s Velja po pošti: sa
I a colo leto naprej .	K 26'—
;a pol leta » .	» 13'—
sa četrt » » .	» 8-50
:a en meseo » .	» 2*20
sa Nemčijo oeloletno	» 29'—
;a ostalo inozemstvo	» 35'—
s V upravništvu: =
2a oelo leto naprej . K 22 40 sa pol leta » . » 11-20 ja četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 ln pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v.
Štev. 113.
===== Inserati:---
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticab stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popnst.
===== Izhaja: =====
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
V Ljubljani, v sredo, dne 19. maja 1909.	leto XXXVII.
fr Uredništvo je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ===== Upravniškega teleiona štev. 188. =
Današnja številka obsega 10 strani.
Dr. Ploj propadel!
V ptujsko-ormoškem okraju ni ožje molitve. Zadnje upanje jc šlo liberalcem jo vodi. Ravnokar došlo uradno poročilo javlja: Kandidata liberalne stranke dr. Ploj in Kolarie sta propadla. Izvoljena sta kandidata »Slovenske kmečke zveze« Ozinec in Meško,
Liberalci so na Štajerskem poraženi ia celi črti!	.
Slava!
Avstrija — slovanski Pl-jeiont in predavanje poslanca Kadita.
Pred tedni je prinesel »Slovenec« članek, v katerem je razvijal misel, da »slovanski Pijemont« ni Rusija, ampak Avstrija. V Avstriji jc težišče slovanstva. Dotični članek je vzbudil med slovanskimi časnikarji mnogo ropota. Glasilo banke-rotne mladočeške politike. »Narodni listy« in glasilo »ruskega caropopovstva, »No-voje Vremja«. sta napisali proti njemu liolge uvodne članke. Hreščanje glavnih pgovornikov rusko - birokratičnega pan-slavizma nas ne ženira. Ono nam je samo r dokaz, da se nahajamo na pravi poti. Zanimivejše je bilo pisanje slovenskih liberalnih listov: Najprej je prinesel celjski Narodnj Dnevnik«, za njim pa ljubljanski Slovenski Narod« članke, v katerih se strašno hudujeta nad dotičnim člankom in nad celo našo stranko. Sklicevajc se na •Narodne liste« sta videla v tem popolno narodno izdajo, politično luniparijo, službo pangermanstvu in sploh vse slovanske naglavne grehe. Ali bi ju takrat lahko vprašali. če nista morda pristaša starega fra-zerskega panslavizma in častilca btinta, ker stojita v tako načelnem slovanskem vprašaniu v tako slaboglasni družbi, toda smo raje molčali, ker smo si mislili, da se jim bo morda samo od sebe pričelo kedaj daniti. Danes pa že lahko konstatiramo, cla so sc naši liberalci spreobrnili celo hitreje. kot smo pričakovali, samo, ako bo ta spreobrnitev traina.
V soboto je prišel v Ljubljano hrvaški poslanec in vodja hrvaške kmečke stranke. g. Stjepan Radič in imel predavanje v Mestnem domu«. G. Stjepan Radič ni klerikalec, Bog ne daj, saj je celo hrvaški
LISTEK.
Kako je utiral Voltaire.
Pred kratkim se je našel dosedaj še neobjavljen rokopis, kateri slika zadnje dneve Voltairejeve po najzanesljivejših Podatkih, kakor jih jc ustanovilo podrobno in natančnejše raziskovanje. In pretre-sujoča je ta slika, grozovita, vse kaj drugega, kakor pa »oboževanje«.
Našel je ta zanimivi rokopis Fredcric 1-achevre in ga priobčil pod naslovom "Voltai re mourant«. Vso tragiko tega umiranja si moramo predočiti Je tedaj, ako pomislimo, s kakim navdušenjem in slavljem so sprejeli 841etuega starca, ko sc jc dne 10. februarja 1778. leta vrnil v Pariz.
Množica se je gnjetla okrog hiše. v materi je stanoval, da bi videla »patrijarha«. sloviti ljudje in veliki gospodje so Mili k njemu v posete, francoska akademija je odposlala k njemu deputacijo, »Co-'nedic Francaise« je priredila eno njegovih žaloiger in je ovenčala njegovo podobo, ko je bil sam navzoč. Uprizoritelja !cga oboževanja sta bila gospa Denis, njegova nct-ja'kinja in dedičinja, ter M. dc Vi-
škof njegov list prepovedal, tudi ni »on noben velikoavstrijski Frankovec«, saj jc njegova stranka s Frankovci v najhujšem boju, on tudi ni noben Srbofob, saj jc bil med prvimi Hrvati, ki so propagirali prijateljstvo s Srbi. Torej jc on oseba, proti kateri nc morejo naši nasprotniki v slovanskem vprašanju metati nobene starih, oguljenih psovk. Toda on je pristaš slovanskega kluba v Krakovcni, celo so-ustanovnik »Slovanske založbe«, ki sc je nedavno v Krakovem ustanovila 'in kar jc še važnejše, pozna Rusijo ne samo iz enotedenskega potovanja in iz nekaj banketov, ampak jo je študiral večkrat in dolgo časa in sc je ravno sedaj vračal iz »Svete Rusije«.
In vsebina njegovega predavanja ic bil čistokrvni avstroslavizem. povedal jc — samo da še bolj krepko in drastično — misli o slovanskem vprašanju, katere smo vedno zastopali mi, in liberalna gospoda niso videli v tem nobene izdaje slovanskih koristi, nobenega lakajstva pred dunajsko vlado, kratkomalo nobene lumpa-rije, ampak so mu med predavanjem burno pritrjevali, koncem ga pa toplo zahvalili.
Vsebina njegovega govora je bila kratko sledeča:
V prvem delu je dokazoval, da n i mogoče z Rusijo delati nobene slovanske politike. Na Ruskem vlada še vedno »car samoderžavni« in ruski carski dvor ni popolnoma nič slovanski, ampak največji vpliv imajo na njem Nemci in Finci. Ruski dvor in dvorska katnarila ne pozna niti slovanskih, niti ruskih narodnih interesov, ampak samo svoje osebne interese. Ruska diplomacija je sicer sposobna, toda ona ni čisto nič ruska, kaj še-le slovanska. Ona sploh ne pozna nobenih interesov narodov, ampak samo interese držav. Slovani, v kolikor oni nc tvorijo samostojnih držav, zanjo sploh ne obstoje. Značilno zanjo je, da je prepovedala pisati uradnim listom o slovanskih zadevah, ko sta po Ruskem potovala Kramar in Hribar. Edini surogat narodnosti je ruski birokraciji pravoslavje.
Tudi ruska duma ni čisto nič narodna ali slovanska po naših pojmih. Ruska duma ima samo ta pomen, tla ic govornica, s katere se lahko pove kakšna resnična beseda, katere bi ne bilo mogoče drugače tiskati v listih. O slovanskih zadevah poslanci nimajo pojma. Tudi oni razumejo narodnost samo v državno-političnem pomenu in Slovani, ki ne tvorijo lastnih držav, nimajo zanje pomena. Sedaj so vsi prešinjeni s protiavstrijskim duhom in stoje na strani Srbije, dasiravno bi morali s slovanskega stališča v bosanskem vprašanju stati na avstrijski strani.
lette. kateremu je oporoka tudi naklanjala nekaj dedščine, in ki jc vedno namigoval, da jc sin Voltairejev. Oba sta znala izkoriščati njegovo slavo, in ravno to, da sta se branila, starosti onemoglega starca, kateri jc končno moral podleči burnim slavnostim, odvesti nazaj v Ferney, kakor jc zdravnik nujno zahteval, prav to je mnogo pospešilo njegovo smrt.
Ni si skoraj mogoče misliti žalostnej-šega prizora, kakor smrtni boj, kakor ga popisuje omenjeni rokopis.
Medtem ko sc množica gnjeti po ulici in si predstavlja »patrijarha« obdauega po njegovih ljudeh z vso skrbjo in ljubeznijo; ko imenitni gospodje in radovedneži čakajo po stopnicah in salonih hotela Vi-lette, samo da bi sc jih videlo in imenovalo. leži Voltaire osamljen v oddaljeni majhni sobici zadaj na dvorišču v najstrašnejšem obupu, zvijajoč se bolečin. Gospa Denis skrbi le edino za to, da vja-me pisma, ki jih bolnik v jasnih trenotkih narekuje svojemu tajniku; mogel bi preklicati oporoko! Vilettea pa skrbi samo *to, kako bi se znebil mrliča, kje bi ga pokopal. ako cerkev odreče pogreb.
Bolnikovo stanje skrbno zakrivajo in celo pripovedujejo »njegove« šale in dov-tipe; ako se mu zmrači duh, nc vedo. ali naj smatrajo to za »blaznost ali liudob-
Potem je prešel govornik na Avstrijo. Ruski državniki in politiki bodo šele takrat računali z avstrijskimi Slovani, ako bodo videli, da so oni v Avstriji odločujoča moč. In to je popolnoma mogoče, cclo v naravnem razvoju zgodovine leži, cla morajo Slovani v Avstriji priti do odločujoče veljave. Nas jc v Avstriji velika večina. Polagoma zamoremo s podrobnim gospodarskim iu političnim delom pridobiti vedno večji vpliv, katerega bo slednjič mogoče izrabiti tudi v zunanji politiki.
Da imajo Slovani res svoje interese v Avstriji, nc zunaj nje, jc pokazalo zlasti tudi bosa n s k o v p r a š a n j c. Srbija in njena zaveznica Rusija sta zahtevale, da nai se Bosna odstopi nazaj turškemu sultanu. Torej zato naj bi sc Slovani toliko stoletij bojevali s Turki, cia bi nazadnje sami dobrovoljno šli zopet pod sultana nazaj! To je bila od strani Srbije in Rusije ozkosrčna državna, toda nc slovanska politika. Rusija ni storila za Balkan druzega, kot da je sezidala nekaj pravoslavnih cerkva. Kulturnega vpliva ni dala nobenega. Avstrija pa deluje v Bosni kulturno, in ako sc Bosna tesneje združi z Avstrijo, bodo avstrijski Slovani šc lažje kulturno delovali v Bosni.
Evropcjska politika se jc tekom zadnjega stoletja tako skristalizovala, da so meje držav postale nepremakljive in sc ne da nobena država več razširiti ali razdrobiti. Še manj kot kaka druga država, bi pa zamogla razpasti Avstrija, že zaradi tega, ker je avstrijska dinastija nenadomestljiva in bi se nikdar ne mogli zediniti vsi avstrijski narodi, cla vpeljejo v Avstriji kako drugo državno obliko. Radi tega morajo avstrijski Slovani opustiti vsako državnopravno politiko iu prenesti svoje težnje na socialno in gospodarsko polje in skrbeti, da pridejo s kulturnim delom v Avstriji do primerne moči in veljave, cla bo potem morala tudi Rusija ž njimi računati.
Boi za ikranjskep zadružnega inštruktorja.
Poslanec Žitnik iu tovariši so dne 18. t. m. vložili na trgovinskega ministra sledečo resolucijo:
Na Kranjskem jc sedaj 43 obrtnih zadrug. Da pospeši nujno potrebno zadružno organizacijo obrtnikov, jc deželna zveza.obrtnih zadrug pri svojem občnem zboru dne 26. sušca t. 1. sklenila, da se temeljito poprime dela za preosnovo i obrtnih zadrug. Ustanoviti hoče 12 dežel, i zadrug, v vsakem okrajnem glavarstvu i pa iz sedanjih kolektivnih zadrug ustva-
nost«. Brezobzirno delajo v bolnikovi sobi hrup, »kakor da sc hočejo pretepati pijani kmetje«; zdravnikove odredbe in prošnje umirajočega, ki neprestano kriči, da ga more, so brezuspešne. Nekemu Že-ncvljanu z imenom Raclc se končno posreči Vkljub vsem stražam prodreti v bolniško sobo. Tu vidi starega Voltaireja, kako popolnoma sam leze iz kopalnice, tresoč sc mraza in pritožujoč se na pomanjkanju postrežbe; pravi, da bi mu nihče ne verjel, ako bi po pravici povedal vse, v kakšnem žalostnem stanju je preživel Voltaire zadnje dni svojega življenja. Svojega zdravnika Trouchina zaklinja, da naj gre po zdravnika za umobolnc, obžaluje, da se ni vrnil v Ferney, ter da je ves omamljen vsled dima, ki ga mora požirati. Gospa Denis ne pride več v sobo. pač pa neka Roger, katero so spravili v bolnikovo bližino, da bi se dokazala bogoklet-stva. katera bi izgovoril v svoji zmeša-nosti, to pa za slučaj, ako bi rodbina zahtevala cerkven pogreb, in to žensko jc pretepal s palico; vsak dan sc ponavlja kriza, v kateri preklinja in psuje, da skoro občudujejo »njegovo zgovornost in grozoto njegove besnosti«, rjove bolečin, zdi se. kakor bi mu truplo raz-jedal notranji ogenj, zahteva »ribnik ledu«, leži nag na postelji, ker ne more ničesar prenesti v
riti deset strokovnih za eden ali več sodnih okrajev. Da pa je mogoče izvršiti to organizacijo, potreben jc zadružni inštruktor, ki je obrtnikom pri tem delu na razpolago z nasveti in dejanjem. Mnoge žc obstoječe zadruge le zato ne pro-spevajo, ker člani niso dovolj poučeni o nalogah zadrug, zadružnih knjigah in poslovanju. Zadružni inštruktor, kateremu so podrejene obrtne zadruge na Kranjskem, je z delom tako preobložen, da mu primanjkuje časa za nadzorovanje in snovanje zadrug na Kranjskem. Zadružni inštruktor bi moral bivati v Ljubljani in biti popolnoma zmožen slovenskega jezika, cla bi se mu podredile tudi zadruge v obmejnih slovenskih pokrajinah. Z ozirom na tc razloge in opetovane prošnje in predloge v odseku vprašajo podpisani: »Ali hoče gospod minister čimpreje za Kranjsko in obmejne slovenske pokrajine imenovati zadružnega inštruktorja, zmožnega slovenskega jezika, s sedežem v Ljubljani?«
Poslanec Žitnik jc v tem oziru posredoval žc opetovano v trgovinskem ministrstvu. Dobil pa jc vedno stereotipni odgovor: Trgovinsko ministrstvo bi rado takoj za vse dežele imenovalo zadružne inštruktorje, pa mu finančno ministrstvo ne dovoli potrebnega kredita. Letos dobi Šlezija zadružnega inštruktorja, drugo leto Dalmacija in potem pride Kranjska na vrsto. Ko jc poslanec posredoval v finančnem ministrstvu, odgovorili so mu:. Dovolite državi nove vire dohodkov. Ne škodilo bi, ko bi deželna vlada kot najvišja obrtna oblast v deželi opozorila ministrstvo na nujno potrebo zadružnega inštruktorja. Siccr utegnemo še dolgo let — navzlic zakonu — čakati na nujno potrebno zadružno organizacijo obrtnikov; v; deželi.	mi
AVSTRO - OGRSKA.
Čehi se izseljujejo.
Na Saško jc poskočilo izseljevanje Čehov za 400 odstotkov. Ustanovitev čeških zasebnih šol vlada ne dovoli.
Ogrska kriza.
