Uredništvo in npravništoo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopolcL Telefon št. 113. Naročnina listo: Celo leto..........[2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno ........... i K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 60, Tržani! Volilci! Pozornost celega Slovenskega Štajerja je obrnjena na vašo skupino! Vse je radovedno, katera struja ima med vami večino : ali ona, katera hoče živeti v prijaznem in mirnem razmerju s katoliško-narodno mislečim kmečkim ljudstvom, ali ona, katera prezira naše kmečko prebivalstvo in smeši njegovo vernost in zvestobo do starih narodnih svetinj. Izvolitev dr. Kukovca se bi morala smatrati kot odpoved vsake zveze med tržani in kmeti, med tržko in kmečko deželnozborsko delegacijo. Izvolitev dr. Kukovca bi bila odurna odpoved poslancem Slovenske kmečke zveze, da nočejo od njih nobenega zastopstva svojih mnogoštevilnih in prevažnih tržkih teženj v kulturnem in narodnogospodarskem oziru. Kajti slovenski tržani si ne smejo predstavljati, da bo njihov poslanec, ki bo štel le en glas, mogel brez druge pomoči kaj storiti. In kje naj dobi dr. Kukovec zaslombo ter pomoč ? Trezen prevdarek bo vsem slovenskim tržkim volilcem dokazal, da je edino njih interesom prikladno ter koristno, ako dne 24. maja zapišejo na glasovnico ime: dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Ako izvolijo slovenski tržani dr. Medveda, potem bo cela slovenska delegacija v deželnem zboru lahko tudi za tržke interese nastopila kot en mož. Naši izvoljeni poslanci niso kratkovidni in ozkosrčni možje, storili bodo tudi za slovenske trge več, kakor bi storil dr. Kukovec, kojega program Maribor, dne 21. maja 1909. so le prazne in puhle fraze. Toda nihče ne sme pričakovati, da se bo naša kmečka delegacija tržanom usiljevala in jim pomagala, ako ji tržki volilci z izzivalno izvolitvijo dr. Kukovca udarijo v obraz. Letnik I. O izidu volitve v tržki skupini v pondeljek 24. maja prosimo takojšnjih brzojavnih poročil na naslov: dr. Medved, Maribor. Naši poslanci ne bodo nikdar imeli nobenih zvez z razdiralnim dr. Kukovcem, vedno pa bodo na razpolago samostojno nastopajočemu, povsod le v pomirjevalnem smislu delujočemu dr. Medvedu-To naj premislijo oni slovenski tržani, ki ne simpatizirajo s katoliško-narodno strujo! Na delo, da pade dne 24. maja dr. Kukovec! Nihče se naj ne boji kakih liberalnih groženj, niti obrtnik, niti trgovec, niti uradnik. Mogočna roka Slovenske kmečke zveze bo varovala vsakega, katerega bi hotela udariti onemogla jeza umirajočega celjskega liberalizma. Volilci! Tržani! Naj se razlega med vami en glas: naš poslanec naj bo : dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Slov. trška skupina, ki sestoji iz teh-le trgov: Studenci, Veržej, Središče, Šmarje pri Jelšah, Št. Jurij ob južni železnici, Rajhenburg, Kozje, Mozirje, Žalec, Braslovče, Vransko, Ljubno, Gornjigrad, voli v pondeljek dne 24. maja. Samostojen kandidat, katerega toplo priporočamo, je: dr. Anton Medved, profesor, Maribor. Kako bo? Sijajna zmaga Slovenske . kmečke zveze je (mogočno uplivala na liberalizem v trgih, Mnogi izjavljajo, da ne bodo 'šli volit, ker dr. Kukovec itak pri teh ra,zmerah ne bi (mogel ničesar storiti za tržhp interese. Drugi bodo naravnost volili dr. Medveda, ker ga poznajo kot konciliautnega, visoko izobraženega moža. Somišljeniki, na delo! Pri taki razpoloženosti bo zmaga naša, ako delamo! Krivo mnenje. V celem volilnem boju smo se pokazali kot trezni, hladni računarji. Nismo se- bahali, nismo prorokovali sijajnih zmag, ampak tiho in mirno smo delali, ves organizacijski' in agitacijski aparat je deloval uzorno. Zato tudi sedaj rečemo: dr. Medved bo zmagal, ako bodo vsi njegovi somišljeniki in prijatelji šli na volišče. Zaupniki! Zmaga je odvisna od vašega dela! Spravite vse na volišče in šlo bo! Iz Šmarja pri Jelšah. V sredo, dne 19. t. m. ob 7. zvečer je priredil v Habjanovih prostorih kandidat dr. Anton Medved shod, na katerem se je zbralo lepo število volilcev iz vseh slojev tukajšnih narodnih tržanov. Izvršil se je shod popolnoma mirno, akoravno so bili zastopani pristaši obojne stranke. G. kandidat nam je v jasnih in izrazitih besedah razvil svoj program. Njegove navduševalne in ■ prepričevalne besede so naredile na nas najboljši vtis. Šii ga bodemo z veseljem volit. Rajhenburg, 20. majnika. Danes zvečer ob 7. je bil volilni shod v gostilniških prostorih g. Kosarja. Predstavil se nam je naš rojak, sedaj tudi naš kandidat za deželno-zborske volitve, g profesor dr. Anton Medved. Sprejeli smo ga z izvanrednim veseljem, že raditega, ker nam je kot rojak že od nekdaj ljub in mil. V navdušenih, ognjevitih besedah nam je razvil svoj program, katerega smo vsi z gromovitimi živioklici sprejeli. Enoglasno odobravanje je sledilo kandidatovemu govoru. Najlepša posledica njegovega govora pa bo obilno število glasov, katere bodemo oddali za svojega kandidata na dan volitve. Za dr. Medvedom je še govoril g. državni in deželni poslanec Franc Pišek o nalogah v bodočem zasedanju deželnega zbora, potem g. župnik Cerjak in g. kaplan Tratnik, ki sta oba priporočala kandidata dr. Medveda. Tako sijajnega shoda že dolgo v Rajhenburgu ni bilo. 3P0JÜ>X^I^TE:!