O vrednotah in vrednotenju Author(s): Janez LAJOVIC Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 26-28 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180676 Accessed: 08-11-2018 09:13 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 08 Nov 2018 09:13:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms C££]g3D št. 18/1991 Jane/ ĻAJOVIC O vrednotah in vrednotenju Vprašanja o vrednotah in vredno- tenju sodijo med liista temeljna, bivaJ njska vprašanja, ki so osnova vsake- ga nadaljnjega političnega, ekonom- skega, sociološkega in tudi vsakega siceršnjega poglobljenega razmišlja- nja o člověkovi d ej a vnos ti, ki pa se jih ne lotevamo vsak dan. V času, ko se krčevito Lrgamo iz petinštiride- se tle ü íega oclklona našega družbě - no-gospodarskega razvoja, ko sino pi-vič v zgodovini tik před priznanjeni stiverei íosti slovenskega narocla in ko līķrati tičimo v začetkih najteme- ljitejšega prestrukturiranja gospo- darstva v zadnjih sto letih, pa si i noran 10 najprej pos tavi ti prav vpra- šanja vřed not. Ijestvica vrednot pretežne večine prebivalstva ludi v mirnih časih ni docela enaka tisti, ki jo proklamira oblast, toliko manj, če je ta avtoritar- 11a. A še v demokraciji lahko ugo- tavljamo le večji ali manjši odstotek skladnosti prve z drugo in natan- čneje lahko določimo le vrednostne lestvice iste populacijske skupině. Še te se sčasoma menjajo, večinoma sicer počasi, le v prelomnih obdobjih lahko tudi zelo hitro, kot smo glede odnosa d© mim in do svoje vojské Slovenci intimno doživeli med ju- lijsko vojno. Spremembe temeljnih VTednot so v zgodovini trajale stolet- ja, npr. odnos do suženjstva, a tildi danes so za uveljavljavitev celo manj pomembnih vreclnot (kot npr. za pra- vieto nekadilcev do čistega zraka v prostorih) potřebná desetletja in - ce si prizaclevamo za nekaj, kar bliž- njega omejuje, čeprav je posledica izboljšanje stanja - obilo vzgojnega dela. Zelo malo je vrednot, za katerýni nes pomo dokazljivo stoji večina pre- bivalstva. Glede na sedanje tragične izkušnje lahko s precejšnjo veijet- nostjo na pivo mesto postavimo mir, takoj za njim sta osnovni politični viednoti, o kateríh smo se z naj- višjimi stopnjami soglasnosti od- ločali že z volitvami ter refe- renduniom in kiju volilci v anketah še ved no uvi*ščajo na prva mesta, sanios toj nost slovenske državě in parlamentama demokracija. Na tre- tje mesto Slovenci postavljamo svoj jezik in kulturo kot vrednoti, ki sta temelj naše identitete. Toda če hočeino v času, katerega odtekanju smo priča in ko se zdi, kot bi hkrati tiktakale tri različne ure zgodovine - na prvi, počasnejši uri svetovne civilizacije kazalci stojijo le nekaj minut pred gobalno ekološko katastrofo, druga, ura socialistič- nih dežel se je po petinštirideset- letni otrplosti skoraj razíetela in lahko samo upamo, da bo ob seda- njem neenakomernem ritmu sča- soma ujela svoj normalni tek, zven ti etje, ki je ura naše bivše domovině, pa se čedalje bolj grozeče spreminja v tiktakanje peklenskega s troja -, doseči svoje oshovne cilje, ki so oh- ranitev podedovanega naravnega okolja, skladen, uravnotežen razvoj in vključitev v nonnalne tokove svetovnega gospodarstva, moramo teineljito zamenjati dosedanji ná- čin življenja in razmišljanja ter s tem bistveno spremeniti uveljavljeni vrstni red tudi na videz manj po- membnih vrednot. Pri tem se mora- mo hkrati ravnati po vseh treh urah, kar pomeni: - v