Košut jc sklenil, da v sedanjem začasnem stanju nc bo vodil trgovinskega ministrstva. Sodijo, da poveri cesar Ko-šutu rešitev krize. »Pesti Naplo« objavlja članek, ki izvaja, da prestolonaslednik ni pristaš trializma, marveč da jc za to, da ostane na Ogrskem mažarska, v Avstriji pa nemška nadvlada. Želi pa skupno carinsko ozemlje in skupno armado, da ostane monarhija močna velevlast. Njegovo geslo je: »Armada jc dobra in zato se ne sme rušiti.« Fuzijo strank ogrske večine želi tudi prestolonaslednik, a iz-
svojem žgočem telesu, kopljejo ga, brani se, divje zahteva pijače; in če vse to povedo gospe Denis, pravi ta: »Kaj! Gospod dc Voltaire, najsnažnejši človek, ki bi bil rajši trikrat na dan preoblekel perilo, kakor cla bi bil trpel lc en madež, naj bi storil kaj takega! Kak preobrat!«
Včasih ga najdejo s sklenjenimi rokami, z očmi vzdignjenimi proti nebu, zatopljenega v premišljevanje. Ako ga zatečejo tako, se prebudi, se silno razburi iu pretrese.	%
Dne 26. majnika, na dan njegove smrti, prideta k njemu zdravnika Lorry in Thierry ob desetih zvečer. Nikogar ni v sobi. Voltaire leži nepremično, žile ni čutiti. Eden izmed zdravnikov ga močno drgne po čelu. Kar odpre Voltaire oči in zahropc: »Pustite mi umreti!«
Nekaj trenotkov nato silno krikne, tako strašno, da jc ena izmed strežnic obolela strahu. Trouchin. ki jc vstopil v tem trenotku, jc dejal: »Kaka smrt! Mraz me pretrese, ako pomislim nanjo!«
'l ako jc umiral in umrl tisti Voltaire, ki jc bil. lahko rečemo, najzagrizeucjši sovražnik katoliške vere in cerkve v osemnajstem stoletju. Cerkev ni drugače imenoval, kakor — »nesramnico«,
ločiti se morajo vojaška vprašanja, zagotoviti višje število rekrutov in omogočiti tako bančno in carinsko politiko, ki nc bo prekucnila razmer v Avstriji.
C. IN KR. ARMADA. Povrnitev študijskih stroškov zdravili-kom deželne brambe.
Ministrstvo za deželno bramfbo je odločilo, da povrne zdravnikom, ki so služili po promociji v bolnišnicah, 6000 kron. in sicer za vsako študijsko izpopolnilno leto 1000 kron do 10.000 kron.
Nove poljske steklenice.
Pehota in lovci dobe nove poljske steklenice iz aluminija, pionirji, železniško brzojavni polk in nekaj kavalerijskih polkov, 'ki imajo še stare steklcnice, dobe emailirane steklenice iz kositarja.
STRAH ANGLEŽEV PRED NEMŠKO INVAZIJO.
V	Portsmouthu sc je ustanovilo društvo v obrambo morskih obrežij, ki si stavlja nalogo, da zasebno nadzoruje angleško obrežje pred inozemskimi ogleduhi in ogleduškimi pamiki.
FRANCOSKA POŠTNA STAVKA.
Stavkujoči poštni uradniki so pobiti. Služba se namreč vrši redno, vlada odpušča stavkajoče osobje in nastavlja nove moči. Stavka komaj 10 odstotkov poštnega osobja.
DOGODKI V TURČIJI.
Proti morilcem vojakov.
Niazim beg je odrinil s štirimi bataljoni in s tremi topničarkami proti Ornemu morju, da kaznuje prebivalce v Jenileoju, ki so nedavno prijazno sprejeli iz Carigrada došle vojake, ponoči so jih pa pomorili in se polastili njihovega orožja.
Novi turški poslanik v Londonu
je postal bivši veliki vezir Tevfik paša.
_ __ Obsojeni častniki.____
V	triletno ječo sta obsojena neki major in neki podmajor, ker sta v časopisju odobravala vojaško revolto 1.3. aprila.
Vojno sodišče
je pozvalo izdajatelje in glavne urednike »Volkana«, »Srbesti« in »Ikdam«, da sc nai predstavijo v desetih dneh sodišču. Ako tega ne store, izgube svoje državljanske pravice in jim zaplenijo premoženje. — V dosmrtno prisilno delo jc obsojen neki tiskar, ker je hujskal vojake ta-ksimirske vojašnice na upor.
Turšktf-boigarsko sporazumljenje. ..
Izdan je irade, ki ratificira turško-bolgarski zapisnik.
Turško posojilo.
Turčija se pogaja z angleškimi bankami za posojilo 1000 milijonov frankov, da reorganizira uradništvo po zahodnem vzorcu.
Slovensko kritansko izobraževalno društvo »Domovina" v Gradcu — liberalno.
Gradec, 17. maja 1909.
Slovenskemu svetu moram naznaniti presenetljivo vest: Graška napredna inteligenca. stara in mlada, jc zopet začela delovati. Človek je sicer tudi prej videl sem pa tje v mestnem parku kakega pen-zijonista, ki je pital kose ali vsiljive vrabce. Srečaval je mlade, nadebudne slovenske inteligente z obvezanimi glavami, iz česar je lahko sklepal, da mora temu zunanjemu pojavu odgovarjati neka delav-
nost v preteklem času. Toda vse to je bilo le privatno delovanje posameznikov, o katerem ni vedelo ničesar 99 % graških Slovencev. Zadnji čas pa jc delovanje graških inteligentov zavzelo vse širše dimenzije. Scptemberski dogodki v Ptuju in Ljubljani so razvneli njih tlečo ljubezen do milega naroda slovenskega v Gradcu, da je vzplamtcia v živem plamenu in zbudila v njihovi duši mogočen odmev: Rešimo graško Slovenstvo! Nekateri izmed njih so se šc živo spominjali lepih dni, ko so v bratskem objemu s »Triglavani« (sami so bili za to nesposobni) vrgli iz društva »Naprej« krščansko misleče Člane in tako »rešili »Naprej« pogubonosnega vpliva klerikalne internacionale«. Toda od tega je preteklo že cclih dolgih 7 let in najvažnejša priča njihove takratne delavnosti — društvo »Naprej« je lansko leto po dolgotrajnem in neozdravljivem bole-hanju za vedno mirno zaspalo v brezdelju. Treba jc bilo zopet započeti kaj junaškega, sicer sc sploh ne bi vedelo, da živi v Gradcu slovenska inteligenca. In ko so sc gospodje ozrli naokrog, je obstal pogled njihovega miiostncga očesa na slovenskem krščanskem izobraževalnem društvu »Domovina«.
Ko se je pred sedmimi leti končal raz-por v prej krščanskem društvu »Naprej« s tem, da je večina izključila med delavstvom priljubljenega dr. Brcclja, sedaj zdravnika v Gorici, jc izstopilo iz društva tudi delavstvo. Nato se je tekom leta ustanovilo slovensko krščansko izobraževalno društvo »Domovina«. »Naprej« je od ustanovitve »Domovine« rapidno propadal, kajti »Triglavani« so ga takoj zapustili, ko so videli, da se od »klerikalne« strani ni več bati nevarnosti. Konec vseh konccv jc bil ta, da je društvo »Naprej« lansko leto prekoračilo meje društvenega življenja in si ohranilo med graškimi Slovenci le še hvaležen ali nehvaležen spomin. Nc tako »Domovina«. Tudi ona je imela težke čase. Poleg zunanjih težkoč jo je slabil notranji boj. ki je z malimi presledki divjal v društvu skoro cela štiri leta. Bila so med gotovimi člani osebna nasprotstva, ki so vodila do splctkarij in včasih do prav umazanih intrig. Zmagovala je sedaj ena, .sedaj druga stranka. Poleg tega je bilo v društvu še dokaj elementov, ki s krščanskim naslovom »Domovine« niso bili nič kaj zadovolini. In da ni bilo katoliškega akademičnega društva »Zarje«, bi bila »Domovina« gotovo v tistih Časih žalostno propadla. Vkijub tem neveselim razmeram pa jc »Domovina« s pomočjo »Zarje« nastopala vsako leto po večkrat z veselicami in gledališkimi predstavami, ki so bile vedno jako dobro obiskane. (Ponavadi od 200 do .300 udeležencev.) Pred kakim poldrugim letom sc jc obrnilo tudi notranje društveno življenje na boljše. Vstopalo jc v društvo čimdalje več resnično krščanskih članic in članov, nasprotno pa je struja, ki jc popolnoma zajadrala v liberalizem, izstopila. Skratka, »Domovina« jc postala edino društvo v Gradcu, ki je zbiralo in družilo slovensko delavsko ljudstvo. — To pa ni bilo všeč naši inteligenci. Sama ni ničesar produci-rala, zato jo je silno jezilo, da drugi kaj naredc, posebno ti »nižji sloji«, katere je graški inteligent stavil v eno vrsto s poulično druhaljo. Poleg tega jc bila pa »Domovina« krščansko društvo, ki jc vsled svojega programa 'in vse svoje zgodovine stalo v ozki zvezi z »Zarjo«. Kadarkoli je naš inteligent pomislil na to, mu jc ljubosumnost razjedala srce in sklenil je temu napraviti konec. Toda to ni bilo tako lahko delo. kajti niti »Domovinci«, niti drugi graški Slovenci, ki niso bili »štemplani« za inteligente, niso poznali naše napredne gospode. Ko se je n. pr. letošnji predpust drznilo nekaj gospodičen posetiti plesno
veselico ženske CLVil-Mctodove podružnice. sc je izjavila neka milostljiva, da ne pride nikdar več na t&ko veselico, ker nc mara sedeti skupaj s kuharicami. Tega so sc člani »Domovine« prav dobro zavedali. Zato pa je bilo treba poslati k njim doccla neznano kapaciteto, ki se jc dobila v osebi »hofmajstra« Pirnata. Ta sc je napotil na poslansko potovanje iu prišedši v »Domovino«, začel izpraševati, kako kaj gre društvo itd. pod pretvezo, da nabira podatke za statistiko. Da ni pri tem pozabil pohvaliti gospoda predsednika, da vzgledno vodi društvo, je samo ob sebi umevno. Seveda je takoj pristavil, da od sedaj naprej nc bo moglo društvo izhajati z 70 člani, ker vsled bojkota nc bo mogoče prirejati veselic, ki so doslej največ donašale društvu. Zato bi bilo dobro, ako bi se pravila spremenila v toliko, da se »Domovina« pre-osnuje v izobraževalno in podporno društvo in se črta iz pravil vse, kar je krščanskega. Ako se to zgodi, pristopi na stotine delavstva, ki se je doslej društvu odtegovalo ravno vsled njegovega krščanskega značaja. Dalje zagotavlja odbor. da bo takoj, ko se to zgodi, izročil »Domovini« 4 00 kron kot temeljno glavnico za podporni zaklad delavstvu. (Pred občnim zborom jc ta svota na čuden način skopnela na 50 kron.) Besede so pri večini odbornikov padle na rodovitna tla. Par odbornikov je bilo skritih liberalcev, ki so komaj čakali pripravne priložnosti, da pokažejo svojo barvo, na nekatere druge je pa imelo obljubljenih 400 kron privlačno silo. — Znano je, da jc g. predsednik »Domovine« večkrat že izražal željo, da naj bi mu kranjski veljaki za njegovo požrtvovalno delo preskrbeli »pen-zijon«. — Dobilo se je tako večino odbora zase. Zadel pa jc predlog po izpremembi društvenih načel na oster odpor pri večini ostalih »Domovincev«. Skušalo se jih je pridobiti za liberalno izpremembo na najrazličnejše načine, toda zastonj. Dne 28. sušca se je vršil občni zbor, ki je bil jako buren. Prišel ni do nobenega sklepa, ker ie bila baje v društvu ukradena blagajniška knjiga, in se vsled tega ni moglo kon-štatirati, koga se naj smatra za člana. Po tem občnem zboru je šla odborova večina z vso vnemo na delo, da izvrši »svoj« načrt. Izključena sta bila dva krščansko misleča člana, kar pa še ni zadoščalo. Zato se ie napravil lov na vse one, ki so že bili kdai v društvu, pa so ga morali iz katerega koli vzroka zapustiti. Ljudje. O katerih je sedanji predsednik neštevilnokrat govoril, da so ničvredni, brezznačajni — časili jc rabil tudi bolj drastične naslove — so bili sedaj dobri, samo da so bili pripravljeni glasovati za izpremembo pravil. Toda na veliko žalost odborovo niti sedaj ni bilo potrebne večine. Seglo se jc po zadnjem sredstvu. Naprosili sta se slavni akademični društvi »Triglav« in »Tabor«, naj posodita za nekaj časa toliko članov, da se bo ugnalo »klerikalce«. Seveda sta omenjeni akademični društvi v priznani postrcžljivosti, kadar se gre proti »klerikalizmu«, temu pozivu drage volje ustregli, in za zadnji občni zbor se jo vpisalo okrog 45 liberalnih in radikalnih rešiteljev »Domovine«. »Domovinci« so z začudenjem zrli. kje se. je naenkrat vzelo toliko »nobel« delavcev, toda zvedeli so kmalu, da so vsi iz tovarne »Krok & Comp.« za izdelovanje volivcev, Nadaljncga občnega zbora ne bom opisoval. Ker se ie že dopoldne zvedelo za mahinacije odbora, dokaj starih »Domovincev« ni prišlo na občni zbor. ker se niso hoteli prepirati, za prazen nič. Vendar jih jc bilo še vedno toliko, da je bil občni zbor jako buren in je odbor le z veliko težavo spravil skupaj dvetretiinsko večino, s katero je bil sprejet predlog, d a s e iz pravil črta vse, kar j c krščanskega, ali z
drugo besedo, da se društv postavi na liberalno podlag
K vsemu temu moremo lc reči: Škoc »Domovine«. Notranje življenje v dri štvu, nekdaj razbito, se je lansko leto tali konsolidiralo, da je »Domovina« lahko veseljem zrla v bodočnost. To so potrja vse njene prireditve v zadnjem času njih gmotni uspeli. Toda odbor je z opis; nim postopanjem storil .konec napredk in »Domovina« jc na nedeljskem občne zboru stopila prvi korak na poti v goto\ pogubo. O tem je prepričan vsak, kdor količkaj pozna graške razmere. Ne gli d c n a to, da je odbila od s e b vse krščansko misleče Slo vcncc, je postala po velij. večini liberalno študentov s k o društvo in si o d tu jii 1 a tem delavske sloje, kakor < jih je svoje dni »Naprej«.
Da tistih stotin liberalnih slovensk delavcev, katere je obljubljal »hofmajstei Pirnat. ne bo od nikoder, je povedal že Jane. Rekel je. da liberalna inteligenca i more ustanoviti novega društva v Grai cu, ker nima ljudi, ki bi stopili vanj. Verj; memo, društva razdirati ali pa ustanai ljati nove organizacije, to je dvoje. Zni; tili pa ste se, gospodje, ako ste pričaki vali, da s svojim nastopom uničite krščai sko-socialno misel, ki se jc bila pojavila »Domovini«. Zavedli ste »Domovino« usodepolnemu koraku. Organizacija k ščansko mislečega slovenskega ljudstva Gradcu pa bo rastla in sc razvijala trn brez »Domovine« kot živ dokaz va* onemoglosti.
Državni zbor.
D u n a j, IS. maja 1909.
Zagrebška pravda.
Danes je dr. Ma$aryk končal sv< govor, s katerim je utemeljeval svoj zn; ni nujni predlog. Kaj hoče dr. Masaryk Boscnski odsek naj temeljito prouči di kaze, ki naj baje dokažejo široko razprt deno veleizdajsko gibanje na slovanske jugu proti državi, ter o tem Čimpreje pi roča zbornici. To zahteva dr. Masarv V svojem govoru pa dokazu-je, da ni n kjer, ne v Srbiji, ne v Bosni, ne v bati vini. kakor tudi ne v avstrijskih južn pokrajinah niti sledu o velesrbski propi gandi. Znani Nastič je po njegovi trdit plačan »agent provocateur«, prodana d oa, ki za denar prodaje svoje brate.
Ako si predGčiimo provzročitelje pravde in njihove umazane namene, nn ramo odkrito reči z današnjim govor« kom dr. Redlichom: Ta pravda je cvroi ski škandal, sramota za kulturno družb Obtoženci so bili lc slepo orodje znai klike, katera v Pešti kuje načrte za veli mažarske aspiracije. Mažarski politiki i pospeševali in gojili velesrbske težnje prozornim namenom, da uničijo hrvašl pravo in Avstriji zapro pot čez Savo i Balkan. Mažarska koalicija jc v boju pre kroni in Avstriji izrabljala srbsko-hrva sko delegacijo. Podpiral je te nakane gr Khucn-Iiedervary in zločesto politiko nji govo nadaljuje baron Rauch. Ker pa srbsko - hrvatska koalicija prepričana mažarski mahinaciji in je mažarski kli ter njenemu zastopniku v Zagrebu odpi vedala slepo pokorščino, obesili so S ■bom veleizdajsko obtožbo na vrat. V di sego svojega namena poslužuje sc klil najpodlejših sredstev, kakor jih je spr; vila na dan ravno zagrebška preis'ka\ in dosedanja pravda.
Jugoslovanski poslanci podpirajo zagovarjajo Masarykov predlog, da d< kažejo, da obsojajo mažarsko kliko, ki banovini izigrava stranko proti strani ki ugonablja deželo, da si brez ovir zgra
Boltatu Pcpc.
Ud lanskega septembra mesca naprej ni druzga za šlišat in za brat, kokr sam Soj k
sojem !< Naš trgou-ci in ruku-dclci na vabja več Idi h seb iz
ublubarrt, de maja dobr blagu in pu cen, al pa de znaja lepu nardet, kar se jm na-ruči in de na računaja preveč. Dondons vabja h seb Idi sam iz gcslam »Soj k sOjm!« in tu more zalečt usakmo Sluven-ce, če ma le mejčken. kokr pranja, na-rodnga čuta; sej iz tem se pudpira narud-na ubrt in trguvina in sc jima pimiaga na noge.
Jest sm gvišn edn ta nar bi uneteli za tu in tu ne sam ud lanskega septembra sem, ampak že ud nekdi; ke jest sm en tak člouk. dc me ni treba preh brent pud rebra, pol še le de zastopm in vem, kam
ps taca muli; jest vem že ud nekdi, de sma sami seb ta nar bliži, in de pol pri-deja šele ta druh.
Zdej pa puglejma še, kua ša pa naš trgouci in rukudelci nam doužni. če pri-dema h nm; sej ni čluveka, de b iniou sam pravica za pugervat, ampak ma usak doužnost tud kej za strt. Nubedn trgouc al pa ubrtnik na sme mislt, de jc že sturu use soje doužnost, če je zapisu na soja tabla saj ime pu sluvensk, al pa, de jc zadost, če guvari iz kupcam pu sluvensk in ■če je pu vrh tega še pr kašmno sluvenskmo društu. O ne, prjatli trgouci in ubrt-niki! Tu še ni zadost, ampak vaša doužnost je pu vrh usega tega, kar sm vam tuki našteu, še prou pusebn ta, de usakmo kupce prou dobr pustrežete, tku dc je iz vam zaduvolen in de mu ni žou za gnar, ke ga jc izdan za vaš blagu ali pa vaše izdelke. Kedr se ute pu tem raunal, tekat vam na u treba »pit ali pa na soje inserate drukat pestet »Soj h sojem!«. Tekat uja Sluvenci sami rad hudi! u vaše stacune in delaunce; sej jc gvišn usak Sluvenc tulk pametn, dc na u segu ukul hrbta u var-žet, če lohka bliži vaju pride.
Zdej pa mal puglejma, če usi naš trgouci in ubrtniki tud res streja ta soja doužnost in če jm je res kej na tem ležeče, dc sojem kupcem tud pusten pu-
strežeja? Narad in prou težku rečem, al rečt pa mOrni vnder le, de ne. Lohka pa rečem, dc jh ni mal, pusebn trgoucu, ke čja iz narudne nasreče, soja sreča kuvat. In tu je sramota za nas use. Ce se ud kupca ket Sluvenca pugerva, de gre u narudna štacuna, se more pugervat tud ud pruda-jalca ket Sluvenca, dc pušten blagu pu pušteti cen preda, ne pa mt nas za krava in nas izmouzt. kedr mu pridema u roka. Jest puznam clu take trgouce, de useli, kedr pridema h nm, de b nas ublekel, nas pa. pr en glih rečem: slečeja. Tu sevede nakokr na gre in tud jt na sme. Ker trgouc na puzna soje doužnost. ta tud uredil ni, dc b ja mi n emu nasprut puznal. Sej ud takcli trgoucu tku nekol nč nimama. Tak ldje tud nisa ta prau Sluvenci, ampak sam zatu drže-ja iz nam, sevede na videz, de nas lohka mouzeja in uberaja; kedr nas pa enkat tku ubereja, dc maja zadost, zač-neja nusove vihat, soje utroke u nemške šule pošilat in duma edin zveličavn ježek čeblat med soja družina, pu vrh pa še iz gnariam, ke sa ga iz Sluvencu izmouzel, nemške društva pudperat in jh gor držat.
Cudn se u zdel marskermu. de m jc zdej naenkat tu u glava padi in de sm sc skopu na narudne trgoucc. Al tu ni prou nč čudnga. Mislu sm žc zdauni ta reč mal u roka uzet in nahterm pud mis dat. Pa
sm zmeri udlašu enmal zatu, ke sm misl dc se u ta al pa un pubulšu, en mal i zatu, ke sm s tou šc več skušn nabr; kokr sni s jh že nabrau. Kedr je ža poulin, se pa razveže, kokr veste, in ni žakl iz takin in tem pudobnem izkušna je zdej že pouhn, zatu se je razvezu. U: glih pa iiečm dons še nubenemu narauna puvedat, tku al tku se je zgudl, ke mam zmeri upa.jne, de u že tu, de sam iz u'kt stavam guvarim, za prva putreba pum gal in dc m nubedn na u dau več uržah de b ga iz ta velkmo paucam putipu; ko um pa spet zvedu. ta a! pa un. je puger za ta a! pa una reč pet kron, !ke je u re nic sam ena krona uredila in sc pr pust nem trgouce tud za ena krona dubi, tek um pa lopmi pu nem, dc se u use ukl ne pukadl.
Al s utc zamerkal tu?!----
Zdej po. še neki druzga. U nedela edn reku: Lcjte, prjatli, iz Suteske liot usak dan u Iblana, če druh ne. pa ml karce; za kua b Iblana na šla enkat u S teska. In ta predlog sa mel usi tku za p metnga, de sa reki: nej pa bo; nej gre šc Iblana enkat u Suteska in peusk dru^ Iblana se je uzignu in šou u Suteska. 1 jc biu dan lep in moj priftošl tud nc K tku težek, de b ga na mogu du Sutcs prnest, sm sc uzignu tud jest in
most preko Save in Bosne do Adrijc. Mi dobro vemo, da bosenski odsek ne spravi pravili krivcev pred sodnika. Zato je nujni predlog glasna in resna demonstracija proti Pešti, koder »vedno lojalni« politiki kujejo zarote in naklepe proti nemažar-skim sodržavljanom in skupni državi. To j 11 nič druzega nc more biti namen Ma-sorykovega nujnega predloga vsaj za večino poslancev, ki so ga podpisali. To kratko označeno stališče so pojasnili tudi jugoslovanski govorniki Ivaniševič, Bian-kini, dr. Baljak in dr. Tresič. Vsem Jugoslovanom pa jc govoril iz srca in jezika znani moravski poslanec dr. Redlich. Dokazal jc, da dobro pozna in tudi povsem nepristransko sodi jugoslovanske koristi.
Govorili so še socialna demokrata Nemec in Pernerstorfer za predlog, naš dobri prijatelj Marklil in predlagatelj Ma-saryk.
Nujnost predloga ni obveljala, ker za nujnost nista glasovali dve tretjini poslancev, pač se je pa dosegla znatna navadna večina, 'ker je glasovalo za nujnost ](i7, proti nujnosti pa 132 poslancev. Vnela sc je na to še daljša razprava o načinu glasovanja. Okoli 7. ure zvečer zaključi predsednik sejo in naznani, da skliče prihodnjo sejo najbrže 2. junija.
Državna podpora.
Poslanca D e m š a r in dr. Krek sta danes nujno predlagala državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v občinah Cerklje, Zalog in Lahoviče na Gorenjskem.
Prihodnja seja jc šele no Binkoštih. Ta in bodoči teden bode zboroval proračunski odsek, da reši proračun.
Železniško ministrstvo.
Proračunski odsek je 17. t. m. nadaljeval razpravo o proračunu železniškega ministrstva. Nekaj številk iz proračuna naj pojasni, da so avstrijske državne železnice pasivne. Za leto 1909 izkaže proračun izdatkov 465,384.570 kron, dohodkov pa 566,443.100 kron. Niso pa všteti državni dolgovi za železnice. Vplačani kapital se obrestuje letos po 3-22 odstotkov. Posledica jc, da imajo državne železnice letnega primanjkljaja okroglo 60 milijonov kron. Letni dohodki iz prometa presegajo pač izdatke za dobrih 100 milijonov kron. Promet podržavljene cesarja Ferdinanda severne železnice izkaže po proračunu za tekoče leto dohodkov 144,342.210 kron, izdatkov pa 98,670.700 kron. Od te železnice ima država raz-luierno najvišje dohodke, dasi so popravila '«i nove zgradbe zahtevale velike izdatke. Na garancijah za razne železnice doplača letos država 10,785.000 kron. Danes ali jutri odsek konča razpravo. Govori še več poslancev in tudi železniški minister Wrba.
* * »
Veliki uspehi opozicije. — Vladni beg iz
plemima zbornice.
Vladne stranke odkrito priznavajo, da je zanje položaj »trostlos«. Zbornični predsednik je še zatrjeval, da hoče prirejati dolge seje, a načelniki klubov so sklenili drugače. Pri glasovanju o dr. Šuster-šičevem predlogu se je zbala vlada popolnega poraza v zbornici, a tudi finančni načrt Bilinskega bi lahko zanjo postal usoden. Slovanske stranke so dosegle tudi pri Masarykovem nujnem predlogu lepo večino, dasi nujnost ni obveljala, ker se zahteva za nujnost dvotretjinska večina. Vlada, ki jc tako prezirala slovanske stranke, zdaj dobro zna, da jc nemogoče vladati brez Slovanov. O odgodenju zbornice smo poročali že včeraj med brzojavkami. V dotični seji načelnikov klubov je naglašal zbornični predsednik Pattai potrebo, da se pospeši posvetovanje proračunskega odseka, v zbornici pa pr-
maliiiu preke Sutesk tam meni ta nouga britufa. Oouga je bla pot in uroče m je blu tku, de m je že pr ta nou šul, ke sa ja pu-stavl pet kilumetru ud duma ta nar bli-žiga šularčka sred puia med hmelam, ket kašna sušilnea za hmel, začeu jezek vn mahat, kokr lintvernm na jubilcuskm most; in žejen sm biu tud tku, de sc m še iz tista ženska, ke valita Šcntjakubs must čez Sava, še špeterat ni polebil, kc je pu-gervala ud mene, dc morm plačat, če črn it čez must, ud usakc noge en sold, skp tori dva solda, kc sm šou pu dveh nugah ^ez, ud cnga druzga pa, kc jc kumi pu ush stercli prlczu čez must, pa glih tku dva solda. Udrinu sm brez usacga špetera ti-
•s'e dva solda, sam dc b biu u Sutesk in jlc b preh slišu, če je res, de zmešan zbor Iblnne tku lepu poje, kokr de b pevuvodja pouke in peucc res iz samem mrouiičnm tekem filtru. No, prepriču sm sc, de me ':st ni nafarbu, kc m je tu reku. Pel sa res '•kil lepu, dc sa šc škrjančki. kc sa preh "d nad pulam. utihnel in puslušal. al "iroulinčneh jajčku pa nisa nč kej ubrai-[a'l. kokr sm vidu; več apetit sa mel na smikn, pratca in pa furelce, prou glih tku. *okr jest, ke mam sam tekat štima, kedr vulitve u ta četrt kuri, drgač pa nekol.
vo branje proračuna. Zato je pa potrebno, da se zapostavi dr. Šusteršičev nujni predlog. Seitz je vprašal Bienertha, če se zavzamejo vladne stranke za finančne predloge, ker sc govori, da ji nasprotujejo tudi Poljaki, Nemci in krščanski socialisti. Bienerth je izjavil, da želi vsaj prvo branje finančnih predlog. Cliiari je izjavil, da pred Binkoštmi ui mogoče, da konča proračunski odsek posvetovanje. Dr. Šusteršič izjavi, da zahteva, naj zbornica razpravlja o njegovem nujnem predlogu. Pripravljen je pa, da ga zapostavi čez Binkošti, če jc to potrebno za posvetovanja proračunskega odseka. Zahteva pa od vlade obvezno izjavo, da do takrat bosenski ustavni načrt ne dobi predsankcije. Bienerth jc takoj odgovoril, da jc poslalo skupno finančno ministrstvo vladi bosenski ustavni načrt šele pred nekaj dnevi. Minister ga je izročil v proučevanje ministrstvom. Zagotavlja, da vlada ne more pred Binkoštmi končati študij in cla je predsankcija zato izključena.
Sedanji položaj v zbornici osvetljuje poročilo korespondence »Zentruin«, ki izvaja: Odgodenje državnega zbora dokazuje, da Bienerthova vlada nc razpolaga več s potrebno večino, ki bi -jo obvarovala v zborničnih sejah občutnih porazov. •Nujni predlog dr. šusteršičev glede na bosensko agrarno banko, resne diference glede na banko med vlado in skupno vlado. kakor tudi jasni neuspeh, ki ga jc doživelo ministrstvo s svojimi finančnimi načrtom, obsegajo nevarnosti, ki dovolj opravičujejo, da jc vlada s svojimi zvestimi strankami pobegnila iz zborničnega plcnuma. Nadaljnje zasedanje odsekov in Stvari, o katerih bodo razpravljali, je irc-velantno. Prodrlo je popolnoma prepričanje, da je postal položaj za Bienerthovo sedanjo vlado v zbornici nevzdržljiv, kakor tudi, da proti Slovanom ni mogoče vladati, prodreti mora pa tudi na zgoraj, dokler nc gre Bienerth k cesarju, da mu poroča o politiškem in parlamentarnem položaju. Vladati se mora z novim ziste-mom. Če se izpolnijo navedeni predpogoji. bi Čehi in Jugoslovani nc odklonili, da akceptirajo Bienertha za bodočega ministrskega predsednika in da sodelujejo pri novem finančnem načrtu, ki bo nameščal Bilinskijevo davčno preosnovo. Čini preje se Bienerth odloči in prizna slabost svoje vlade ter izvaja posledice, tem bolje bi bilo zanj in za stvar, ki ji hoče služiti. Če je res, da Bienertha podpirajo in drže vsi mogočni državni faktorji, naj porabi svojo trdno pozicijo za reme-duro parlamentarnih razmer. Solidarnost z vsakim svojim sedanjim ministrom bo Bienerth gotovo izjavil, nadaljira odločitev bo v vladarjevih rokah, ki bo gotovo računal s parlamentarnimi razmerami. Vse kaže, da pade kmalu odločitev krone.
Da je postal položaj za slovansko opozicijo v razmerno kratkem času tako ugoden, je pred vsem zasluga spretne taktike »Slovanske Jednote« in odločno previdnega nastopa načelnika S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča.
kpusMn.
Obsojen radi sodelovanja pri vstaj!!
Neskončno žalostna afera se jc zopet odigrala v Rusiji v sramoto njeni justici ter do mozga korumpirani državni upravi. Peterburško okrajno sodišče, kojega senat jc v to svrho posebič imenoval ju-stični minister sam, jc obsodil enega naj-stareiših plemičev ruske države, bivšega državnega prokuratorja, sekcijskega ravnatelja in gubernatorja ter policijskega načelnika, pravega državnega svetnika A. A. Lopuhina »zaradi sodelovanja pri družbi, ki je potom oborožene vstaje, tero-riških aktov in carskega umora hotela izvršiti državni preobrat«, na pet let ječe in prisilnega dela!
Da sc bo mogla krivičnost tc sodbe boljše pojmiti, treba predvsem pripomniti. cla visoki senat ni dopustil k razpravi glavnih prič. tiste pa, ki so bile pozvane, so vse za Lopuhina ugodno izpovedale! Nadalje niti obtožnica ni utemeljevala direktnega sodelovan-ja Lopuhinovcga na vstaji, ki je imela namen »carja umoriti«. Krivdorek pohaja zgolj iz samovolje sodnikov. oziroma vlade, ki ie Lopuhina hotela obsoditi, naj je kriv ali nc. in sicer samo zato, ker jc razkrinkal delovanje vladnega špicclna, velebarabe Azeva.
Kaj je Lopuhin v resnici »zakrivil«?
Sodnijska preiskava in razprava jc samo to dognala, cla jc Lopuhin, ko jc v Parizu slučajno srečal revolucionarja Burccva, ki je iskal dokazov za dvc-jno vlogo Azeva, ki je 'Hi! obenem revolucionarni terorist in vladni 'špion. priznal to dvojno vlogo Azevovo. To jc Lopuhin odkril pozneje tudi v pismu na ministrskega predsednika Stol.vpina, objavljenem v »Times« ,in pa v nekem razgovoru s tremi emiserji socialno - revolucionarnc-i ga osrednjega odbora. Lopuhin ie torej k večjem, kakor jc njegov branitelj Pasover sam prizna!, zakrivil odkritje državnih tajnosti in tako prelomil svojo službeno
prisego. Ker pa zakon za to določa primeroma nizko kazen, vlada pa je hotela Lopuhina občutno kaznovati, je
državni pravdnik Korsak
tajil, da je Azev zločinec — dasi je bivši policijski šef Gerasimov sam priznal, da je Azev v svrho, da se revolucionarjem prikupi, uprizoril več tcroriškili atentatov. ki so stali marsikatero visoko stoječo osebo življenje, policija pa ne samo da ga zaradi tega ni preganjala, ker jc bil njen najboljši špion, ampak je za njegove atentate cclo naprej vedela! Ker torej Azev ni bil zločinec — po mnenju državnega pravdnika — ni bilo pravega povoda. da ga je Lopuhin razkrinkal. Iz tega jc sklepati, cla je Lopuhin pri tem imel Ic izli namen. Vlado oropati >.neobhodnega orožja«. S tem svojim činom se jc Lopuhin pridružil socialnim revolucionarjem, ki med drugim delajo tudi na to, da cesarja umore, jc torej njih sokrivec! Tako v XX. stoletju argumentira državni pravdnik v sveti Rusiji! Državni pravdnik Accurti v Zagrebu jc pravi angelj in cvct nedolžnosti nasproti temu Korsaku!
Priče.
Bivši minister notranjih zadev, knez Sviatopolk-Mirski je za Lopuhina izpovedal skozi in skozi ugodno. Knez Uru-sov, bivši sekcijski šef notranjega ministrstva. je osvetlil zločinsko delovanje Azeva in poštene namene Lopuhina. Tudi ostale, manj važne priče so izpovedale, da stik niecl Lopuhinoin in Burcevom v Parizu, oziroma Londonu ui bil tak. cla bi sc moglo iz njega sklepati na kako kon-spiracijo. Glavnih prič pa, kakor rečeno, sodišče sploh ni povabilo. Ti so: Račkov-skij. Ratajcv in Gerosiinov. Bili so ba-je »bolni iu službeno nujno zadržani« . . . . Predsednik Varvarin je Lopuhiuu, ki jc imel za pričami govoriti in jc začel razkrivati delovanje in namene Azevove, osorno vzel besedo in ga tudi preje ni pustil o Azevu nič govoriti, češ, da sc gre za »državne tajnosti« . . .
In tako je obsojen na sramotno ječo plemič, iz kojega rodbine pohaja ena ruska carica, zato, ker je razkril delovanje podlega policijskega špiona, ki ima na vesti življenje velikega kneza Sergcja in šc drugih, ki jih jc z bombami spravil s sveta ...
O sveta iu blažena mati Rusija!
GLAS O DR. ŠUSTERŠIČU.
Glasilo staroruske stranke, Galičanin, ki izhaja v Lvovu, piše o dr. Šusteršiču: . . Doslej še ni bilo slučaja, da bi avstrijski parlament razvil toliko energije, da bi povzročil padec ogrskega ministra. Radi tega vlada na Ogrskem veliko razburjenje in mažarski časniki spuščajo grome in treske na avstrijski državni zbor. Avstrijski državni zbor sc je slednjič začel zavedati svojega »jaz« in se pričenja razvijati v činitelja. s katerim bodo ogrska vlada in ogrski politiki prisiljeni računati. Tu moramo pripomniti, da sc je treba za ta razvoj avstrijskega državnega zbora zahvaliti Slovanom, zlasti slovanskim strankam, ki so ustanovile »Slovansko zvezo«, na čelu katere stoji d r. Šusteršič, ki j c brez d v o m a e d c n
i z m e d prvih p o I i t i k o v a v s t r i j-s k c g a državnega zbor a.
VLADNA PREDLOGA O SPREMEMBAH V KAZENSKO-PRAVNEM REDU.
Poročali smo. cla jc pravosodni minister zbornici poslancev predložil zakonski načrt o nekih spremembah v zastarelem 'kazensko-pravuem redu. Te spremembe so bili zadnja ieta nasvetovali različni državni poslanci.
Računanje rokov za vlaganje prizi-vov itd. sc po tem načrtu spremeni tako, da bo odslej kot zadnji dan roka smatrati delavnik, sledeči nedelji ali prazniku, če bi bil zadnji postavni dan roka dotična nedelja ali praznik; čas, ko sc nahaja vloga na pošti, sc ue bo vračunala v postavno dobo. To sc pravi: ako jc predpisano, cla treba kakšno vlogo predložiti kazenskemu sodišču, n. pr. v treh dneh, zadostuje, da jc bila vloga pred pretekom tretjega dneva oddana pošti. Izvajanje ničnostnih pritožb ali priziva sc bo predlagalo tekom osmih dni potem, ko sta bila ničnostna pritožba ali priziv prijavljena, oziroma osem dni po dostavljcnju razsodbe, čc sc jc izdajo razsodbe zahtevalo.
Nadaijna sprememba v prilog strank se tiče odloga za nastop zaporne kazni. Dosedaj sc je dovoljevalo odložitev Ic, kedar se >je šlo za vsakdanji kruli kaznjenca ali za vzdrževanje njegove družine. Odslej pa bo smelo sodišče dovoljevati odlog nastopa kazni tudi i/, drugih ozirov na dolžnosti, ki jih ima obsojenec do svojcev.
Tudi pretrgati sc bo smelo po novem kazen, ako nc presega dobe šestih mcsc-ccv, za nekaj časa, čc bi vsled smrtnega slučaja v družini ali iz kakšnih drugih važnih razlogov bilo potrebno, da sc nahaja obsojenec v svoji družini.
Za plačanjc glob bo smelo sodišče dovoliti odlog do treh mesecev. Pa tudi ,v obrokih se bo smelo globe plačevati.
Vladna predloga torej v vsakem oziru odgovarja modernim potrebam časa in ni dvoma, da bo v državnem zboru dobila večino. Dalo bi se ji šc marsikaj dodati. Kajti je šc mnogo točk v našem ka-zensko-pravnem redu, ki nc odgovarjajo duhu časa.
Izpred soditf a.
lj Oroslava Verčiča, solicitatorja pri dr. Hudniku, toži državno pravdništvo hudodelstva javnega nasiistva. Dne 17. januarja sta prišla po obtožnici v gostilno Lovrenca Grčarja obtoženec in Josip Primožič. Pričelo sc je govoriti o plakatih Kosi er jeve pivovarne, ki so viseli notri. Vcrčič sc jc posebno hudoval, češ: »Smo že dosti tabel doli spravili in bo šla ta tudi doli«. Vcrčič je dejal, da nc pride več v gostilno in bo odvračal po svoji moči tudi druge goste. Razprava se vrši 18. t. m. pri deželnem sodišču. Senatu predseduje Ve-dernjak, votanti so: Einspieler, Kobler iu vitez pl. Laschan, obtožbo zastopa držav, pravdnik Trenz, obtoženca zagovarja dr. Hudnik. Vcrčič izjavi, cla jc z Gerčarje-vimi znan žc 20 let. V gostilni je bil vsak večer, saj trikrat ali štirikrat tedensko. Dotični večer sta prišla s Primožičem od Viranta h Gcrčarju, kjer sta pila vino. Vcrčič je rekel: »Za svojo osebo nikdar več nc pridem v gostilno, ker točite Kos-lcrjcvo pivo«. Drugega ni rekel. Priča Grčar izpove, da sta z Verčičcm stara znanca. Dne 17. januarja je prišel Verčič s Primožičem v gostilno. Naročila sta s Primožičem vino, en gost jc pil pivo. Primožič jc rekel, dajte stran pivo in prinesite mu liter vina. Primožič jc rekel, naj bi jemal Aurovo pivo. Verčič jc začudeno rekel Grčarju: »Ali imaš Koslcrjevo pivo?« Potem je šc rekel: »to se mora nehati, nc boš Nemcev podpiral.« Primožič je rekel: »Čc bi vedel, da jc gostilna tak paizclj, bi sploh notri nc prišel«. Rekel ic tudi Vcrčič: »Ta tabla bo šla dol«. Ko jc zapiral Grčar vrata, jc počil nekdo po šipi. Verčič jc rekel, da bo skrbel, da bo Grčarja »Narod« strgal. Ker ima Koslcrjevo pivo in cla bo goste odgovarjal, kolikor bo v njegovi moči. Šel jc nato h Koslcrju povedat, da hoče premenjati pivo, ker sc boji bojkota. Janez Lotrič nc izpove nič bistvenega. Nasproti priči je rekel Grčar, da ima Gossovo pivo. Alojzij Drnovšek si je naročil pivo. Natakarica jc rekla, da sc toči Koslcrjevo pivo. Jože Primožič sc nc spominja na podrobnosti dotičnega večera. Marija Brgant jc bila dotični večer v gostilni. Cula jc, cla so vsi črez Koslcrjevo pivo zabavljali, kakor tudi, da jc rekel Vcrčič: »Bomo tako naredili, cla nc bodo več notri šli«. Avg. Craighero jc bil dotični večer v gostilni. Povzel jc iz govorjenja, da se jc reklo, da ne bodo pili Ko-slerjevega piva. Pravi, cla jc bil malo trezen, malo pa na tenk. Potočnik Evstahij ni bil dotičnega večera pri Grčarju. Po govorih državnega pravdnika in zagovornika razglasi senatov predsednik Vcdcr-njak oprostilno razsodbo. Državni pravdnik jc prijavil ničnostno pritožbo.
F o sfgtsi.
Na Angleškem strašijo — nemški zrakoplovi. Angleži so žc čisto neumni, tako sc bojijo Nemcev. Zdaj jih straši zrakoplov, ki prihaja baje redno vsako noč iz smeri severnega morja in si s pomočjo metalcev svetlobe ogleda 'kakšne kraje ob obali ter zopet izgine v temi. Posebni dopisnik lista »Express« jc nedavno zasledoval zrakoplov s svojim avtomobilom. V čolniču sta sedela dva moža. Koder jc švigala svetloba, jc bilo svetlo ko po dne. Ko sta si tujca dovolj liagfcdala kraj. sta bliskovo hitro zletela dalje. Bila sta Ic kakih 100 metrov nad zemljo. Čez nekaj časa jc čudni tič izginil v noči. Br!
Zakaj sc ločujejo zakoni — v Ameriki. Sodišče v S. Louisu jc nedavno razpravljalo v tožbi mrs. Johnson, ki zahteva, cla sc loči ocl svojega moža, ki hoče za vsako ceno opravljati vsa gospodinjska dela. Prvo jutro po poroki jc mož izjavil odločno: Pospravljal bom jaz! Kuhal bom jaz! — Vzel jc metlo ter začel pometati. Ženski ni bilo nevšečno. Manj prijeten ji jc pa bil zajtrk, ki ga jc bila doma navajena boljšega. Vsled tega prepir, in ženka jc šla »na skito« k očki in mamici. Zdaj pa jc tožila. Kdo bo zmagal, sporočimo, ko doznaino.
V stanovanju ministrovem odložila otroka. Tc dni jc prišla v stanovanje ru-munskega ministra za javna dela v Buku-reštu starejša žena z otrokom v naročju ter prosiia, cla jo spuste pred ministra. Gospoda ni bilo doma. Žena je prosila ministrovo soprogo za delo, ker da ji jc mož umrl iu da nima kruha za štiri nedorasle otroke. Gospa ji jc obljubila pomoči ter jo obdarila. Ko se jc minister vrnil, zasliši iz jedilnice otroški glas. Našli so dojenčka, zraven pa pismo, v katerem mati ministra prosi, naj nc bo hud. ker ga ic presenetila s tem nenavadnim darom; drugače da si n iznala pomagati. Minister Marciu jc vzel otroka za svojega ter javno pozval mater,
naj se oglasi, ker da hoče tudi zanjo skrbeti.'
Železniški voz za dojenčke. Francoska železniška uprava je na nekaterih progah uvedla železniške vozove za dojenčke. Ti vozovi so določeni le za potnike, ki imajo seboj otroke stare do 4 let. V vozovih se nahaja stroj, v katerem je gorka voda, da matere lahko segrejejo juho ali mleko.
Poljsko gledališče pogoreio. Poljsko gledališče v Lodzi je popolnoma pogorelo. Dva delavca sta bila pri gašenju težko ranjena.
BURIAN.
Stališče cesarjevo.
Dunaj. 18. maja. »Allg. Korr.« javlja, da je bil prvi sekcijski šef v ministrstvu zunanjih zadev, Miiller, pri skupnem finančnem ministru Burianu in se je z njim glede na bosensko agamo banko dalj časa razgovarjal. Cesar da jc namreč mnenja, da se bi v tej aferi dala doseči poravnava in da naj bi posredoval minister zunanjih zadev, baron Aehrenthal, katerega jc ccsar v tej zadevi sprc-jcl v konferenci. »Reichspost« k temu pripominja, da cesar pač dela na to, da bi sc stvar mirno in sporazumno vršila, da pa je ccsar tudi prepričan, da se ustanovitev banke ni vršila korektno. Na vsak način da merodajni krogi računajo s tem, da delegacija Burianu ne dovoli proračuna.
»Fremdenblatt« o upravi Bosne.
Dunaj, 18. maja. »Fremdenblatt« prinaša glede na izjavo dr. Bienertha o Bosni v aneksijskem odseku sledečo oficielno razlago: Po zakonu 1880 jc uprava Bosne poverjena celokupnemu ministrstvu, iz važnih administrativnih razlogov pa združena v osebi skupnega finančnega ministra. Z razširjenjem suverenitete pa je odgovornost za Bosno povečana, vsled česar je samo po sebi umevno, kar je baron Bienerth izjavil, da bo namreč odslej pri vseh važnih vprašanjih Imelo skupno -ministrstvo vpliva. To -je čisto v duhu zakona in se temu tudi baron Burian nc pro-.tivi.
Kaj dokazuje ta konilikt?
Dunaj. 18. maja. V odločivnih krogih sc o bosenski aferi govori sledeče: Cesar 'je silno vznevoljen. ker se ni postopalo korektno. Dejstvo je, da baron Bienerth zastopa diamentralno drugačno stališče, kakor Burian, in jc to javno v aneksijskem odseku povdarjal, sklicujoč se na barona Aehrenthala. To nesoglasje med ministri krono jezi, krivda pa sc pripisuje baronu Burianu, ki jc postavil avstrijsko vlado pred izvršeno dejstvo. — Politični krogi povdariajo zlasti to. da jc baron Burian s tem pokazal, da bosenske ustave, ki jo je izdelal, ne smatra za resno. kar mora zlasti na inozemstvo napraviti jako slab vtis. Avstrija jc hotela inozemstvo. ki sc 'ie aneksiji upiralo, osramotiti, zdaj pa je ona osramočena. Kajti jasno je, da najvišji krogi ne soglašajo med seboj, kako Bosno upravljati — ,vzrok pa jc glavni ta, da je sedanje dr-Žavnopravno stališče Bosne popolnoma .nevzdržljivo in absurdno. Do koliko konfliktov bo zaradi Bosne šc prišlo! Mogoči ,so konflikti med bodočim bosanskim saborom in baronom Burianom, med sabo-,rom in ogrsko vlado, med saborom iu avstrijsko vlado, med saborom in skupnim ministrstvom, nadalje med ogrsko in avstrijsko vlado, med skupnim finančnim .ministrom in avstrijsko vlado aii pa med skupnim finančnim ministrom in skupnim ministrstvom, med ogrskim in avstrijskim parlamentom, med obema delegacijama, med delegacijama in saborom itd., itd., itd. . . .
PROTISRBSKI PROCES. »Velika Srbija aii veliki grob«. — »Svaki dan jedna glava mrtva«. — Sokoli, ki se vadiio v metanju kamenja. — Khuen Hedervary, zaščitnik srbskih pravic. — Priče. k'i so v preiskavi vedec veliko povedali, zdaj pa nič.
Zagreb, 18. maja. Pek B a š t e k, ki jc v preiskavi dejal, da so Srbi na svojih shodih govorili, da se mora Bosna spojiti s Srbijo, zdaj izpove, da mu o tem ui ničesar znano. — Občinski blagajnik Luka J n r j c v i č trdi, da so Srbi vsled propagande Bekiča in Zivkoviča govorili, da bodo Srbi v Hrvaški ustvarili »ali veliko srbsko carstvo ali veliko grobljc«. — Kmet Mate Begič navaja znana »znamenja propagande«, osobito pa sc zaganja v obtoženca Bekiča, ki jc v dvorskem občinskem svetu dosegel, da sc jc votiralo za srbsko konfesionalno šolo 6000 K, dasi je občina vrlo siromašna. Branitelj dr. Lukinič opozarja pričo, da so v Dvoru Hrvati enega Srba ubili. Nato pripomni predsednik: »To ni tam nič posebnega; jaz sem tam veliko let služil, pa jc bila vsak dan ena glava mrtva«. — Jure M i h e I i č. ki Jc tudi v preiskavi vedel veliko povedati, zdaj prav nič ne v<5, razun da sc je »propagiralo Srbstvo« od popov in učiteljev, osobito za časa Khuen Hcdervaryja. —
Mirko Al i h e 1 i č, trgovec, pove samo to, da Je zdaj, ko se je začela pravda, med narodom mir, dočim je preje vladal velik razdor. O srbskih Sokolih nravi, da so se vadili v metanju kamnov; kdor je najdeli zagnal, jc dobil nagrado. — Priča Vu-č i č, ki se nc zapriseže, ker sc nahaja zaradi poneverjenja v preiskavi, tudi nič ne ve. — Pravoslavni kmet M r kobra da izpove, da sc pred 30 leti ni znalo, kdo ie Srb, kdo ne. dokler ni pop u ccrkvi počeo govoriti, da su Srbi«. On da sc smatra za Srba. »jer tako vele drugI«. Pozneje pa pravi, da so sc Srbi vedno za Srbine smatrali, ko je zavladal Khuen Hcdcrvarv. so >-šli tudi na ulico«. — Trgovec Satani on izjavi, da sc zdaj v Dvoru nihče več ne imenuje Srba. O tajnih sestankih Srbov pravi priča, da. noče ničesar izpovedati, ker se boji, da bi mu Srbi zapalili hišo ali ga ubili. Priča vzlic prigovarjanju brani-teljcv noče ničesar izpovedati. — Pravoslavni Kordič ničesar ne vč. Sodnik in državni pravdnik ga opozorjujeta na njegove izpovedbe v preiskavi. Priča meni, da ga je preiskovavni sodnik napačno razumel; preiskovavni sodnik da mu jc tudi dejal, »da nema Srba-;. Konečno pojasni državni pravdnik, ki pričo izprašuje, protislovja.
Dnevne novice.
+ Za sestanek S. K. S. Z- na Koroškem so priglasila svojo udeležbo: 2.3. izobraževalno društvo v Škofji Loki. 24. izobraževalno društvo na Koroški Beli, 25. izobraževalno društvo v Preski. — Odhod bo iz Ljubljane zjutraj z južnega kolodvora ob 7. uri .3. minute, dohod z Jesenic v Podrožčico na Koroškem ob 9. in 42 minut. Do Št. Jakoba v Rožu je peš pol ure. Zvečer vozita nazaj dva vlaka in sicer gre prvi iz Podrožčice ob 6-14. pride v Ljubljano 842. drugi od^de iz Podrožčice S'46 in pride v Ljubljano 1108. -•• Na Jesenicah se snidemo z udeležniki shoda iz Goriške in Trsta.
+ Za veliko javno telovadbo, ki se vrši dne .30. maja 1909 v Vipavi, so svojo udeležbo priglasili naslednji odseki: 1. Vipava. 2. St. Vid, ,3. Šturije, 4. Miren. 5. Gorica, 6. Ljubljana, 7. Staritrg pri Ložu, 8. Košana, 9. Cerknica. 10. Batuje, skupilo do 200 telovadcev.
X »Klerikalna mladina« dela »Narodu« velike preglavice. Včeraj jc o njej napisal cel uvodni članek. Dasi »klerikalna mladina« te reklame prav nič ne rabi, sc iz uljudnosti »Narodu« zanjo lepo zahvaljuje. »Narod« pa ie šel celo med proro-ke, kajti pravi, da »predno preteče pet let. se bodo »klerikalci »Orlov« šc kesali«. Narodova« prorokovanja sc od nekdaj po tem odlikujejo, da se ne izpolnijo, zato tipamo, da sc tudi to ne bo uresničilo, saj nc v »petih letih«, kakor «Narod« tako natančno ve. Morebiti pa njegov člankar študira Kolomona, da se tako zelo spozna v številkah. Nadaljm razvoj »Orlov« «Na-rod« slika takole, da bodo najneumnejši pri nas ostali, inteligentni fantje pa »našli pot, ki vodi v napredni tabor«. Morebiti Narodov« copemik prihodnjič razkrije še imena teh fantov, da jih pravočasno izključimo in sc tako obvarjemo večje škode? Kajti >Narod« na koncu oznanja, »da bo klerikalizem imel nekoliko koristi od »Orla«, a velika ta korist nc bo in škoda, ki jo bo šc ime!, bo večja, kakor ta korist.« Ta svetopisemsko slovesni slog nas ;c res do dna srca pretresel: »In klerikalizem bo imel korist in je ne bo imel, in škoda, ki bo, bo večja kakor ta korist in ta korist bo manjša kakor škoda in ta škoda bo velika, ker bo majhna njena korist itd.« Kakor da bi slišal govoriti rabbija Ben Akibo. Odkod toliko razsvetljenje liberalcem, da so1 jim odkrite stvari, ki jih ne ve iiiti sibila? Modrijan iz jutrove dežele pravi, da liberalci »Orlom« zato ne delajo nobenih ovir, ker bo večina »Orlov« črez pet let — pol meseca ste še zraven pozabili — napredna . . . Ovir liberalci res nc delajo, ker so žc marsikod pri postavljanju ovir dobili batine in sc njihove ovire zdaj omejujejo na to. da — kakor sc je to v Zirih zgodilo — kakor Indianci ponoči za grmovjem čakajo na posamezne člane »Orla«, kadar se i/, društva domov vračajo, ali pa da frulijo in žvižgajo in večkrat tudi šipe pobijejo. Drugače pa so res zelo ponižni in večkrat sc jc celo zgodilo, da so Sokoli prišli »Orle« ponižno prosit, naj jim gredo na pomoč, da jih ue bodo soc. demokratje nabili . . . Kogar sc tiče, žc ve. Zato se »Orli« prisrčno smejejo sibili v hlačah, ki v »Narodu« blede. Pa čemu bi se prerekali ž njim, saj črez pet let bomo itak vsi. kar nas jc inteligentnih. — Sokoli . . . Takrat pa na svidenje, ti čestita starina preroška!
-t- Urnebesno hinavstvo naziva Slovenski »Narod« naše in naziranje naše stranke v »Slovencu« dne 17. t. m. v ,članku »Slovanski kievetniki« glede na brate Hrvate in Srbe. Gnojnico psovk izliva za to »Narod« na nas. Naj jo. Saj smrdi lc liberalcem, ki jo morajo vohati v »Narodu«. Naš list jc objavljal leta in leta
originalne belgrajske dopise. Naj -Narod« bovška kar hoče in kolikor hoče. Ostanemo popolnoma pri naši izjavi, ki smo jo podali 17. t. m. in ki jo je ponatisnil tudi Narod«: »ne vmešavamo sc v notranji spor strank na Hrvaškem. Mi simpatizu-icitio z bratskim narodom, ne identifik'u-Jemo sc pa z nobeno posamezno stranko. Vsekakor so nam pa Hrvati bližnji nego Srbi, a tudi Srbi so nam bratje in obsojamo vsako, krivico, ki sc jim godi.« Tako jc in nič drugače. Vse, kar -Narod« drugače zavija, jc Narodova« lažnjiva hi-navščina, ki smrdi do oblakov.
X Strah in groza! »Narod« jc včeraj preplašil vse pobožne liberalcc obojega spola, trdeč, da »imajo klerikalci glede Bosne namene, katerih uresničenje bi bilo skoro nemogoče, če bi se Hrvati in Srbi ne dali preslepiti.« — Mi smo študirali, kakšni bi morali biti ti nameni, kateri sc drugače nc dajo doseči, kakor da se uspava vse Hrvate in Srbe, katerih je. kakor znano, več milijonov . . . Kaj drugega ne more biti kot to: Klcr.kalci stavijo, ko pride na vlado Franc Ferdinand, predlog, da se imenuje za guvernerja Bosne papežev legat, ki ga sveti oče izvoli v tajnem kon-zistoriju. Nato se vsi Alohamcdanci šiloma prekrstč, Srbe pa sc zapodi črez Drino ali pobesi. Eksckucijo se poveri dr. Šusteršiču ji Kreku . . .
+ Slovensko učiteljišče v Gorici. Gcvori se, da so za ta zavori žc prostori pripravijeni in sicer v »Šolskem domu« 9—11 sob. Pravijo, da je to že davno dogovorjeno na Dunaju med dr. Gregorčičem in osrednjo vlado.
+ Od državne žcleznice. Premeščeni so: aspirant Legat Stanko iz Vižmarjev v Bistr.co - Bohinjsko jezero, aspirant Tcichtmann VNjem iz Bistrice - Bohinjsko jezero v Štanjel - Kobdiij, aspirant Ko.\ Rihard iz Jesenic v Gorico, aspirant Lampel Herman iz Gorice na Jesenicc. Na novo je sprejet inženir Albrecht Fnderik kot strojni nadkomisar za kurilnico v Trstu.
-f Nemški profesorji kot agenti. Iz
Trsta se nam piše: Deželni šolski nadzornik dr. Kauer jc imel 3. in 6. v dvorani društva »Avstrija« zgodovinsko predavanje »Rim« s slikami. — Vstopnina je bila 2 in 1 K, stojišča pa po 50 v. Cisti dobiček teli predavani je bil namenjen nemškim dijakom na vseučiliščih, posebno onim, ki sc posvetijo filologiji. Da so za ti priredbi agitirali po gimnaziji vsi profesorji Nemci, je ob sebi umevno, saj so se hoteli tako le prikupiti svojemu predstojniku in nihče jim tega nc sme šteti v zlo. A kar je počenjal neki dr. Vincenc Seunig (izreči Zevnik) nemški Ljubljančan, to pa sega že čez mejo. Ta junak je hotel doseči s terorizmom česar ni mogel opraviti z papirnatimi vabili. V nekem razredu višje gimnazije. kjer jc večina Slovencev, ko je videl, da pri prvem predavanju ni bilo skoro nobenega, je začel med uro rjoveti kot pravi nemškutar in pretiti, da če ne pridejo k prihodnjemu predavanju vsi, bo drugi dan on (ki poučuje grščino) izpraševal kar c deželni šolski nadzornik predaval in gorje onemu, ki ne bo znal! No, gospod Zevnik. koliko je bilo pa procentov od vašega terorizma! Kmalu si boste izmislili, da vam morajo očetje naših slovenskih dijakov pripeljati vse krave in vso živino, kar io ima-jo doma, da jih hote poslali v Gradec ali na Dunaj nemškim buršem v žrelo! Vidi se. da vam je zrastla glava na ljubljanskem zevniku. •— Torej nc več mostu do Adrije, ampak čez Adrijo ga mislijo zidati!
—	Nesreča na Vrhniki. Dne 15. t. m.
še je ponesrečil okrog 60 let stari posestnik po domače Princ na Vrhniki. Peljal je po strmem klancu navzdol težek voz cb-vn. nri tem sc zatakne drikclj v sprednje kolo ter povzroči, da je Princa drog udaril s tako silo. da mu je zlomilo roko .in jc dobil tudi težke notranje poškodbe vsled katerih je dva dni pozneje umrl. Pokojnik zapušča udovo iu več že doraslih ■otrok.
—	Umrla je na Vrhniki 16. maja soproga gostilničarja in posestnika Jak. Str-žinarja. Biia ic skrbna iu blaga gospodinja. radodarna do revežev ter stara šele 32 let. Svetila ji večna luč!
—	Cenjenim lovcem! Vodstvo deželnega muzeja sc obrača do cenjenih lovcev s prošivo za dva ruševca, ki jih potrebuje za večjo biologično skupino. Divja petelina sta darovala v ta namen: prvega gosp. iur. Ivo Tavčar iz Ljubljane, drugega gosp. A. Mciač iz Komende. Obema iskrena hvala!
—	Otrpnenje tilnika se jc nagloma pojavilo 16. t. m. v Gabrijah na Vipavskem. To bolezen (Gcnickstarre« ali >Kopfgenickkrailipf< -ie menda ljudstvo samo zaneslo v to vasico. Ljudstvo je vedno po svetu in trguje s sadjem, posebno s črešnjami itd. V dveh dnevih umrli so trije, med temi 22-leten mladenič v 12 urah. Kar tilnik jih jc začel mrzeti in začele so jih slabosti obhajati. 20 orožnikov blokira občino. Tudi pridejo zdravniki. ki bodo simptome opazovali. — Trideset bolnih leži.
—	Umri je 16. t. m. adjunkt Vin S c h w c i g e r pri žel. obratnem ura v Gorici.
—	Novice z Bleda. Nove, lani na sen postavljene hiše o/;roma vile, da t do sprejemale tujce pod svojo streho. l: polnoma so že pripravljene sledeče strašnem požaru prenovljene oziroma novo sezidane liišc in vile v Gradu: Pel Dolar (Klemene) št. 8. Andrej Gog; (Toncelj) št. 9. Matej Ulčar (Pogač; št. 16. Anton Kralj (Tavčar) št. 90, Fra Gogala (Ribič) št. 40, Jakob Kokalj (Be kola) št. 75, Vinko Soklič (Rodar) št. Jožef Gogala (Por) št. 89 in 3.3, Ant Potočnik (Štof) št. .34, Meta Ferj (Otavnikova) št. 39, Jan. Cop (Kajževt št. 10. V kratkem jc dovršen hotel £ spe Marije Potočnik (Flcgarija) št. 29, v Ant. Slivnik (Tone) št. 28, Peter Tork (Lovrin), Fr. Marolt (Por pod lipo) št. , Ako se izpel-jejo vsled regulacije do5 čenc ceste, bo pogorela vas Grad v premlajena in prenovljena. — Nekat< posestniki so vsled regulacije silno liu prizadeti, tako n. pr. Urh Vovk (Znid; št. 35, Jož. Mcžan (Zakopar) št. 13, A Kristan (Zvanka) iu Ivan Zriinec, mes čc se bode moral umakniti s svojim g spodarskim poslopjem. —Na Bledu ie £ stihi dovoli, a žganja sc toči ob nedelj med službo božjo po trgovinah od si Ali bi sc nc dalo tu kaj pomagati? — štirih iu pol mesecih jc na Bledu mrlič 15. Dne 2. maja je umrl v daljni Dain eiji v Zaostrogu frančiškanski brat R Ferjan, rojen v Gradu leta 1876. Rojst hiša je lani zgorela.