£. Luč v temi. Poljski ispisat H. Sieukiewicz. Pojavljajo se proti (zimi, , posebno novembra meseca, dnevi tako megleni, temini in neprijetni, da tudi zdravemu človeku grenijo življenje. Od te dobe, odkar je Kamionka bolehal in prenehal zdelovati kip „Usmiljenjei, težila ga je ta neprijetnost bolj nego njegova bolehnost. Vsako jutro, ko se je spravil iz postelje, odpiral je veliko okno delavnice in gledal na vreme v nadi, da vendar že enkrat opazi kos jasnega nebesa, toda vselej ga je čakala prevara. Gosta, težka megla je visela nad zemljo in da-si ni deževalo, so se vendar videli kamni na dvorišču, kakor da bi bili napolnjeni z vodo; vse je bilo mokro, prevlečeno z meglo in posamezne kaplje,, ki so kapljale po .razgnjitem žlebovji, kapale so z nekako obupnd tjednostavnostjo, kakor da bi odmerjale leno se plazeči, žalostni čas. Okno delavnice je gledalo na dvorišče in od tam na vrt. Trava je že zelenela, a v tem nezdravem zelenji se je kazala smrt in trohnelost^ tudi drevesa brez listja in z jzačrnelimi vejami so se kazala že popolno mrtva. Vsak večer se je razlegalo raz njih kavkanje vran, ki so z lesov in polja hitele prezimoval v mesto (ter med drevjem irletajoč iskale prenočišča. Ob takih dnevih je bila delavnica zoprna kakor kostnjak. Mramorju in gipsu je treba svetlobe, ker v takem neprijaznem odseku 'je kazala njuna belota nekaj otožnega; kipi, ki so izgubili vj temi ves iz-ra,z v svojih potezah, spreminjali so se v tem pol mraku ter se kazali v nekaki nedoločeni in res grozni podobi, Nesnaga in nered sta v delavnici dodajali še tožnejšo podobo. Na tleh je bilo nagromädenega mnogo raznovrstnega prahu in blata, katero se je nabiralo iz kosov, ki so padali od kipov, in od1 prafiu, ki so ga ljudje donašali iz ceste. Stene so 'bile temne, ozaljšane le tu in tam s kakimi modeli rok. in nog iz gipsa. Drugo je bilo zapuščeno. Poleg okna je yiselo malo zrcalo, nad njim konjska črepinja, in polno makartovih cvetov že popolno očrnelih od prahu. V kotu je stala postelja, pokrita s starim ogrinjalom, pri njej omarica z železnim svečnikom. Kamionka zaradi (revščine ni imel svojega stanovanja, marveč je tudi spal v delavnici. Navadno je bila postelja ločena odi delavnice s špansko steno, ali sedaj je bila ta stena odstranjena in sicer zato, da bi ložje gledal skozi okno in opazoval, kedaj se zjasni nebo. Drugo, še večje okno, ki je bilo napravljeno sredi stropa delavnice, je bilo od zunaj tako obsuto s prahom,, da je tudi v lepih in /jasnih dnevih dohajala le motna svetloba skozenj. Toda na nebu se ni zjasnilo. Za nekaj temnih dni se je megla še nižje k zemlji vlegla in vreme se je še bolj slabšalo; Kamionku, M je sedaj samo polegal na postelji, še je zato shujšalo; - tako da je popolnoma obležal. Nobene (prav, določene bolezni ni imel, le tako oslabljen, utrujen, medel, žalosten in čisto brez moči je bil. 1 Od splošne slabosti so mu otekle nojge. Ni imel želje umreti, pa tudi za življenje ni čutil v sebi nobenih sil. Dolge ure neprijetnih dni so mu bile tem dol-gočasneje, ker nikogar ni imel poleg sebe. Žena mu je umrla pred dvajsetimi leti, sorodniki njegovi so prebivali v drugem kraju in s prijatelji se ni seznanjal. Znanci njegovi so ga v zadnjih letih zapuščali zaradi njegove vednq rastoče razdražljivosti. Od začetka se temu niso čudili, a ko je postajal vedno večji čudak, in je vsaka stvar v njem vzbudila dolgotrajno jezo, so tudi najbližnji znanci prekinili ž njim vsako občevanje. Tudi tcf !so mu zamerili, da je v teku časa postal pobožen ter so glede (tega/ dvomili o njegovi odkritosrčnosti. Zlobni jeziki sqf (govorili, da zaradi tega poseda po cerkvenih klopeh, da bi si z občevanjem z duhovni zagotovil naročila za cerkve. Toda to 'ni bila resnica. Kar pa se je (zdelo, da potrjuje to govorico, bila je njegova pohlepnost, ki se je pri* -njem kazala vedno hujša. Zaradi varčnošti je nekaj let prebival v delavnici; kdo ve s čim se je živil ter si naposled tako spodkopali, edravje, da je bil njegov obraz skoro prozoren in rumen, kakor da bi bil napravljen iz voska. Ljudem se je umikal mimo drugega še tudi zato, da bi pozneje kdo pri njem ne Iskal kake pomoči. V pondeljek 24. maja vsi na volišče! Interese tržanov bo mogel braniti le dr,. Med« ved, ker bo našel krepko podporo v, drugih slaven' skih poslancih. Dr, Kukovec pa bi sameval y, dežel« nejn zboru, kajti z (možem, ki je vodil vso ostudno vojsko proti naši stranki in njenimi poslancem, ki je zagovornik „veö nemščine“ v naših Šolah, ki v uradih sam nemčuje, kakor sei /mu je žip v par slučajih dokazalo, naši poslanci ne bodo hodili! Dr. Kukovec kot politični vodja. Kot politični kolovodja je dr, Kukovec navaden dr, Zaletel, k vodi svojo stranko od poraza bo poraiza, ali kakor on pijavi, „p apr e j do zmajge.“ Dr, Kukovec je sicer mlad, a če se kdo postavi na čelo' kajki novi stranki, more vsaj njih nasprotnike /pjp njih vrednosti ceniti, Ali bi bil dr, Kukovec kdaj ustanovil Narodno stranko, kfo bi ne bil tako grozno podcenil teh preklicanih „klerikalcev“. Dr. Kukovec kot jurist. Pred par dnevi je bil in v „Straži“, je, /zavest klerikalne zmage vsled gibanja v naših vrstah precej zmanjšana in iz obrazov stoterih duhovnikov, ki se vsak dan zbirajo v Celju snpi posvetovanja, beremo skrbi — pa žal nam je, zdaj je prepozno. Narodna, (strankja si sama vzame, kar se ji je odrekjlp pri pogajanjih.“ In vzela ši je Narodna stranka 7, in 17. maja, kar ji po zaslužeuju gre, „Postavila se bosta ža kmečke okraje Celje, Vransko, Gornjigrad in Laško k|°l kandidata 2 odlična moža, kojih imeni se šepetata celi zadlnji teden in ki nam v veliki meri že samb jamčita za — zmago.“ — V kaki veliki mjeri sta jamičila za zmago, je pa pokazal 17. maj. „Okraji Marenberk, Slovenjgjradec in Šoštanj, ki so naši najjjnapyednejSi okrfaji* fljokfcaj 'državnega poslanca iJežovjnika), /dvignejo na (veliki pondeljek svoj glas za narodnega kandidata na kelikem shodu v Slovenj gradcu, po katerem bodo klerikalci hote ali nehote -- postali ponižni.“ Izid volitve:, dr,, Verstovšek 1036 /glasov, dr. Božič 355 glasov. Dne 24. aprila je pisal „,Nar, Dnevnik“: „S t r a ž i n o“' b r a m a b ,a r z i r a n j e. Včeraj (piše ,„(Straža“ tv uvodniku sledeče n »,7,- in 17. maja moramo vreči na celi črti celjsko liberalno kliko, d.a ne bo mogla nikdar več na noge. 7„ in 17. maja moramo popolnoma poraziti Narodno stranko . . Dalje bomo govorili po volitvah.“ Volitve so konča/ne, torej' govorite! Raznoterosti. Shod S. K. S. Z. na Koroškem. Kakor smo že poročali, se vrši glavna skupščina Slovenske kršč,-socialne zveze letošnje leto v Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Skupščina bo na binkoštni pondeljek dne 31. maja t. 1. Predavanja bodo prav praktična, in poučljiva za naša društva. Govorilo se bo o odsekih v izobraževalnih društvih, o društvenih domovih, o pomenu izobraževalnih/ društev za narodno probujo, o predavanjih z skioptikonom. Vsakdo^ kdor se misli udeležiti te glavne skupščine, naj nemudoma prijavi to Slovenski krščansko-sociaini zvezi. Vsa izobraževalna društva naj takoj določijo svoje zastopnike, in jih naznanijo Zvezi. Liberalno falotstvo. Kolikokrat smo liberalno izmišljotino o kakem kompromisu med klerikalci in nemškimi nacionalci za ožjo volitev Kral-Horvatek označili koti neresnično ! Toda kdor bi menil, da bodo liberalci popravili svojo laž in priznali resnico, se temeljito vara. Ta bankerotna in propadla stranka se (v zadnjem volilnem boju oprijemlje vsake bilke, da bi zmagala. In ker ji poštena sredstva niso na razpolago, pa laže in venomer laže„i 'Studi se nam do dna duše tako lopovstvo in obžalujemo sebe jn pa naše pristaše, daj «imajo opraviti s takimi faloti. Splošna zadovoljnost vlada na Spodnjem Štajerskem zaradi izida volitev. Liberalci izjavljajo v svojih listih, da niso nič (drugega pričakovali in da so zadovoljni z izidom. Ker je tudi kmečka stranka zadovoljna, za to kot vestni kronisti lahko konstatiramo, da vlada med nami nad izidom volitev vsestranska, splošna zadovoljnost. Pobožnost, katero so pri Kamionku opazovali od te» dobe in ki se je kazala le bolj po zunanje, je izvirila iz tega vrela. Kamionka, ki se ni mogel prištevati ljudem globoka (vernim, pričel je po smrti svoje žene moliti zanjo, ker je vedel, da je to jedino, kar iora storiti zanjo, in - 'da ga tem potom še vedno druži nit življenja z (umrlo soprogo. Po’ smrti svoje žene je Kiamionko vedno mislil nanjo in vse njegovo mišljenje je v, spominu nanjo dobivalo svoje' (sile, kakor rastlina ujedavka zajema vlago od drevesa, na katerem raste. Toda iz takih spominov Kamionka ni srkal vase življenja, pač pa si je zastrupil svojo taisli. Ko ne bi bil; Umetnik, težko bi bil preživel silno izgubo, toda poklic njegov ga je vzdrževal,' da je po smrti žene začel izgotavljati zanjo spomenik. Nikakor ni živim mogoče dokazati, da je pokojnim vse jedno, v kakih grobih da počivajo.» Kamionka je hotel, da bi bilo njegovi ženi dobro in zato se je trudil z njenim spomenikom bolj s «srcem nego z rokami. To je bilo povod, da prvega pol leta ni izgubil pameti, a da je vedno omahoval] v neodločnosti. Čutil se je neizmerno zapuščenega, toda temu se ni čuditi. Človeško življenje je že; (tako, da nesrečne ljudi odstranja od družbe, a uprav iz tega vzroka se pa Še ti izgubljajo kot čudaki v razne napake. Tedaj, ko je Kamionka bolehal, ni ga' prišel nikdo pogledal v njegovo .delavnico razven poStrež-nice, katera je prišla k (njemu 'dvakrat na dan ter mu prinesla Čaja. Vselej, kadar je prišla, svetovala mu je, naj pokliče zdravnika, todat Kamionka se je vselej branil, češ, 'da bi to preveč veljalo. (Dalj« prlKodnjlSJ Sprememba kazenskopravnega reda.. Poslanski zbornici je predložil pravosodni minister zakonski načrt o nekih spremembah v zastarelem kazensko-prav-nem redu, katere so nasvetovali različni državni poslanci, Za vlaganje prizivov se ne računa po spremembi kot zadnji dap roka nedelja ali praznik, čas, ko se nahaja vloga na pjošti, se ne blo vračunal v postavno dobo, Ako je predpisano, da trebafkakšno vlogo predložiti kazenskerniu sodišču pa primer v treh dneh, zadostuje, da je bila vloga pred pretekom tretjega dneva odd.ana na pošti. Ničnostne pritožbe ali prizivi se bodo lahko predlagali tekom osmih dni potem, ko sta bila pritožba ali priziv prijavljena oziroma osem dni po dostayljepju razsodbe, Odlog za nastop ka|zni se bo od sedaj tudi drugače dovoljeval od sodišča. Ravno 'tako se bo smelo pretrgati kazen, alko ne presega šest mesecev in je obsojenec potreben na ta ali oni način svoji družini Za plačah jo tyazni bo jsmelo sodišče dovoliti odlog do treh mesecev, pa tudi v obrokih se bo smelo plačevati globe, Ta vladna predloga ugovarja prav modernim potrebam časa in ni dvoma, da bi se v djržavnem zboru ne sprejela. Izkaz /„Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju“ daljel poslanih prispevkov, katere so darovali: 150 K Narodni sklad v Gorici; 100 kron Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 kron: Notranjska posojilnica v Postojni in Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 40 k|ron posojilnica v Logjatlcu; po 30 kron:. Posojilnici v| 'Ormožu in Škofji Loki in županstvo v Postojni; po 20 kron: gg. Ivan Knez, veleposestnik v Ljubljani, dr, Kran Pov-šič, c. kr. dež. sod, svetnik v Trstu in .„Mars“ na Diuinafu; po 10 K: dež. sod, svetnik dr. l(van Pe-kolj in prof. dir, Ivan Regen na Dunaju, odvetnik dr. Ferd. Müller in profesor Stefan Podboj y deloven, notar Jakob Kjogej v Ložu, prof. dr, Jos. Meincej v Idriji, odvetnik dr, Fran Rosina v Mariboru in zdravnik dr. Ivan Vereon; v Sežani;: po 8 K: A. Schrey na Jesenicah; po 6 K: fin. kom. Ewald Ho-wanski, min. kori c. dr, Leo Sjtjare in ravnatelj Ivan Tomaže vic vsi na Dunaju;' po b K: sodniki Franc Vidmar v AjaovšČim, sod. svetnik Jos. Sitter v Brežicah, prof. A. Tavčar in nadporočjnik' Ivan Velkaverh v Izubijani, profesor Alfonz Vales v /Mariboru, A. Paulin v Bjodbrezjaih in okr, zdravnik dr. Alojzij Kraigher pri Sv, Trojici v Slov. (goricah; po 4 krone: Josip Urbančič v Bazovici pri Trstu;; po 3 krone: Lavosiav Cvetnic in idr, Jpsip Tominšek' v Ljubljani in Pravdoslav Rebek v Pazini; po 2 kroni: dr. Fr'an Kogoj, Jesenice, župnik Ant. Kolar, St. Ilj, okr. glavar St, Lapajne, 14ubijanja in Tak, Žnidar pa Dunaju, Skupaj 704- K 50 jvjiin. ' — Darove sprejema Ivan Luža r, nadreVidje/nt j. ž, v. p., Dunaj, III-3, Reisnerstr, 27, Zla volilni sklad so darovali p. n. gospodje: M. Karba v Zrečah 5 K, Albin Slavec v Zrečah 5 K, Jožef Tombah v Sv. Petra pod Sr. gorami 5 K, Fran Letonja, kaplan v Šmartnem pri Slov. Gradcu 2 K, Franc Hirti v Slivnici 5 K, Stefan Belšak 5 K, P. Rat v Št. lija pri Mislinji 5 K, Ivan Lah. nabral ob priliki majniškega sestanka pri g. svetovalca Jožefu Tombah 11 K. Velik škod slovenskih mladeniških Marijinih družb na Brezjah, ~ Ne samo zato, da bi se vam prikupili, ampak iz odkritega srca vam sporočamo, bfjatje na Štajerskem: Ne morem vam dopovedati, kako srčno se veselimo mi Kranjci vaše prelepe zmage pri volitvah, V tako kratkem Času ste tako temeljito porazili trojnega sovražnica! To ste junaki! Slava vam! Pa ravpo, ker ste bili tako zaposleni s temi volitvami, si vas dosiej nismo upali motiti in nadlegovati s kako drugo rečjo, A zdjaj, ko ste se' -od napornega boja odjdahnili, se vas dovolimo opozoriti na lepo slavnost, ki se ima lohKaj.ati v /kratkem — na binkoštni torek — pri Mariji ppmagaj na Brezjah, kamor vi taljb radi zahajate. T o b' o s h o d v s e t s l o v e m s {k i h m '1 a cl /e (n i( š KijČ1 Marijinih družb. Mladeniči štajerski in vagi častiti voditelji sla gotovo pri volit van krepko agitirali in vam« gre zasluga za to častno zmago, Zdaj, ko imate proste roke, pridite k Materi Tbfožji na Brezje, da se zahvalite za veliko zmago in da s(e z vami vred veselimo vaših lepih uspehov ter se navdušujemo za nadaljne boje! Razpored slavnosti bo nekako ta-le: Na voljo je dano družbam,, da pridejo že v pondeljek popoldne ali v torek zj/utraj. Glavina reč ho v torek. V ponedeljek popoldne bo spjoved za one, ki bodo hoteli (spoved opraviti. Ob 7, uri zvečer bo pozdravni govor, (pridiga) in litapije. Potem prosti Čas za večerjo in Še spovedovanje, Če b'b treba, Ob 9. uri zvečer procesija z /lučicami. V torek tihe sv. maše na vse zgodaj. Ob 6. uri sv. maša s petjem, med katero bo ^kupnb sv J obhajilo, Potem tihe sv. maše in prosti Čas za zajutrek Ob 9. uri sei jgre nasproti družbam, M pridejo ta đan z vlakom,- Ko sprevod pride v cerkev, zapoje vsa eqfrkev znano pesem:. Ti, o Marija, naša (Kraljica! IDve kitici po nfbvem besedilu. Naj bi jo povsod doma poskusili, da j» bbdo zniaJi.) Rotem pridiga in sv. maša. Nato zborovanje na prostem pred volil generala brez armade ? oerkvjjo ;i £e bi bil dež, p,a .vi novi dVpriani, Govorili bodo gg, voditelji in pa mlajdeniči sami. Med govori petje, — .Opoldne prosti čas za kosilo,.; — Ob 1. uri m zborovanje nadaljuje. Po končanem zborovanju če bo čas, procesija, potem litanije. Sklep, Poe d odlho-dom iz cerkve zapoje zopet vsa cerkev znano: O Marija, naša ljuba Mati.; (Tri kitice. Lajhko jo prepišejo, da jo hojdo znali.) — N,a prostem pred cerkvijo bodo po primernem nagovoru izapjeli vsi: Hej Slo. vani! (Djvte kitici.) Med procesijo se bo pela luršjka Krasnik, po domače Košičev Haj(nžek iz Svetnevasi pri Borovljah, Govoril je 'še tudi 'dr, Planzl iz Celovca. Podgorje. Zadnji itorek se je pri nas zgodila velika nesreča. Soproga našega nadučitelja Zamo-nika je ob 548. uri zjutraj vstrelila svojega soproga, k° je šef (spal, s samokresom v sence, da je bil pri priči mrtev. Potem je nastavila samokres na se in se je trikrat hudo ranila, dvakrat v prsi in enkrat v roko. Težko da bo okrevala; zapeljali so jo v ce- pesem, ki se bo medtem posebej natisnila in (se dobi- lovško bolnišnico. (Vzrok so bile neprijetne družinske la na Brezjjah za p.ar vinarjev, ,-azmere. Povabljeni sq mladeniči vseh Marijinih' druž1 Solčava. Zgorelo je nekaj gozda posestnikoma na Slovenskem: s Kranjskega, Štajerskega, Koro- Rutarju in Zeilingerju. (Vgasili sta .požar gasilni šjkega in Primorskega. Naj bi prišli kolikor mogoče društvi Solčava in Trg. polnoštevilno! Dpbi odošli tudi lantje in možje, ki ni- Poreče. Pri nas se že vse pripravlja za spre- so v Marijinih družbah! jem tujcev. Vile čistijo, kopališča in ladije se obnav- Z Bogbm in Marijo — zoper sovražnike vere ln domovine! Štajersko. Ustrelil se je danes ponoči znani mariborski restavrater Avgust ‘Schneider, Ob y212. uri je bil še v kavarni. Ko je prišel na to domov, se je podal v gornje prostore, Naenkrat! 'se zaslišijo trije streli zaporedoma. Njegova soproga je hitela tja, od koder so se slišali streli. Tu se ji pokaže! grozen prizor: Njen mož je ležal na tleh s prestreljeno glavo vesi to krvi. iTruplo so prepeljali v mrtvašnico. Vzrok samo-umorai je neznan. Maribor. Dne 18. maja t. 1. so se splašili konji tukajšnjega lesotržea Strašila. Hlapec Franc Deučman je hotel konje obdržati, pa je prišel pri tem z desno roko pod kolo in si težko poškodoval tako, da se je moral podati v bolnišnico. Iz Earčovine pri Maribora se nam poroča, da je od slavnega žnpanjstva prejel volilno legitimacijo celo mladoletni sluga barona Twickelna, — ker je Nemec, naši slovenski volilci pa so bili mnogi izpuščeni, mnogimi se legitimacije niso dostavile! Iz Earčovine pri Mariboru se nam konstatira, da so volilci za kmečko kurijo z legitimacijo vred tudi prejeli plakate za štajercijanskega kandidata gosp. Schafferja le opozorimo, dase je že za zadnje državnozborske volitve raznašalo volilne listke že podpisane za „Senekoviča“. Gratnliramo pa g. kandidatu Senekoviču, ki bo odslej vlekel trojni penzijon: kot c. kr. knjigovodja, kot propadli državni poslanec in še kot nevpoštevani deželni kandidat. Obžalovati pa moramo še posebno, da se upa Senekovič kot penzijoniran uradnik ,kandidirati na programu brezverskega „Štajerca“. — Iz mariborskega okraja. Vam, g. urednik, čitateljem izvrstno delujoče „Straže“ in zasledovalcem letošnjih volitev, pošljem kratko poročilo, ki bo gotovo vsakogar zanimalo. Za 17. dan t. m. je bilo namreč v neki obmejni občini mariborskega okraja prilepljenih več lepakov — pa še kakšnih lepakov! Svet! Čudi se, kakšne vsebine so bili ti lepaki zoper pametnega, skušenega. delavnega — in zato tudi pri vseh pametnih in poštenih ljudeh priljubljenega kandidata g. Ivana Roškarja. Lepaki so bili iz debelega risa}nega papirja, vzeti bržkone iz risalnih šolskih zvezkov, 29 cm dolgi in 18 cm visoki, pisani s črnilom in sicer z lepo stoječo (rond) pisavo, ter z grdo sramotilnim tekstom na posl. Roškarja. Prilepljeni so bili taki lepaki trije na šoli (!), nad katerim besedilom so se zgražali ne samo odrasli, ampak tudi otroci, ki so se takrat vdeleževali „križevskih“ procesij. Jeden tak lepak je bil tudi na hiši, v kateri se je vršila volitev. Kaj porečejo k temu dotična šolska in politična oblastva ? Za te oblasti bi bilo gotovo zanimivo dognati, kateri so bili duševni očetje in — matere tega podlega dela! Ime tega presrečnega kraja, pa tudi lepak je oblastem na razpolago v uredništvu. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Vsled isker iz lokomotive so se vnele včeraj deske na železniškem vozu blizu kolodvora Št. Lovrenc ob Kor. žel. K sreči so še pravočasno potisnili na stranki tir kjer je popolnoma zgorel. Fram. Mogočno je odmeval strel po zelenem Pohorju in doli po ravnem polju v sredo zvečer, ko se je zvedel konečui izid vseh volitev. Med ljudstvom vlada veliko veselje nad sijajno zmago krščanske-kmečke misli proti breznačajnemu židovskemu liberalizmu. Fram. Prihodnjo nedeljo bode obhajal naš dolgoletni velezaslužni gospod župan Janez Gert slovesnost odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem. Na mnoga leta! Slov. Bistrica. Dne 17. maja t. 1. je padla 80 letna stanovnica v Gaberniki čez stopnice svojega stanovanja in si pri tem zlomila levo roko. Deželnozborske volitve v brežiškem sodnem okraju so se vršile ob prav mali (udeležbi, skoro čisto brez agitacije.! Zlasti dne 17. t. m. je bilo najmanj 150 naših volilcev zadržanih vsled nabora in licitacije na grajščinskih travnikih ob Sotli. Koroško. Ukve. (Čuden slučaj.) Ko je koncem aprila letos divjala tu večkrat nevihta, prišel je tudi sneg. In sredi sneženja je vdarila strela v p. d. Plempröv hlev der je ubila tri krave in nekaj svinj. Posestnik Miklavž Ehrlich, ki je že ob zadnji povodnji (pred 2 letoma) mnogo trpel, prišel je s( Item skoraj ob vse svoje premoženje. Železna Kapla. Dne 15. t. m. sta zborovali pri Niederdorferjn (podružnici Südmarke in Schulverei-na. Obem je izvoljen kot predsednik znani dr. Hans Ijajo, natakarjev dolga vrsta že postopa po restavracijah, lepo (vreme in toplo imamo tudi že, samo Židov z (dobro napolnjenimi mošnjami je Še treba. Kranjsko. Strokovno društvo ljubljanske predilnice je napravilo v nedeljo dne 16. t. m. izlet na Šmarno goro. Na ta izlet je prihitel tudi državni poslanec dr. Krek, ki je nalašč zato se pripeljal z Dunaja. Udeležba na izletu je bila nad vse pričakovanje lepa. Iz tega društva se je pred 15 leti ustanovila „Slovenska krščansko socijalna delavska organizacija“ in sicer kar je najbolj zanimivo, tudi na izletu gori omenjenega društva na šmarno goro. Kobilice se niso razširile samo na krasu, nego so se pojavile v zadnjem času tudi po Gorenjskem, kjer so te škodljivke poškodovale že nebroj mladega perja in drevja. Posebno je trpelo bukovje v Selški dolini, kjer se vidijo samo še listnate žile. Sezona na Bledu se je pričela sicer že s 1. majem, a radi bolj slabega vremena dosedaj še ni bila tako povoljna. Na letošnjo poletno sezono bodo zopet prihiteli ino-stranski gostje v obilnem številu, in že sedaj prihajajo na-ročitve stanovanj iz vseh krajev. Prihiteli bodo zopet Čehi, Italijani, Angleži in letovišniki različnih drugih narodnosti, da preživijo poletje v biseru kranjske dežele. Kranjski zadružni inštruktor. Deželna zveza obrtnih zadrug je sklenila preosnovati obrtne zadruge, katerih je 43 na Kranjskem. Ustanoviti hoče 12 deželnih zadrug, v vsakem okrajnem glavarstvu pa iz sedajnib kolektivnih zadrug ustvariti deset strokovnih za eden ali več sodnih okrajev. Da pa je mogoče izvršiti to organizacijo, je potreben zadružni inštruktor, ki je obrtnikom z nasveti in dejanjem na razpolago. Zadružni inštruktor, kateremu so podrejene obrtne zadruge na Kranjskem, je z delom tako preobložen, da mu primanjkuje časa za nadzorovanje in osnovanje zadrug na Kranjskem, zadružni inštruktor bi moral bivati v Ljubljani in biti popolnoma zmožen slovenskega jezika, da bi se mu podredile tudi zadruge v obmejnih pokrajinah. Poslanec Žitnik je v tem vprašanju že opetovano posredoval v trgovinskem ministrstvu pa je vedno dobil nejasen odgovor. Sedaj so pa vložili poslanec Žitnik in tovariši tozadevno interpelacijo na trgovinskega ministra. Primorsko. Vojaška slavnost se je vršila v- soboto in nedeljo na Prediln in v Naborjetu in sicer v spomin na bitko avstrijske armade s Francozi, ki se je vršila pred 100 leti in pri kateri so se naši vojaki zelo hrabro borili in jih je tudi mnogo padlo. V soboto je maševal v Naborjetu celovški škof dr. Kahn, v torek na Predilu pa goriški knezo-nadškof dr. Fr. Sedej. Slovensko učiteljišče pride v Gorico. Tržaška „Edinost“ poroča, da se je že definitivno odločilo, da se s prihodnjim šolskim letom premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Razgled po svetu. Bivši ruski državni prokurator [Lopuhin je bil obsojen na pet let ječe in prisilnega dela in zakaj, se bo vsak vprašal? Zato,/ker je razkrinkal delovanje .zloglasnega Azova. Da se kaznuje to dejanje, katero je sedaj storil in zakrivil Lopuhin, napram (vladnemu špioeljnu Azovu, ker jei izdal baje neko državno tajnost, ga je peterbuijško okjrajno sodišče, katerega senat je imenoval justični minister sam, obsodilo zaradi sodelovanja, pri družbi, katera je hotela oboroženim potom in umorom carjevim izvršiti državni preobrat. Lopuhin je eden najstarejših plemičev ruske države, iz cegar rodbine pohaja celo ena ruska carica. Bil je državni prokurator, sekcijski ravnatelj policijski naičelnik in pravi državni svetnik.. — Vladni špicelj Azov je tisti podli človek, ki ima na vesti življenje velikega kneza Sergeja in mnogo drugih, katere je z bombami spravil s /sveta, a potem prebivalstva bavi s poljedelstvom in to so po večini Slovani. Reševalno društvo za pijance so si ustanovili na Nizozemskem. Namen društva je pijance odvračati od nadaljnega pitja lin da se jih lepo spravi domov. Društvo plača onim, kateri spravi z lepo besedo kakega pijanca domov, po 75 (vinarjev nagrade; onim pa, kateri jih s silo dovede domov ali na vozu ali pa m a nosilih, pa od 1 krone do dveh in pol krone. Dosedaj se je to društvOj že jako dobro obneslo, ker je že tudi pijancev manj, ker 'se sramujejo, da so jih drugi, pripeljali domov, Prevoz preko prekopa med Angleško in Francosko. Prevoz med Angleško in Francosko, po katerem bi se prevažali vlaki s potniki preko prekopa, se bliža svoji izvrštitvi. Angleška vlada se je odločila, da aktivno sodeluje pri tem projektu, ker se je sedaj jugoistočna železnica tudi priklopila k nameravanem projektu. Gradba takega prevoza ne stavi tehnikom nikakih zaprek in je tudi udobnejši in hitrejši, ker so vlaki takoj pripravljeni za nadaljevanje svoje poti po suhem. Sličen prevoz se nahaja na Transbajkalskem jezeru, kjer ga je napravila ruska vlada za hitrejše prevažanje vojaštva. Otrpnenje tilnika se je pojavilo sedaj tudi že v Bukovini. V mestu Vrezmiczu se je konštatiralo v zadnjih dneh osem slučajev te nevarne bolezni. Od teh je bilo pet slučajev smrtnih. Med meščanstvom vlada velik strah. Deželna zdravstvena oblast je odredila najobširnejše odredbe, da se ta nalezljiva in jako nevarna bolezen dalje ne razširi. V Sant Eusebiu pri Genovi se je razletel kotel v neki tovarni in je bilo pri tem mnogo delavcev deloma mrtvih deloma težko ranjenih. Brazilija in nemški jezik. Po novicah, katere razni listi prinašajo iz Rio de Janeira je brazilijanska vlada uvedla nemški jezik kot obligatni jezik v vse brazilijanske vojaške šole. Angležki jezik se bo samo še fakultativno podučeval. Veleizdaj niški proces. Umirovljeni 56 let .stari gozdni varuh love Brankovič je izjavil na predsednikovo vprašanje, ako je kaka pisma pisal za gozdarja Gjuriča v Belgrad, da ne, ker je Gjurič (kot'njegov zapovednik zelo strog in pravičen. Dalje oporeka priča, da bi obtoženi Gjurič izdal kako odredbo, da ne smejo podpirati katoličane in kupovati pri njih. On je samo branil vedno lump an j e š voj emu podrejenemu osobju. Državni pravdnih je nato predočeval priči izpovedbo priče Jugoviča, ki skozi in skozi nasprotuje izpovedbam Brankovičevim. Priča: On je pijanec in govori .samo iz mržnje tako. Državni pravdnik predlaga, da se ta priča prej ne ilzpusti, dokler ni zaslišan Jugovič, nakar pred1-sednik Brankoviča opominja, da se do popoldneva ne sme oddaljiti, ker bo najbolj .'gotovo zopet zaslišan. Priča Brankovič: E, se pa ne bom, bom pa počakal. (Bučen smeh po dvorani). Branitelji (dr. Lukinič in Popovič izprašujeta pričo, da li je srbstvo že bilo preje znano, ker on kot star človek mora to tudi vedeti. Priča odgovarja, da so se že zdavna imenovali prebivalci Srbe in se on Še dobro spominja na de-tinska leta, ko je cepetal za srbsko zastavico. Državni pravd'nik: Take priče Še nismo imeli, kakor ste vi. Kako ste pa nekdaj nazivali vero? Brankovič: Srbsko pravoslavno* saj ime je vedno isto. Druga priča, 291etni Peter Bunjevac, skladiš-nik in 'trgovec, že predkaznovan radi zločina uboja na tri leta, je bil že dovršil svojo kazen in se je zaprisegel. On izpove, da se (je srbstvo v zadnjem času rapidno razširilo, tako da danes seljaki govore, da je njihov jezik srbski. OdnoŠaji v dvorskem okraju mu niso znani in tudi prebivalci ne razun Bekiča. Nato veli obtoženi Gjurič, daj je bila priča njegov lovec, ter ga je vprašal,! teko se je Širilo srbstvo orez meje gozdnega obširja. Berite! Trgovina insolventnega trgovca Feliksa Rop-a V Mariboru, Poštna ulica 8, je radi cenitve zaloge zatvorjena. Zopetna otvoritev trgovine in popolna razprodaja cele zaloge se prične 20. maja 1909. V zalogi se dobe modni štoli za damske obleke in za gospode do najfinejše kakovosti, fino platno različnih vrst, Sifoni, kreton, damastgradl, gradi za hlače, črni in barvani dobil službo državnega policijšk|ega špijona, da še klot, perilno blago v vseh vrstah, bel in barvani barhent naprej (nadaljuje podlo intrigiran j e proti neljubim za obleke in perilo najboljšega izdelka. Velika zaloga čip-osebam. kastih zastorov. Dalje tndi lanenih prtov, bombaža, žepnih Koliko ljudi se bavi po isvetu s poljedelstvom robcev za dame in gospode, predpasnikov, perila za gospo-so izračunali po statističnih podatkih r&zni statisti- de, podložnega blaga, prešivanih odej, namiznih prtov in ki. Od vsakih 100 ljudi se bavi s poljedelstvom na garnitur, obrisač iz najboljšega platna in bombaža, nanking Angleškem 17, v Belgiji 22, v Zjedinjenih državah severoameriških 46, v Avstro-Ogrski (56, v Nemčiji 85, na Danskem 38, ng Japonskem 50, na Laškem 60 in na Ruskem preko 70. Po teh podatkih se razvidi, da se v našem cesarstvu Še več kot polovica inlet, perja, konjskih plaht (kocev) itd. itd. Istotam so oddajo tudi police in drugo trgovinsko pohištvo. Likvidacijo cele zaloge vodi Leopold Barta. Volite vsi dr. Anton Medveda! Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- seško podjetje v CELJU. Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-: r: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: mm 1 mm Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: :]rodbinskih^grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim ::: tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. :: : Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: p5 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat mARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 s se priporoča za obilni obis Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SBureš Maribor Tegethofova cesta 33. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. PvamrvPnrm 8 slovenskimi ploščami, čistim in VVL cAIIlUlUllt? jasnim glasom iz najboljših tovam. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 84 Blahut Ivan O v ßukovici pri Frideku (Slezija) o pošilja izvrstno čisto platno vseh \rst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104 O MeMelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim! Slovenski brivec 2 Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tndi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor, SoBska ulica 2. 55 Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sy, Cirila y Maribora. Lepa hiša se zaradi družinskih razmer proda. Naslov v upravn. „Lilienwebe“ nemški izdelek, „Komeniiiswebe“ češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-uino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo 13 E pošlje po poštnem povzetju Karl Berömek, Vamberg Češko. gS* Vzorci se pošiljajo zastonj. Kavo, žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 6 kg poštnine in carine prosto na vse kraje trgovina „Merkur“ I. Bile, ilirska Bistrica pri Reki. Santos 12 K 60 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje za-Btonj in franko. 109 lil" HIM! 11 lili 11 lili H1111H H Za nakup priporočamo tvrdko M. E. Šepec, Maribor Grajiki trg «lev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne pTte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd. 7 Sveta birma Za šolo in dom! pouk in priprava za ta sveti zakrament Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. —Naročnina se lahko pošlje v znamkah. Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-novejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 Toyama za žice in mreže Kunte F. Strašice, Češko priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žiee, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, ot rače za črovlje, specijalitete žičnih žimnic itd. 102 m Edina narodna steklarska trgovina, farani Strupi, Cei|e priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelaua in kamenina, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2* Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! &Ti« «Kebttlo. . drobu©. SMRT doleti vsacega, ampak sreča samo tistega ka- teri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko). Štajersko platno m. . . . . . po 36 v. Slovensko platna m. . . . Savinsko platno m. . . Voj as to platno m. ... Domestih platno mthko m. . . po 48 v. Gorsko platno debelo m. . . po 60 v. gB Istrija tkanina, mehka m. . . .. po 54 v. Holandska tkanina, mehko m . . po 60 v. 1 Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.