privatno in gospodarsko ter družbeno življenje uvesti ekološka pravila delovanja, - v temelj u spremeniti (pogos to tudi le podzavestno sprejeto) "socialis- tično" razmišljanje - ne da bi ob tem zavrgli pozitivně ideje socializ- ma (ki so hkrati krščanske, torej mnogo starejšo npr. skrb za bliž- nje in ne moč ne itd.), - kolikor je mogoče ohranjati vezi z republikami bivše Jugoslavije, ob tem pa slovensko družbo in še posebej gospodarstvo odpreti v svet Takó zastavljene spremembe zahte- vajo: 1 . na ekološkem podroeju: - vrsto zavestn ih samoomejevanj dosedanjega ali do sedaj zažele- nega osebnega standarda (npr. in- dividuálně mobilnosti s podpi- ranjem javnega prometa na račun osebnih vozil), 26 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 08 Nov 2018 09:13:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 - široko zastavljeno akcijo za oči- ščenje krajině odpadkov in sana- cijo divjih odlagališč, pri kateri naj bi sodeloval vsak prebivalec Slo- venije; njeno nadaljevanje v samonadzor (podprt z ustreznimi sankcijami) odmetavanja najma- njših odpadkov - vse do cigaretnih ogorkov, - pdpolnoma obrnjeno vrednotenje gospodarnosti industrijskih po- stopkov (kjer je omejevanjě klju- čna postavka in možni vzrök izgub); narave in pestrosti življe- nja v njej ne žrtviijemo splošnemu napredku družbě, temveč jo pred- vsem skušamo ohraniti, inanjše- mu družbenemu proizvodu nav- kljub; 2. v odnosu do dediščine socialis- tične dobe; - zamenjavo ideje, da je pravica do delovnega mesta in popolne so- ciálně varnosti vsakomur dana in dolžnost-države je, da ju zagotovi, z načelom, daje vsakdó naj přej sani dolžan skrbeti za sebe in svo- je bližnje, sele če tega nikakor ne zmore, pat lahko zaprosi za poi nor; to. isto v zdravstvu pomeni pou- daiiek na preven tivi pred ku ra ti vo, - zamenjavo ideje, da sta lastnina in dohodek od nje "greh", z načelom, daje osnovna vrednota -dobro go- spoďarjenje (seVeda le v absolutno leģalnēm okviru družbenih norm}, kar hkrati pomeni: - zamenjavo naravnanosti v poLroš- njo in v nepřestáno izpósojanje z dejanskim opiranjem na lastne si- le, kjer je osnovna vrednota in temelj vsakršnega nadaljnjega ràzvoja varčevanje z dobrinami vseh vrst; 3. v odnosu do bivše Jugoslavije: - zamenjavo predstave, da je driiž- bena ureditevvnaprej křivičná, da so zakoni zato, da se kišijo, s starim načelom "Daj bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesar- jevéga", ki pa mora temeljiti na popolni javnosti državnega in os- tatili javnih proráčunov, na eno- smiselnosti zakonov in enakem òbravnavanju slehemega držav- ljana, - zamenjavo usmeritve v pollegalno trgovanje in delitev hitrih dobič- kov (na osnovi vsakrsnih krsitev zakonov in poslovnih običajev tér izkoriščanja civilizacijskih razlik mied republikami) z usmeritvijo v proizvodnjo in trgövanje po sve- tovnih merilih, kjer dobički izha- jajo iz ve(je kakovosti proizvodov, iz hitrejše in podrobnejše infor- miranosti ter iz cenejšega in bolj- šega upravljanja na vseh ravneh. Zamenjava vrednot bo mocno vpli- vala tucli na naš odnos do prostora. Podobpo kot. na vso drugo skupno lastnino sino doslej tudi na kme- tijsko zemljo, pašnike in gozdove ne glede na njihovo dejansko lastništvo - čep i civ pogos to samo podzavestno - gledali kot na nekaj, kar je last nas vseli in za-radi tega (podobno kot vsa druźbena lastnina) nima prave cene. Ob ču tka svobodě, ki ga dobiš, če