—	Na veselico v Vintgar! Vabilo veselici, ki se vrši, v nedeljo, dne 23. ni; 1909 popoldne v restavraciji »Vintga Spored: 1. Koncert. Igra godbeni ki gorjanski. 2. Petje pod vodstvom slepe Miha. .3. Šaljivo srcčkanjc. 4. Ribji lov. Šaljiva pošta in brzo - je - žična posta 6. Prosta zabava. Prebitek veselice jc i menjen za vzdrževanje poti skozi Vintg in za Aljažev dom v Vratih. Prostovoli dobitke hvaležno sprejema restavrater Zumer. K oblini udeležbi se uljuduo vat
—	Umrl jc v Gorici nadkomisar nančne straže Andrej Trdan, star 64 let. Umrl je v Tolminu občeznani Miha Rut »Kaščcr«, star 70 let.
—	Samoumor. Dne 18. t. m. se je c .streli! neki sluga hotela »Croatia« v 1 grebu. Hotel je baje umreti zaradi nesi čne ljubezni. Poškodba je nevarna, a smrtna.
—	Bosanska agrarna banka je priči svoje delo 17. t. m.
—	Utonila je Jožefa Kastelic, 21;-jleti hčerka posestnika Franceta Kastelica Klanca pri Šmarji poleg Grosupljega.
—	Za S. K. S. Z. 2 K 20 v nabrala '1 rnovem na Notranjskem.
—	30-letnica v šolski službi. .30-l< nico šolskega službovanja praznujejo tos: Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljai Janko Janežič, c. kr. okr. šolski nadzc nik v Kranju; Alojzij Keceij, učitelj Ljubljani; Avgust Kleč, učitelj v Ljublja .Ivan Muren v Draščicah pri Metliki; .1 sip Pintar. nadučitelj na Grosupljem; Trošt, nadučitelj na Igu; Janko Vresi nadučitelj v Ribnem pri Bledu; Josip i rovmk, nadučitelj v Gorjah.
—	Iz Goč nad Vipavo. Dolgo let trpela naša vas na pomanjkanju vode ljudi in živino in moralo se je o času si pri tolikem drugem delu vodo od dal nositi in voziti. Sedaj bo pa temu nec statku odpomagano, gradi se namreč ta zaželjeni vodovod. Res iskreno sc moi mo zahvaliti našim vrlini in delujočim i slancem S. L. S., ki sc tudi oziirajo potrebe kmeta, koji je bil v prejšnjih ča: skoro pozabljen. Zahvaliti se moramo ti našemu gospodu dekanu Andreju Lavri iz Vipave, ki je kot bivši tukajšnji kui neprestano povsod s peresom trkal, dok se mu ni posrečilo spraviti stvar v pn tir. Zgradba našega vodovoda izročila je našemu domačemu podjetniku gospo L o n č a r i č u, koji izvaja delo v obč zadovoljstvo ter se pri gradnji vodovo v kolikor možno na to ozira, da ljudi najmanjšo mogočo škodo po zemljišč koder se vodovod gradi, povzroča. Ti zaslužek pri delu in vožnji, v kolikor liudjc za to oglašajo, privošči domačinn Res veselje, da imamo tako dobro doma tvrdko ter prav želimo tega podjetni tudi drugim, kjer se kaj takega gradi.
VELIK MLADENIŠKI SHOD ZA LJU LJANSKO OKOLICO
sc vrši
na praznik, dne 20. t. m. na Ježici.
S p o re d : Ob 2. uri v župni cerkvi Šmarnice Po Šmarnicah shod. na katerem i vore: V. Zabrct. F. Terseglav, V. Jek nik in I. Podlesnik.
Po shodu javna telovadba. Mladeniči, zavedajte se svoje vre nosti. Prfhitite polnoštevihio na ta slu:
Štajerske novice.
S Zmaga na Štajerskem! Z nepopisnim navdušenjem smo prejeli poročilo o sijajni zmagi »Slovenske kmečke zveze« na Štajerskem. Ko je včeraj zjutraj zapla-polala na palači »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani slovenska trobojnica ,v znamenje zmage na Štajerskem, hitelo lie pred naše uredništvo na stotine ljudi, čitat vesela poročila iz Štajerske. Ko je .pa prišlo danes poročilo o Plojevem porazu, je bilo veselje med nami popolno, •liberalci pa so pobito gledali na desko našega uredništva, kjer so črno na belem brali konec štajerskega liberalizma. Vest o Plojevem porazu je uradno potrjena. Koliko glasov sta dobila kandidata »Slovenske kmečke zveze« župnik Ozmec in župan Meško, brat slovenskega pisatelja Meška, šc ni natančno znano. Ces. na-jnestništvo v Gradcu je uradno konštato-Valo, da sta kandidata »Slovenske kmečke zveze« dobila absolutno večino, da sta torej izvoljena, natančne številke pa izda pozneje. Ob tem izidu ni čuda, če se .nam od vseli strani s Štajerske poroča, da je polom v liberalnih vrstah na Štajerskem velikansk. Poraz je pa za liberalce res uničevalen. Le poglejmo nekoliko številke: v štnarskem kmečkem volivnem .okraju je dobil naš kandidat Jakob Vrečko 931 glasov, liberalni kandidat Berlisg 412 glasov, v slovenjegraškem okraju dr. Vrstovšek 1036, liberalec dr. Božič •355 glasov, v brežiškem okraju dr. Jankovič 1206 glasov, liberalni kandidat Ma-Jus se je blamiral z 479 glasovi, v okraju Konjice Peter Novak 1190 glasov, »Šta-jerčijanec« Kresnik 454 glasov, v celinskem volivnem okraju dr. Benkovič 2560, A. Terglav 2658, liberalna kandidata I. Goričan 1100 glasov, Karba 936 glasov, iz mariborsko - šenflcnartsko - Ijutoimer -skega okraja še ni natančnih številk, uradno se poroča, da sta Robič in Roškar izvoljena z veliko večino. Da bo ta večina res velika, kaže že izid v šentlenartskem okraju, kjer jc dobil Robič 800, Roškar 827, uskok Zemljič 87, Štajercijanee Se-nekovič 146, Koser 196 glasov. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah na Štajerskem je bilo v kmečki skupini oddati 10 slovenskih in 18 nemških deželnozborskih mandatov. Vseh 10 slovenskih mandatov si je priborila »Slovenska kmečka zveza«, ki ima sedaj vseh dosedaj oddanih 12 slovenskih mandatov. V pondeljek bodo volili šc slovenski trgi, kjer kandidira proti kandidatu propadle »Narodne .stranke« dr. Kukovcu samostojni kandidat dr. Medved. S tem bo volivna borba za Slovence zvršena. Od 18 nemških kmečkih mandatov so jih včeraj nemški krščanski socialci dobili 15, en krščanski socialec, Wois. je v okraju Bruck, Marija Celje, Mtirzzuschlag. Aflenz, Kindberg z liberalnim agrarcem Hainzlom v ožji vo-Jitvi ter je upanje, da kršč. socialec Wols, ki je včeraj dobil 991, podere Hainzla, ki je dobil 982 glasov. Izvoljena sta le dva nemška agrarca. V prejšnem deželnem zboru so imeli nemški liberalni agrarci sedem mandatov, so torej krepko nazadovali, nemški krščanski socialci pa napredovali. Od dosedaj izvoljenih poslancev ■v štajerski deželni zbor je 18 nemških krščanskih socialcev, 12 poslancev »Slovenske kmečke zveze«, 5 socialnih demokratov in dva nemška liberalna agrarca. V Štajerskem deželnem zboru jc 84 poslancev. V ponedeljek volijo mesta in trgi 30 poslancev, nato pride na vrsto 12 veleposestnikov. Tudi v mestih iu trgih bo hud boj, pa naj se volitve izvrše v teh priviligi-ranih kurijah kakorkoli, četudi za sedaj še ni upati, da bi bili nemški nacionalci potisnjeni v manjšino, dosedanje volitve so dokazale, cla ogromna večina ljudstva na Štajerskem noče biti v protikrščan-skem taboru in da tudi nemški nacionalci nimajo na Štajerskem večine ljudstva za •seboj, ter da bodo svoie gospodstvo komaj rešili. Krščansko ljudstvo na Štajerskem si bo končno gotovo priborilo popolno zmago. Nemškonacionalni ošabno-sti na Štajerskem žc zvoni mrtvaški zvonec.
š Dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, je razveselil tržke volivce s svojo kandidatu ro. Ves slovenski Štajer iskreno želi, da bi bil izvolicu ta mož z izvanred-nimi zmožnostmi. Kdo še ni čul na Štajar-skem, ki sc je udeleževal javnega življenja, dr. Medveda kot slavnostnega govornika? Kdo ni bil ob njegovi odlični zgovornosti in idealnem narodnem čustvovanju v duhu postavljen v dobo ljudskih ta borov? — Kdor tedaj želi. da bo dr. Medved še večkrat kot dozdaj nastopal v javnosti kot odličen govornik, kdor želi. da bo dr. Medved tudi v deželnem zboru s svojo mogočno besedo branil narodne svetinje in se boril s svojo znanstveno izobraženostjo za blagor slovenskega ljudstva, ta naj agitira za izvolitev dr. Medveda. — Proti dr. Medvedu jc govorjenje dr. Kukovca le jecljanje. Dr. Kukovcu skoro pri vsakem stavku »spodrkne«, tako da mora ali besede preklicavati ali pa s svoio
nepremišljenostjo kompromitira stvar, ki bi jo naj zagovarjal.
š Slovenski trgi na Štajarskem si hočejo izpopolniti svoje šolstvo. Ali nai zaupajo svojo stvar dr. Kukovcu, čigar šolski program obstoji le v »več nemščini«? Nikakor ne. Zato si bodo izvolili izkušenega šolnika in neustrašenega pospeševate-lja slovenskega šolstva, dr. Medveda.
š Iz karlauske ječe jc pobegnil na 8 let radi ropa obsojeni Anton Cvetko iz ljutomerske okolice.
š Samoumor vojaka. Ustrelil se je v Gradcu pešec 12. stotnije 27. pešpolka J. P 6 s c h 1.
š »Ubežni kralj«. General Kukovec je izgubil »vojsko < na celi črti. Padec za padcem so mu naznanjali telegrami. Noč od 17 na 18 jc prebil v strašni razburjenosti. Ko je v jutro 18. maja videl, da je vse izgubljeno, ie vrgel telegrame s strašnimi številkami študentu in uredniku Spin-lerju ter ubežal po železnici bogve kam. Volivcem v tržki skupini je celo pozabil naznaniti, da po takem porazu ne more več kandidirati.
š Umrl je včeraj v Mariboru 88 let stari bivši državni poslanec dr. vitez C a r n e r i. V zadnjih svojih letih jc popolnoma oslepel.
š V Dravo je skočila včeraj v Mariboru okolu 18 let stara dekle Julijatia Jatmik, doma iz Studenic.
k Fesi ljubljanskih dijakov postajajo slavni. Zadnje »Freie Stimmen« že pišejo o njih pod naslovom »Slovenski Drang nach dem Balkan«. Bogve kakšne tajne velizdajske spletke bodo še našli naši spretni detektivi! Za enkrat štimce še ne vedo, ali so ljubljanski dijaki v zvezi s Staro- ali Mladoturki. Vsekakor je noša fesov v Ljubljani no mnenju Nemcev dokaz protiavstrijskega gibanja, zato skrbi to patentirane patriotske Nemcc okrog »Freie Stimmen«!
k Novo slovensko »Hetz - društvo«. Ktero? Zadružna zveza v Ljubljani. Dobilo je od vlade podporo, zdaj pa prireja te dni tu v Celovcu socialni kurz. ki po mnenju nemških sosedov meri zgolj na to, da v »idealnomirni« Koroški deželi zaseje seme narodne nestrpnosti, crgo hujska, ergo je škandal, da tako društvo država podpira. Dobro dokazujejo, ne?
k 200 novih podružnic od novega leta sem jc ustanovil nemški Schulverein, torej vsak teden poprečno 11 podružnic. Dober del teh je na naši meji, deloma cclo na naši zemlji in nam namenjen!
k Posebno slovesno so obhajali jubilej šolskega zakona v Beljaku pretečeno soboto, kot »Tagespešta« poroča. Vse mesto je bilo v zastavah, zvečer pa so iluminirali cerkveni stolp. Nato je bilo zborovanje društva »Freie Schule«, ki je vse to priredilo! Cerkev »Freie Schule« ua ljubo razsvetljena, to je pač nekaj novega!
k Zopet samoumor. Že od četrtka pogrešajo soprogo knjigotržca Sčhatza. Ob cesti čez Ljubelj so našli par njenih stvari, tako da je gotovo tam blizu našla smrt. Njenega trupla še niso dobili. Vzrok neznan.
k Spečega moža je ustrelila. V Podgorju na Koroškem je iz neznanih vzrokov včeraj zjutraj ustrelila nadučiteljeva soproga Sanionig svojega še v postelji ležečega soproga. Nadučitelj ic bil takoj mrtev. Nato je morilka streljala nase in se smrtnonevarno ranila. Nesrečna zakonska dvoiica zapušča 4 nepreskrbljene otroke.
k Neresnična je vest, cla bi bil v Mariji na Žili se obesil kak topničar.
li Salamander. Jutri dopoldne imajo liberalci shod v »Mestnem domu« z dnevnim redom: »Odgovor dr. Šusteršiču.« Govoril bo tisti Hribar, ki ga zadnji čas sploh ni bilo na Dunaju. Primerno bi bilo, da liberalci po sijajnem porazu na Štajerskem podrgnejo jutri »salamander« in iz-reko sožalnico sebi in svojim bratcem na Štajerskem. Za govore ljudi, ki nič več ne pomenjajo v slovenski politiki, sc mi nc brigamo.
li Orožništvo, ki je bilo te dni pri strelnih vajah v Ljubljani, mora na ukaz deželnega predsednika ostati v strogi pripravi do ene ure jutri popoldne.
li Restavracija na ljubljanskem Gradu, Vriiu znanega parka »na planoti« zgradi, kakor čujetno, g. Angelo Dekleva paviljon za restavracijo. V njem bosta dve sobi za goste, kuhinja in klet. Okolu paviljona bo veranda.
lj Umrla ie danes ob pol 10. uri dopoldne gospa Viktorija Stegnar, roj. Levak. Pogreb bode 21. maja ob 5. uri popoldne ,Prcd škofijo št. 1.
lj Poročil sc jc hišni posetnik na Trnovskem nasipu št. 16 g. Jakob Bregant z Marijo Krč iz Primskovega pri Kranju.
Ij Poduk iz poljščine in angleščine sc spet prične danes, v sredo, ob navadni uri.
li Lurški romarji u Ljubljane, ki so
lansko leto v tem času bili v Lurdu, imajo kot obletnico svojega romanja sveto mašo na Rožniku v soboto 22. maja ob petih zjutraj. Med službo božjo poje pevski zbor.
^ Ij Otvoritev vrta v »Unlonu«, bo jutri v četrtek 20. maja ob osmi uri zvečer s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije«. Ob neugodnem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani pri pogrnjenih mizah. Vstop 60 vinarjev.
I.i Umrla je na Mestnem trgu št. 1, udova gospa Marija Stegnar.
lj Umrl ie v Spodnji Šiški št. 101 pekovski mojster Jožef Aubel, star 52 let.
lj Poročil se je prokurist ljubljanske kreditne banke g. Josip Vlach z gdč. Fa-neto Prosenčevo. Bilo najsrečneje!
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« sc vrši v petek dne 21. t. m. od 6. do 7 .ure zvečer, ob ugodnem vremenu pred »Narodnim domom«.
Ij Goabenega društva za ljubljanski okraj redni občni zbor vrši se dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Levu« na Marije Terezije ccsti.
Ij Izgubil sc je zlat prstan z opalom. Pošteni najditelj naj ga odda v uredništvu »Slovenca«.
lj Mila prošnja. Na Selu pri Ljubljani živi v obupnih razmerah družina Ciglar-jeva. Oče Ivan Ciglar, prej kamnosek pri Tomanu, je že šesti mesec v postelji. Podpora iz bolniške blagajne je potekla in Je več ne dobi. Žena mora streči bolnemu možu in ne more ničesar zaslužiti. Trije majhni otroci pa bi vsak dan radi kruha, pa ga jim nihče ne cla. Največja 15lctna hčerka zasluži v tovarni po kron na teden, in s tem naj se živi vsa družina. Usmiljena srca! Priskočite na pomoč. Otročički umirajo lakote. Imena darovalcev prinese »Slovenec«. Darovi naj se pošiljajo na podpisanega: Janko Petrič, šentpeterski kaplan, Ljubljana.
DAROVI.
Za bedno rodbino v Šiški. Valentin Oblak, župnik v Kropi 3 K: Franjo Mo-žina v Novem mestu 2 K; Franc Kumar 1 K; Neimenovana 2 K; Neimenovan 2 K; Neimenovan 20 K; Neimenovan 3 K.
Za Aljažev dom. Ivan Ambrož, c. kr. mornariški kurat v Pulju, 14 K; Ivan Ko-govšek, kaplan v Bohinjski Srednji vasi, 3 krone.
ROPARJI V SAMOSTANU.
Iz Peterburga poročajo, da je večja -roparska družba napadla samostanski vrt v Luganskem. Menihi so se trdovratno branili. Prior je ubit, tudi poveljnik roparjev je padel.
VLADA NA BEGU.
Dunaj, 19. maja. Včerajšnje telefonično poročilo o seji načelnikov klubov ni bilo točno ter je bil poročevalec pod uti-skom zavijanja vladnih žurnaiistov, ki so hoteli prikriti vladiu poraz. Dejstvo je, da je opozicija kot en mož od vsega po-četka zahtevala, cla se da do Blnkošti časa za delo proračunskemu odseku, da pa odločno odklanja vsak proračunski provizo-rij, ki bi pomenjal bistveno zaupanje vladi. Vlada je vsled tega stališča opozicije prišla v veliko zadrego. V plenumu sc je bala poraza pri dr, Šusteršičevem nujnem predlogu, ki sedaj pride na vrsto po Bin-koštib. Vsled tega strahu se je vlada pridružila stališču opozicije ter jc dala čas za delo proračunskemu odseku. Vlada je na begu pred opozicijo na celi črti. Vse priznava, da je položaj za vlado silno kritičen in da je neobhodno potrebna izprememba.
Dunaj, ln. maja. Poročilo »Neue Fr. Presse«, graške »TagespoŠte« in -Grazer Tagblatta« o včerajšnji konferenci načelnikov strank .ic neresnično. Dr. šusteršič je zahtevo, naj bi svoj nujni predlog umaknil, odločno odklonil. Pritrdil ie Ic, kedaj naj bi bila predzadnja zbornična ■seja, da ima proračunski odsek možnost rešiti proračun. To Je stališče cele opozi-ciie, kar ie tudi soglasno odobrila tudi parlamentarna komisija Narodne zveze-.
Dunal. 19. maja. Vsi listi konstatu-iejo, da jc vlada v silno kritičnem položaju. odgodenje parlamentarnega zasedanja jc zato najboljši dokaz. Vlada nima v .zbornici nobene večine več, kar je pokazalo včerajšnje glasovanje o nujnosti Ma-sar.vkovcga predloga. Za nujnost Jc glasovalo 107, proti samo 132 poslanccv. Ker sc boji vlada nadaljnih porazov, se umika ter navidezno pritrjuje stališču opozicije, ki jc od vsega početka zahtevala čas za posvetovanje proračunskega odseka. Baronu Bienerthu nc bo drugega preosta-jalo, kakor prositi vladarja, da odloči usodo ministrstva. Nekateri so mnenja, cla bo Bienerthovo ministrstvo no Binkoštih ocl parlamenta hotelo lc dovolitev proračuna ali proračunskega provizorija, potem zasedanju odgodijo do jeseni, da dobi Bienerth čas za pripravljalno aeio za re-
konstri*\cijo ministrstva in za izboljšanje položaja.
Dunaj, 19. maja. Proračunski odsek ie danes obravnaval železniško ministrstvo. Železniški minister Vrba se jc za sedaj izjavil proti podržavljcnju južne in ašpahškc železnice.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 19. maja. Vsi člani bančnega odseka so konstatirali, da so vsi poizkusi Weckcrlovi in grofa Apponija raz-vozljati krizo, brezvspcšni. Weckcrle cesarju nc bo mogel poročati o uspehu. V krogih neodvisne stranke se pa govori, da tekom dveh tednov prevzame vlado neodvisna stranka in da Košut postane ministrski predsednik, drugi govore pa o razpustu drž. zbora in da bo neparlametitar-no vlado vodil Lukacs ali pa Khucn He-dcrvary.
DEŽELNI ZBORI.
Praga, 19. maja. Češki listi poročajo, da se skliče junija češki deželni zbor v kratko zasedanje. Takrat da bodo zborovali tudi drugi deželni zbori.
ZIDARSKA STAVKA V PRAGI.
Praga 19. maja. Na shodu zidarjev se Jc sklenilo, da prično zidarji stavkati, ako ne ugodijo podjetniki stavljenim zahtevam.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 19. maja. Italijanski poslanci odpošljejo k min. predsedniku deputacijo, ki ga pozove, naj vlada uresniči svoje obljube glede na italijansko nravno fakulteto.
POŠTNA STAVKA NA FRANCOSKEM.
Mec, 19. maja. V Avstrijo in Nemčijo namenjena pisma so sc pripeljala v avtomobilu.
Pariš, 19. maja. Vlada je odpustila 600 voditeljev poštne stavke. Na treh shodih so izjavili železničarji, da nočejo ničesar znati o stavki poštarjev, ker ui organizirana; ker se izmikajo pisma, kar škoduje delavstvu, državi in kapitalu. Vlada upa, cla se stavka konča šc ta teden. Vlada ne uporablja nikakih izrednih sredstev.
SPLOŠNA STAVKA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 19. maja. Splošna delavska zveza poziva delavstvo naj na korist stavkujočih poštnih uradnikov prične s splošno stavko. Tu upajo, da se poiskus splošne stavke ponesreči. Oklic ni povzročil nobenega razburjenja. Kovinarji, zidarji, mizarji že stavkajo.
VREME.
Dunaj, 19. maja. Mctereologična opazovalnica naznanja lepo vreme.
* Prvič med Indijanci. J o s i p S p i 11-
man S. 1. Ljubljana 1909. Spillmannove povesti 17. zvezek. Izšel je nov zvezek splošno priljubljenih spisov mladinskega pisatelja Spillmanna. Gotovo ga bodo z veseljem pozdravili vsi, ki znajo ceniti vrline teli del. ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, poljudnosti in poučnosti. zlasti za inladcž. Treba jc pozdraviti knjige. ki so vs tanu izpodriniti fantazijo kvareče povesti pisateljev, ki pišejo, nc da bi imeli pred očmi blagor mladine, ampak' le špekulirajo na nevednost. Mladinski prijatelji, sezite po knjižicah Spillmanno-vih, ki iili v lepili prevodih izdaja »Katoliška Bukvama«, pri kateri sc naročajo. Cena 17. zvezku 60 vin., trdo vez. 80 vin.
OEIN"JE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 19. maja
Pšenica za maj.......14-95
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	11-78
Rž za oktober I. 1909............9 Q0
Oves za oktober ... ...	7 52
Koruza za maj 1. 1909............7 75
Efektiv: 5 dražje.
Vlilna n. merjenj 30fr2 m, sred. rraSnl tlak 736-0 mm.
S a	Čia op»-iovaa|»	Stanje barometru v mm.	Tempe-rntora po Ctkl|a	Vtirovl	Neb*	«.0 •2KB ■g3». a- r»
18	9. zve?.	740 8	156	sl. svzh.	oblatno	
10	7. zjutr.	413	131	si. v?jvzh.		08
	2. pop	41 6	191	sl. vzhod	del. obl.	
	Sredn|a včerajšnja temp. 161», norm. 144».					
Natron.vr.lcc
(jtavnn razpošlljatev: 851 10-1 O fUJ M A J 13.
S, Uflgar jr.
Suveren, olajšev. sredstvo proti vodni kislini, trganju, diabetes, želodčnemu In Črevesnemu ka-taru, eorečtci itd. Dobiva se no vseh lejfcrnsh in 1 trgovinah min. voda.
* Slike sv. očeta in prevzvišenega khezoškofa Antona Bonaventure se dobč v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Veli-
kost 55 1 j X 45 ys. jem vred 20 K.
Cena 14 K, z okvir-
gospici Pavli Černe, Škofje ulice 15, Ljubljana.
Ker na moj poziv z dne 9. t. m. v določenem roku niste opravičili očitanja, da sem jaz pisala žaljivo razglednico, ki ste jo baje dobili, priinorana sem označiti Vaše sumničenje kot golo obrekovanje.
S primernim spoštovanjem
1397 i_i Terezija Kumar
Spodnja Šiška, dne 18. maja 1909.
MHBHBHanMnMHiBansBHnHaHHBHnBaB
PREKLSC!
Podpisana javlja s tem, da ni plačnica za nikogar, ki bi vzel kaj na njen račun. LJUBLJANA, 17. maja 1909.
1376 i-i Franja Bilina.
ZaKčitn« znamka ,,Sidro"
t Capsici mi
Nadomestek za
Sidro-Pain-£xpc<llor>
|e tploino priznano kol Izvritno bol blaZnJoč« Ii odvodno moillo pri prehlajenju Itd. t cena 80 v ; K 1'40 in K 8 — oe dobiva v vieb lekarnah.
Pri ncikapoviinjn tega povsod priljubljenega d( • mačega (redstvn, naj ec |cmlje|o Ic originalne steklenli t v Skatljah z neuo zaičilno zr.amko ,,Sidro" potem t je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri „zlutem levu" v Pragi
Elizabetbsa«se Stev. 8 nova.
BV Dnevno razpoilljtn|c. 9357 42—1
Valčka zaloga razsaiilli 2267
ceniki od gramofonov In ploi!{ na razpolago.
Fr, P. im
urar In optlksr
Ljubljana,
Stari trs, Siv. 26.
Za bi
priporom naiffloderaejsg in n^jfmejšs — za dečke in deklice po nizkih ce^sls,
Konfekcija oblek.
škofijo 19. :
1303 (1)
za zeienjadni in sadni vrt, oženjen, brez otrok, ki more razpolagati s vsoto 300 K, se sprejme takoj pod
ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 1350 5-1
poštene liiše, izučen v trgovinah z mešanim blagom na deželi, /. dobrimi spričali, se sprejme : takoj ali pozneje v večji trgovini na deželi. : Pojasnila v tem daje upravništvo Slovenca.
1392 3-1 SS.*"'"'
prodani iz proste roke ali v najem dam. Pri Iiiši je gostilničarski obrt in dobro vpeljano kavarno, v lepem kraju v mestu. Hiša je v dobremu stanu, ima velik vrt, več druzega poslopja in gozde. Naslov pove uprava Slovenca.
že rabljen, se zelo ceno proda. Poizve se v Cigalctovih ulicah štev. 3, pri hišniku.
v Ljubljani, v sredini mesta ležeča, z obširnim dvoriščem in velikim vrtom ter kletnimi prostori, tudi za obrt pripravna, je iz prostih rok naprodaj. Naslov pove upravništvo 1396 (1) „Slovenca".
Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustanovljena leta 1800.
priporoča vclcčastitl duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamČPDf) pristne čebeln^-vošfene sveče
812
10-1
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji sc dobha v steklenicah, škctljah in šk»fih poljubne velikosti ler poceni — Kupuje fc Iudi vsak čas mdil v panjih, sodčkih, kakor Iudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ccni — Za obila naročila s: toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrečl.
Ljubljana, Prešernove (Stanove) ulice 7. Periesova Iiiša.
®o Ljubljana oo
Prešernove ulice št. 7
Pivovarna J. Perles
priporoča
izvrstno marčno pivo v sodčkih in steklenicah
Na prodaj je velika pritlična
UHHMHUUHMUR
pripravna za vsako večjo obrt, ena njiva in velik vrt. V bližini se ima graditi velika Elektrarna. Več se izve pri lastnici Mini Rozman, 1359	Breg št. 7. pošta Kranj.	3_i
1395 2-1
išče službe k kaki krščanski - - družini. Nastop takoj. - -Naslov pove uprava Slovenca.
Pucii, (M). Globus, Regent ia drugih Soechilniii znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
urejim koles za emajllranje, : ponifiiGiUe ler popravila :
soiidao in ceno.
camernlh
), Uunajeka c. št. 9.
Absolutno ognjevurne
eijns
jekleno-oklopne blagajne In kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
'.»• ........ . r v _	g.
«Jan. Lange
dumi, xviii/i, mmm Gumi stev. i.
Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. "5£2
knjige:
VVallace-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K --60.
3.	zvezek: Sienkievvicz, Jcrnač Zmagovač. Povest. — Aditleitner, med plazovi.K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1*60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest izleta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'fi0.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -'20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 1 70.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodoifinska povest iz Kristusove legende." K 2'20, vezana v platno K 3 20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike I Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —40, karton K —'60.
2.	zvezek: A\aron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —"40, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K -'40, karton K - -'60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -"40, karton K -"60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —'40, karton K — "60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —-40, karton K -'60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K -"60, karton K -"80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'SO.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-burja Velikega. K —'40, karton K —-60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton H 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K — 60, karton K —'80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K - 60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —-60, karton K —'80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K - 40, karton K -'60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-60, kart. K —'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — H. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — 11. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jc Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. -VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
II. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — 11. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 120, eleg. vez. a K 2'—.
flndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
.5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zapornikih kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanckjovčevsiu. — Berač.30v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2'-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2"-, vez. K 4 -.
—	Isto, IV. K 2'70, vez. K 3'20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Ciglcr, Deteljica ah življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K -'80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. L— III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 1;20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid Krištof, Roza Jeiodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filcmon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana iu poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Cienovefn. Povest iz starih časov. 40 v., kart. bo v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: GolubCek, Kanarček. 30 v., kart. .50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4'-.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašlč I-'., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70.
Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski il. B. C. v kotoriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3'—.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (AIcx. Glowacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'—, vez. K 4'20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. BroS. K 2'40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 190. vez. K 3'-.
7.	zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Pocm z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4'50.
5ienkiewlcz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. Broš. K 5'20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 1260.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8 40
Iftedved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5"—.
—	II. del. Broš. K 4'-, elegant. vez. K 5'40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. BroS. K 2—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2'20.

m
g
Delniška, družba združenih pivovaren Žalec in Laško I».B*fi	HTOjC iKliOPll« lllWO«
Specialiteta: „Salvaiorlc (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
Poiiljatve na dom minejcm« restavratfr ^Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon it. 82.)
I
•»»i« ■•

Dež. lekarna pri ,,Mariji pomagaj'
I
Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovegn jubil. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje Bg-pSES
ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Nelnsine nstna in zobna
Vftflsi deluje izborno proti zobobolu In gnji-VUlla |obi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka> tera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
I
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji	svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) Proda se iz proste roke	1358 4—1
lepo posestvo
z restavracijo, velikim zasajenim senčnatim vrtom in na novo urejenim zidanim pokritim kegjliščem za poletno in zimsko sezono, posebno pripravno za letoviščarje ali za vilo. Zraven je tudi nizka klet pripravna za vinsko trgovino ali za kako drugo obrt. Kupci si lahko ogledajo pri Andrej Kalanu, restavracija, Vincarje v Škofji Loki.
Milko Krapeš
Grama-
Urel 1	UlMf^tA fonil
urar. LJubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
CMnmnffinn 'n nainovei^e slovenske pto-limmoione Šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud< drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
f^r uenar

malo kdo najde, toda mnogo denarja prihranite, ako si oskrbite svoj nakup v trgovini z obleko Jana Hoffmanna v Kromeriži, Vodna ul. 57.
Največji izber izgotovljenih oblek za - gospode, dame, dečke in deklice. -
Posebni oddelek
Jedina razpošiljalnica na Moravi
za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, igrače itd.
Zahtevajte cenik zastonj ln poštnine ===== prosto. =====
Izvolite se sklicevati na ta inserat.
1273 10-1
Termalno In močvirno kopališče
STUBICKE TOPLICE, HRVAŠKO
Postajo Zabok in postaialliče Zagorske železnice ..Stubičke Toplice". Sezona od I. maja do 30. oktobra. ^
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalesccnte. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno francovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
N
Enonadstropna nova vila
naprodaj
na lepem prostoru z razgledom ua vse strani, ki ima 4 sobe, 2 kuhinji, 2 shrambi, 2 drvarnici, pralnico, lep zasajen vrt, oddaljena le 15 minut od glavne pošte. Cena nizka. - Naslov pove upravništvo lista. 1309 6-1
Steckenpferd-Itlijno-mlečna - milo.
Najmllejše milo za kožo kakor proti pegam! : Dobivu se povsod!
FA ATA ATA ATA ATA ATi *V4 ATA AV* AVA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA_
Kupujte vipavska vina.
„Reklamni odbor za izvoz vipavskih vin v Vipavi" brezplačno posreduje prodaj belih namiznih in sortiranih vin izborne kvalitete direktno od vinogradnikov vipavskega sodnega okraja. Cene nizke. Pristnost zajamčena, j Vzorci na razpolago. Posodo je poslati franko do Ajdovščine ali Postojne. — Naročila se sprejemajo le nad „deset" hI. Kdor pa želi manj kot 10 hI naročiti naj se obrne na tukajšnje kmetijsko društvo ali pa na prvo vinorejsko zadrugo v Vipavi.
in pritiklinami se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve iz prijaznosti v trgovini gospoda „Bartl" v Rožni dolini cesta V.
1338 3—1

Reklamni odbor v Vipavi.
1377 2-1


Najbolj varno naložen denar
J« Mlo-venMk i
Mestni hranilnici ljubljanski.
H Jn II ii i jiini~ i Ii.ri ■ B -■!-■ wrr»-i»■Ii«nr» II
Stanje hranil, vlog:
nod 33 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
ncd 1 milijon kron.
m
C
fui
m.
m
91
m

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestu,e takoj.
Sprejemajo se tudi vložae knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potoni c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6°/o izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne p*pirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači u Prešernovih, prej Sionovih ulicah it. 3.
nasproti frančiškanskemu klo&tru.
T
P D
?r o
JUjadul^
531
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alumlnium v listih. ŠtampUijske barvo. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
= Najnovejši =
slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene ln rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najlzdatnejše s:
= oljnate barve —
za pleskarje, stavbne ln pohlštene mizarje ===== ln hišne posestnike itd. =====
:;	priporoča	::
Hdolf Hauptmann
Prva kranfska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov in steklarskega kle|a. Prodaja najboljšega mizarskega =
lima
po najnlil oeni, ==
karbolineja

samo boljše vrste,
gipsa
alabastra In stukaturnega za podo-2961	barfe ln zldar|e.	I
: Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike!
Bar Nova slovenska trgovina s* I
Lenasi Sc Gerkman, Ljubljana 1
priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne oene in točna postrežba.	110(1
3490 (26-6)
Znood za pohiStuo in dekoracije
Fran Doberlet,
Llubllanti, FrančlSKansKc ulice itev. 10. |
USTANOVLJENO LETA 1857.
TELEFON ŠT. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do naj-umetnejšega. Skladišče tapet, oboknic okenskih karnis zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v nai-solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
o &
Nižje-avstr. zdravniška zbornica

je v letu 1899 dopostala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih O'4o/0 železo-oksida le O 001 do O 006 °/0, to je ne več kot navadno vino.	f„ Wiener Allg. Zeitg.' 4. junija 1899.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizma. Pollit. stekl. 2 K.
Naznanilo.
ev. 204.
Pričetkom šolskega leta 1909/1910 je na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani oddati več državnih ustanov v mesečnih zneskih od 20-40 kron.
Izmed prosilcev, ki še niso učenci zavoda, se bodo v prvi vrsti vpoštevali taki, ki se izka?ejo z učnim izpričevalom svojega obrta m ki žele obiskovati zimske kurze za stavbne obrtnike ali pa zimske in poletne kurze za umetna rokodelstva.
Prosilci za te ustanove naj vlo/e svoje nekolekovane prošnje najkasneje do 15. junija pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti, kateri oddelek želi prosilec obiskovati, oziroma, kateri oddelek /e obiskuje ■ prošnjii je priložiti: 1. rojstni list; 2. domovinski list; 3. učno ali delavsko izpričevalo; 4- šolska izpričevala: 5. ubožm list.	1	'
Ustanove oddaja učiteljski zbor in sicer navadno za vso učno dobo. Na prepozno došle prošnje se ne bode oziralo. V Ljubljani, 5. maja 1909.
1276 3-1	Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole.
Aljažev dom!
Gospod dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik v Ljubljani ordinuje meseca maja v prid Slovenskega planinskega društva in je določil čist dobiček kot
■š:
prispevek za
1208 3—1
Aljažev dom!
Izurjen potovalec
vojaščine prost, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme za stalno potovanje po Vojvodini tfranjski- Prednost imajo prosilci, ki Se razumejo na poljedelske stroje. Natančne, lastnoročno pisane ponudbe v obeh jezikih naj se s prepisi spričeval in naznanilom referenc pošiljajo pod šifro: »Erfolg 76.U6U" na anončno pisarno JV[. Su^e* /fachf., Dunaj I., Uolljeile itev. 9.
Kmsna birmanska
i
darila
H« SuttnerLjubljana' °iavni
1351 6-1
Cenik na razpolago!
nasproti rotovža.
vinskih sodo«
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
707 10-1
Izredno ceni, tr-pežni, elegantni in priznano dobri so
Alfreda Frankel, kom, dr. Zastopnik J. Kraljevič
Fiiijalka: Ljubljana, Stritarjeve ulice štev. 9.
čevlji
„Goodyear Welt" čevlji in škornji najodličnejše popolnosti!
Preizkušena kakovost!
Ustanovljena leta 1854.
Prva domala slovenska pivovarna
Telefon št. 810.
G. AUER-jevili dedičev
LJubljana, Mlm ulice iteu. IZ, UuMlana
marčno pivo
Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
v sodeli! in steklenicah
Pml KranlsKi posrsDni
znood
UuMIinfl, FrnnJiJkcnsHe ulic« it. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.

Prevzamejo se pogrebi, prevažanje x vozom in po železnici in oskr bujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah.
(mitovane ttovinskoiesno fcrsJa lastnega izdelka. Velika zalofja kovinskih krst v vseh velikostih s piinterno opravo. Oskrbujejo se ovoži iu suhi cvetlični venci s primernimi trakovi r napi-aom in brez napisa.	1047 13 — 1
ni
V konkurzno maso zapuščine po Ivanu Primožič iz Kranjskegore, trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 12.602 K 37 v in v fakturni vrednosti po 13.6S0 K 49 v obstoječa iz: manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga se proda najboljšemu ponudniku potom ponudbe en bloc.
Dotične ponudbe naj se izročijo oskrbniku konkurzne mase Jankotu Hudoverniku c. kr. notarju v Kranjskigori najpozneje
do 26. majnika 1909 dopoldne ob po! 11. uri.
Vsak ponudnik mora z izročitvijo ponudbe položiti vadij 10 o/o inventurne vrednosti to je 2260K 36 h.
Ponudbe se odpro 26. maja 1909 dopoldne ob 11. uri v c. kr. notarski pisarni v Kranjskigori.
Pobudnik, čigar ponudba se sprejme mora celo skupilo odračunši vadij takoj v roke oskrbnika konkurzne mase izplačati in blago prevzeti tekom dveh dni in prostore, kjer je blago spravljeijo izprazniti.
Za popolnost zaloge, kakor tudi inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nobene odgovorn >sti.
Zaloga se na vsakokratno zahtevanje pokaže po oskrbniku konkurzne mase.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjskigori.
1386 3-1
c. kr. notar kot oskrbnik konkurzne mase.
v starosti 20 do .30 let sc takoj sprejme v trajno službo. Tudi sc sprejme več
mladostnih delavk
v starosti od 14. do 18. leta. Več pove upravništvo „Slovenca."	1389 2—1
1375 2-1
na deželi. Naslov pove uprava lista.
HLOJZIJ ZMITKO
velika tovarna z električnim obratom za
1 GODBENO ORODJE j V LOUMEfil kraJiestV0
- Češko -
izdeluje vse vrste glasbil iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). IzvrSitev in harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRRVR
M 1051	vseh godal ln bobnov	26—1
| Goslarskl atelje j	j Ceniki zaston) t
BHESnBiHBraHl?. 1
se sprejme v trajno delo. Poljanski nasip štev. 14, Marija Rihar.	1385 2—1
1331 4-1
se vljudno priporoča
1
Vzorci za cerkveno slikarijo se na zahtevo sproti izgotavljajo. Cene zmerne! Postrežba solidna!
Za
mmm
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Mjane čez Mwerpen v Mrli in čez Antwerpen v Boston.
je proga
li
Na naših parniklh «Finland», «Kroonland»,' «Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", ..AVaiiiton'1, „Gothland", „Marquette" in ♦ Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Ncw-Yorkom, so snažnost, izborna hranu, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 't iti 6 oseb, za vsakega potnika eininent-necja pomena in traja vožnja 7 dni.
Hod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na 'mesec vožnjo čez Kanado, katera pu jc izdatno cenejša. kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlcrju- 188 (52-1)
	•MK&vi-Vf					
						
1382 3-1
V konkurzno maso Ivana Bolta, bivšega trgovca v Štepanji vasi spadajoče, dosedaj še neiztirjane terjatve na glavnici in stroških v skupnem znesku 12.815 K 39 h sc bodo brez jamstva mase za njih resničnost in iztirljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu skupila na roke oskrbnika mase prodalo pri tem sodišču (v sobi št. 183)
dne 25. maja 1909 ob 10. uri dopoldne
in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. — Natančna pojasnila daje konkurzni upravitelj g. dr. M. Hudnik, odvetnik, Ljubljana.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. III
dne 14. maja 1909.
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše zavratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fa^ona in blaga. - Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi jc omogočeno
v vsakem oziru postreči	1359 1
s,,im In
z
C
1>U lWilft&tfLb:sj
Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila
„Frvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" T. Mlekiiž, Ljubljana, Privoz št. 3.
Za dečke: črne in modre obleke.	Z a deklice: bele obleke.
: : Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : :
jubljana, Mestni trg 5.
Prej
4., 5„ 6„ J. in 8. url.
Predstav« ob nedelja!) in praznikih 8 ob BO. in II. uri dopoSd. in ob 3., 4., 5., 6., L, 8» in S. uri
fPHP nnrctnrflm • I-,prosIor te pr,or f° v,,( 1 Pm' I Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- I s,ike 9e doblvai° 8amo Prve 3vel- pari5ke tvor- Pa,he ™res'
---- ProsuJni"1' stor otroci 40 v.,ji..pro8tor otroci m stave po znižanj ccn!, prostor 20 v> u »10 v |	RpnMtoo Rlnomiitogralii „Pnih6.
2613 26
vojaki do narednika 20 v.
Podružnice
Splfet, Cclovec In Trst
- DelnlSka glavnica -H 8.000.000.
mmm
LjiiMjanska kreditna teka v LjiMjaai ^mm iitce 2
t !/a%
priporoča promose na
sprejema vloge na knjižice In na tekočI račun ter je obrestuje po čistih
priporoča promese na
SpEjet, Celovec In Trst
3% zem.kred.srečke II. & K5 50, žrebanje 5.maja glav.dob.K60.000 | 4%og. fiipot.srtJčkn a K 4-— irebanjsl5.majaolav.dob.K 70.000 30/0 „ „ „ U„450, „ 15.maja „ „ „90.000 i ed.premijskssrečkeSB15. maja „ „ K 200.000
Rezervni lond K 300.000.

po najnižjih cenah!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Wnion«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
527
Na najvišje povelje Njegov.
c. in kr. flpost. Veličanstva.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi,
e. kr. državna loterija, tt
-- Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. ——
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov —— v gotovini v skupnem znesku 513.1300 kron. ——
Glavni dobitek <T znaša	A
Srečkanje nepreklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane 1 K. Srečke sc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v lotr. kolek-turali, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).

NOVO! 90° o manj prostora potrebujejo patentovane
„KOLUMBUS" ::
Mod ni salon za damske Mobnhc
c?. Ž)1Caa3 \C,	la-otef psi S)\L<xiiciA>, -vtaiptoti
<xfapo^tc priporoča dami>&c< Hfo&ulle 'D uc-t/illi ifc&i&i odvile, cv&llicz, pc-tc-ba, naPi/it. Sat. i šili mobc-Ci, znatno n/i^erne ccnc. ^oie&i^i oddeCell o pz.t>e-m a-vacLtropju. g


V
Slavnemu občinstvu in vsem p. n. izletnikom naznanjam, da sem otvoril dne 15. maja 1.1., popolnoma na novo urejen
hotel Štemarje v Škofji Loki
ki ima 14 lepo novourejenih sob. - Slavnemu občinstvu je vedno na razpolago zanesljiva, izvrstna in pristna pijača, dvakrat na teden sveže ribe, topla in mrzla jedila. Zraven je tudi krasen senčnat vrt in kopel. Zelo pripravno za letovišče. Na razpolago je tudi poseben voz k vsakemu vlaku. Postrežba točna, cene zmerne. - Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča
FRAN ROŽIČ
bivši gostilničar v kolodvorski 1357 (i)	restavraciji v Kranju.
Z velespoštovanjem
Mili	izei	nhi	ni stoli
— ki jih izdeluje in zalaga parna to->g:: varna lesnih izdelkov ::
CO	y
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi si usojam uljudno naznanjati, da sem otvoril dne 4. maja v Sodnijskih ulicah štev. 4
Mu s
Isto sem popolnoma moderno uredil ter se bode dobila tam vsak dan sveža graška in praška šunka, različne salame, domače kranjske klobase, več vrst čaja, konjaka, ruma, različne likerje, vino in pivo v steklenicah. — Nadalje priporočam tudi svojo bogato zalogo
svežega in najboljšega špecerijskega blaga
po najnižjih cenah, kakor kavo, riž, francosko olje, fino svinjsko mast itd. Hitra in prijazna postrežba je zagotovljena. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočam. -	-p—,1\ /f f
Z najodličnejšim spoštovanjem	Fi VII
1345 3-1
Trgovina z moko in deželnimi pridelki.
1131 3-1
Na drobno in debelo!
felia pražaraa za
priporoča svojo novourejeno

, k!
z električnim obratom
Ceniki na razpolago.
Zaloga
vsakovrstnih
vseii poslovnih Mrcij. - Udijanic ceKov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa slavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
»■■umi—M,- ., v- '
MENJULNIČNH DELNIŠKH DRUŽBA v nm ^"o^ttto * osrednja menjalnica:
'	U	dunaj i., wollzeile 1.
"D <r\ "3 ž »t Sro« Baden, CeškaKamnica.ČeškaLipa, Brno, MoravskiZum-. berg.mttdiing, NoviJiCin, Plzen, Praga,Liberce,Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
; Zavarovanje proti Mi pri žreiiaii srečli in vredn. papirjev.
i Prospekte in cenike premij zastonj in franko.