hodiš po slovenski zemlji, kjer te nihče ne preganją, bi seveda ne želeli izgubiti, spremeniti pa moramo představo, da je vse naše, da lahko vsepovsod počnemo, kar hočemo. V redno to svobodnega gibanja bi smeli zadržati le, čejo bo spremljala zavést o dragocenosti naše krajině, da bi na vsak, tudi na najbolj .skřit kosček Sloven ije sleherni njen pre- bivalec gledćd kot fia del s voj ega lastnega stanovanja. Dilemě našega bodočega razvoja, ka- terega osnovno nasprotje (enako kot pri vseh razvitejših deželah) med tež- njami po čim večji ekonomski učin- kovitosti in listimi po čim večji ka- kovosti življenja se povsod najbolj odraža v 'rabi in porabi prostora, bodo nanj v Sloveniji vplivale še moč- neje kot d iti god. V slovenskem, iz- razito prehodnein geopolitičnem prostoru se bodo zato zlasti močno čutila nasprotja med željo po čim tesnejši prometni vključitvi v Evropo ter obrani Ivijo ali celo sanacijo ob- stoječe vizuálně podołoe krajině. Pivi cilj pomeni prostorsko potratno in vizualno těžko obvladljivo iz- gi Tidnjo cestnega križa in, nove hitre železnice ter rekonstrukcijo obsto- ječe železniške mreže, drugi pa po- stopno vmitev podobě Slovenije v času pred pre tirano urbanizacijo (zlasti podeželja), da bi bila takšna privlačnejša za prebivalce in goste. Enako nasprotje tvorita težnja k naravnejšemu pridelovanju hrane na tradicionalnih oziroma do nie- je gospoclarskega praga povečanih 27 . This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 08 Nov 2018 09:13:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 kmetijah in želja po ohranjanju ob- stoječe ķombinatske proizvodnje, ki naj bi bila racionalnejša. lYeji par nasprotij predstavlja gosta mestna blokovna zidava stanovanj proti red- kejši, a zato komunalno dražji in prostorsko potratnejši zidavi v nižjih gručah enodružinskih hiš ali etažnih stanovanj. Takšnih dihotomij; tj. nasprotujočih si parov interesov, bi lahko našteli dolgo vrsto in vsak nadaljnji, bolj podroben par prizadene nadaljnje število posameznikov, večjih skupin, podjetij ilei. Vsein hkrati je nemógoče ugoditi. Usklajevanje posameznih interesov bo čedalje bolj podobno delovanju zapletenéga sodobnega stroją, katerega posamezne fLinkcije sproti in nadvse natančno lahko uravnava samo še kakovóstna elek- ti onika na osnovi parametrov, ki so viiaprej natančno določeni. V dnižbenem strojil, kakrsnega predstavlja aglomerat dveh milijo- nov ljudi, vrsti parametrov ustreza lestvica vrednot, za katere se po- sanlezni deli družbě dogovorijo med seboj. Različne razvrstltve vrednot na vrednostnih lestvicah so zato te- melji programov in identitete posa- meznih političnih s trank, elektor- niko pa nacļomeščajo sistemi par- lamentarnega odločanja od naj- manjših prostorskih enot, tj. kra- jevnih skupnosti in lokalnih intere- snih skupin, do republiške skup- ščine. Od tega, kako gładko, strpno in učinkovito bodo tekle razprave v njih in kako hitro se bomo s pravimi ukrepi odzivali na vedno nove pro- blème, bo odvisņa raveņ našega bp- dočega razvoja. Zato je tako važna natančna analiza vrednot, od ka- terih ne bi želeli odstopiti, in tistih, ki jih s trudom še lahko uveljavimo. Iz istega razloga niti najmanj ni vse- eno, za kakšno vrsto demokřacije se odločamo. Janez Lajovic, dipl. ínž. arh., AB biro 28 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 08 Nov 2018 09:13:05 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms