1 P. n- Naročnina Bata: Crto lote 60 <0*., pol fete ln„ četrt tete 14 din. Izven Jagostevij«; leto 126 din. sM oznenlte s® «Jo po dogovoru; pri veSsrate«* ran ju primeren popust UprtsvoiSfcro sprejema naročnine, Inserate in reklamacije. Telefon latano-ban 4L 113. Ljubljana. STRAŽA iiodtisiB palitičsa Ust n tlomsfci ljudstvi Ppgtniaa plačana y gotovin^ STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništfo j« v Maribor* Koroška cesta št S Z uredništvom M mo* govoriti vsaki dan samo od 11. do iS. ut«, Rokopisi s« ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št 143. 78. štev. Maribor, dne S. julija 1028. Letnih XV. Gradacija ustavne proslave. (Govor poslanca g. dr. Josip Hohnjeca.) Proračunske dvanajstine, ki bi v državnem gospodarstvu smele biti samo izjeme, so za finančno upravo naše države postale nekaka regula, od katere redni državni budget tvori izjemo. Smeli bi zato reči, kadar se redni državni budget pri nas predloži in sprejme, da se to zgodi v to s vrh o, da se potrdi pristnost stare prislovi-ce: exceptio konfirmat regulam. Za naš parlament so proračunske dvanajstine postale stalna vsakoletna proslava obletnice vidodanske ustave. Prvi Vidov dan v zgodovini ustavnega življenja kraljevine SHS, ta dan, ki se je tako šumno proslavljal v deželi centralizatorjev, ki je imel za našo državo tako slabe posledice, da se more imenovati dies ater (črni dan) v notranji zgodovini naše države, je stal v najširšem znamenju proračunskega provizorija. Ustava je bila komaj izglasana, že so jo njeni tvorci, ki se tako radi dičijo s pavovim perjem državotvorcev, pogazili z zakonom o budgetskih dvanajstinah za mesece junij do konca decembra leta 1921. Dvanajstiniranje. In potem se je leta 1922 pridno dvanajstinilo naprej. Za prvo obletnico vidovdanske ustave je bila parlamentu predložena že 14. dvanajstina. In evo, drugo obletnico Vidovdanske ustave proslavlja naša narodna skupščina zopet s «skromno dvanajstinico«, ki naj velja kar za celo prvo četrtletje budgetnega leta in ko bo našim državljanom naložila ogromna nova bremena. Da bi vlada državljene utrdila v prepričanju, kaka sreča in kak blagoslov je zanje Vidovdanska ustava, je ob njegovi drugi obletnici poklonila državi budget, ki bo državljane, zlasti one iz prečanskih krajev, ne samo ostro in globoko udaril v nos, marveč jim bo tudi tako preluknjal denarnico, da se ne bo več dala zakrpati. In ravno v tem je gradacija proslave vidovdanske ustave. Dočim se je prva obletnico porabila v to, da je vlada v zakonskem predlogu dvanajstine za mesec julij 1922 predložila samo enkratno oziroma malo več kot enkratno povišanje raznih taks in pristojbin, se sedanji finančni minister ni zadovoljil ob drugi obletnici s številko 5 in segel po petkratnem povišanju. S tem po-jačenim tempom pa je opasno prejudiciral bodočim proslavam vidovdanske ustave. Neutemeljeno povišanje davkov. .Vsako povišanje davka mora biti globoko utemeljeno. (Neutemeljenost pomenja veliko krivico napram državljanom. Državljani so sicer dolžni z materijalnimi dajatvami državi omogočiti obstanek, življenje in delovanje, toda znati morajo, zakaj potrebuje in kako uporablja država njihove dajatve. Država ni in ne sme biti moloh, ki bi mu državljani morali metati v žrelo vse plodove svojega dela, truda in napora. Gospod finančni minister ni predložil prave motivacije za povišanje davkov. On je kazal na neke kredite, ki s uporabljajo za železnice, kazal je na kredite, ki so potrebni za popravo cest, potov in mostov. In bas ti krediti so značilni. Ako pogledamo člen 9, 10, 11 in 12 tega zakonskega predloga, se moramo takoj prepričati, da se zahteva za popravo cest, potov, mostov itd., svota 148 milijonov dinarjev. Kako se pa ta svota i'azđeli na posamezne pokrajine? öd te svote odpade na Srbijo 127 milijonov dinarjev; na Črno goro 4 milijone dinarjev; na Bosno in Herecego-vino 5 milijonov dinarjev; na Dalmacijo 3,400.000 dinarjev; na Hrvatsko in Slavonijo 2,300.000 dinarjev; na Slovenijo 2,600.000 dinarjev in na Vojvodino 3 milijone 700.000 dinarjev. Te številke dokazujejo natančno in jasno, kako se v naši državi prakticira gospodarska enakopravnost. — Gospod finančni minister je nadalje govoril o oficirskih plačah. Ni pa predložil proračuna, koliko bodo znašale v novem vojnem zakonu izredno povišane plače oficirjev. Ni povedal, kako misli zvišati plače uradnikom in nameščencem. Ali misli čimprej izplačati nujno potrebne poviške draginjskih doklad uradnikom, nameščencem in uslužbencem? O tem molči ali pa daje zavite odgovore kakor Delfijska Pitija. Samo ena beseda je jasna: zahtevam 500 odstot. povišanje zemljarine in 30 odstotno povišanje drugih neposrednih davkov. Linearno poviševanje. Lahko je davke linearno poviševati. Lahko je na tabeli davkov linijo potisniti naprej in višje za petkratno daljavo. To bi zadel tudi kak finančni minister v deželi Honolulu ali v pokrajini osrednje Afrike, ako so tam tako srečni, da imajo finančnega ministra. Toda razumna, v istini državotvorna finančna politika to ni. Jaz bi si dovolil gospoda finančnega ministra opozoriti na stare regule obdavčevanja, ki jih je učil svojčas znani angleški učitelj narodnega gospodarstva in finančne vede Adam Smith. Prva njegova regula slove: «Državljani tfsalf» države bi morali za vzdrževanje države prispevati čimnajbolj natanko po razmerju svoje sposobnosti, to je v razmerju z dohodki, koje uživajo pod varstvom države.« Kapitalistični duh finančne uprave. Tega kriterija naša finančna uprava ne pozna. — Prošinjena s kapitalističnim duhom, ni zasegla velikih dohodkov, katere so nekaterniki vsled ugodne konjunkture, izrabljajoč razmere časa in okolščin, dosegli, ter jih uživajo pod varstvom države, Velekapitalisti, bankirji, in raznovrstni oderuhi, ki svoje velike dohodke uživajo pod varstvom države, se istega varstva raduje-jo tudi na polju obdavčevanja. Ogromno pezo davkov naša finančna uprava navaljuje na delovno ljudstvo. Pri tem se je s poželjivim očesom vedno oziral na pre-čanske kraje. Karkoli je v teh krajih kmet. obrtnik in trgovec zaslužil in pridelal med in po vojni, vse te dohodke, v kolikor jih ni požrla draginja, je državni fiskus pobasal v svoj žep. Teh dohodkov naš kmet in obrtnik ne more uživati, ker so izginili pod skrbnim varstvom države. Tako temeljito delo je naša finančna uprava izvršila v prečanskih krajih. Neenakost davkov. Poslanci Jugoslovanskega kluba niso opustili nobene prilike, da bi ne bili narodno skupščino in vlado opozorili na horendno neenakost davkov po raznih pokrajinah države. Navesti hočemo danes le nekaj številk, ki se tičejo Slovenije. Po poročilu finančnega ministrstva je v prvih 10 mesecih preteklega leta — od 1. januarja do 31. oktobra 1922 — Slovenija s preko 1 milijon prebivalcev plačala neposredni davkov 52.8 milijona dinarjev, Srbija s preko 4.3 milijona prebivalcev 94.3 milijona dinarjev. Na enega prebivalca v Sloveniji pride torej 52.8 dinarjev neposrednega davka, v Srbiji pa 21.9 dinarjev. V državnem proračunu za leto 1922-23 so specijalni dohodki države za Srbijo določeni z 263 milijoni dinarjev, za Slovenijo pa v znesku 92 milijonov dinarjev. Na enega prebivalca pripade po proračunu v Srbiji 62.93 dinarjev, v Sloveniji pa 88.24 dinarjev, torej v Sloveniji na osebo za 26 dinarjev več nego v Srbiji. Koliko pa sta Slovenija in Srbija plačali davkov v prvih 6 mesecih, to je do konca februarja 1923? Za prvih 6 mesecev je Srbija plačala 141 milijonov dinarjev, Slovenija pa 79 milijonov, torej skoraj toliko, kolikor odpade na celo leto. Na glavo odpade v Srbiji 33.80 dinarjev, v Sloveniji pa 75.45 dinarjev. To so uradne številke, ki izkazm jejo veliko neenakost davkov v naši državi. Enakopravnost nepoznana stvar. V naši državi je enakopravnost nepoznana stvar. — Ona ne postoji niti v teoriji, še manj pa v praksi. Ako bi vlastodršci, ki vodijo usodo naše države že cela leta, imeli Vsaj nekoliko zmisla za enakopravnost, bi bili poskrbeli za to, da bi se davčni zakoni bili izenačili. To bi bili mogli in tudi morali že davno storiti, pa niso hoteli. Mi to zahtevamo že več kot 4 in pol leta, gospodje pa tega niso hoteli, ker so prečanske kraje smatrali kot pripraven eksploatacijski objekt. In sedaj se bo ta eksploatacija ne samo nadaljevala, marveč potencirala. Mi nimamo zaupanja do vlade radi tega ne, ker vlada neče slišati naše prigovore, bodisi na političnem, bodisi na ekonomskem polju, in ker vlada noče ustvariti potrebnih predpogojev za pomirjenje s hrvatskim in slovenskim narodom. Vlada zavrača sporazum. V svojem govoru o priliki vladine deklaracije sem idejo sporazuma povdarjal kot edino državotvorno in državo ohranjujoče idejo. Naglašal sem tudi to, da je ta ideja meseca novembra leta 1918 na konferenci v Ženevi dobila konkretno obliko v pogodbi o ureditvi nove jugoslovanske države med predsednikom takratne srbske vlade gospodom Nikolo Pašičem in zastopniki vseh strank srbske narodne skupščine na eni strani in med zastopniki Narodnega veča v Zagrebu in Jugoslovanskega odbora na drugi strani. Predsednik sedanje vlade gospod Nikola Pašič je na moj govor takrat izjavil, da je bila omenjena pogodba sklenjena na pritisk Francije, da pa on že s prvega početka, to je v hipu, ko je to pogodbo sklenil, ni mislil na to, da bi jo tudi izvedel. Jaz nočem tega postopanja kvalificirati s pravo besedo. Javnost ga je že kvalificirala. Tudi ne vem, pod vplivom katerih tradicij je gospod predsednik vlade tako ravnal. Gospod ministrski predsednik je v svojem govoru rekel, da imamo Slovenci in Hrvatje slabe tradicije. Nekatere so morda slabe, izjaviti pa moram, da je večina teh tra-ditij dobra in da so te tradicije ozko spojene z narodnim in verskim življenjem slovenskega in hrvatskega naroda. Te tradicije so vedno bodrile in krepile hrvatski tujcem, pred germanizacijo in madžarizacijo. Te tradicije so vedno bodrile in krepile slovenski narod, da ni klonil z glavo in srcem pred tujcem, pred germanizacijo in madžarizacioj. Te tradicije so v njem vedno sveže ohranjale navdušenje za njegove velike ideale. Te tradicije tudi niso take prirode, da bi nas mogle nagniti k temu, da bi sklepali pogodbe, katerih v istem hipu ne bi mislili izpolniti. Čudno me je dimilo, da se je gospod predsednik vlade izjavil v svojem govoru kot protivnika ideje sporazuma s Slovenci in Hrvati. Izjavil je, da namerava nadaljevati politiko vidovdanske ustave. Sovražno in krivično stališče vlade proti Hrvatom. Njegovi napovedi so sledila tudi dejanja. Vlada ni svojega delovanja usmerila v pravcu, ki vodi do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, marveč v nasprotno stran. Ona je zadnji čas zavzela sovražno stališče proti zastopstvu hrvatskega naroda. Zabranila je zbore, Hrvatske seljačke stranke v Zagrebu in na drugih krajih. Ljudi, ki. so se tam zbrali, je policija s silo razgnala. Ne vem, zakaj je vlada to storila. Čudno in smešno bi bilo, ako bi hrvatske zastave, na katerih so bili nekaki emblemi, imele tak vpliv na našo vlado, da bi zaradi njih zabranila javne shode. Čudim se, kako je to mogoče, da se zastopstvo hrvatskega naroda, ki gleda na to, da ostane v mejah zakona in ki svoje delovanje vedno usmerja v pravcu miru, da se to zastopstvo hrvatskega naroda stavlja izven zakona. Gospodje, Orjuna s svojimi divjaškimi napadi, z batinami, revolverji in bombami stoji pod zaščito zakona, a zastopstvo hrvatskega naroda se stavlja izven zakona. Ali misli vlada s takimi nasilnimi sredstvi zadušiti pokret hrvatskega naroda? Ali misli z enakimi sredstvi nastopati tudi proti našemu slovenskemu narodu? (Medklici: Vse kaže na to!) Mi moramo izjaviti samo to, da je vlada pokazala zakrknjenost in transingentnost. Njene oči so oslepele, da ne vidi, kako ogromna nezadovoljnost vlada med slovenskim in hrvatskim narodom. Njena ušesa so oglušela, da ne sliši naših prigovorov, protestov in zahtev. Vlada hoče borbo, mi tudi borbo sprejmemo in jo bomo vodili na isti način, kakor zahteva od nas slovenski narod. Vodili bomo bočbo tako dolgo, dokler ne zmagajo pravične zahteve slovenskega in hrvatskega naroda. Politični položaj. ZELO VIHARNO OZRAČJE . . Beograd, 29. junija. Položaj je sedaj tu v Beogradu tak-le: Atentat na Pašiča je zavit v tajinstveno meglo.. V skupščini se bij® silen boj proti neznosnim davkom. Borba proti zakrknjenemu militarizmu, ki se pojavlja v obliki novega vojaškega zakona, se bo odigrala te dni. Nadalje bitka med srbsko radikalno vlado in gladuj očimi državnimi stanovi, železničarji in penzijonisti. Negotovost, kaj bo nastalo iz poostrene borbe med velesrbskimi centralist* in avtonomisti, je vsako uro večja. Nesigurnost vladni večine. Vsak dan poslabšan zunanje politični položaj vpliva silovito na razburjene živce glavarjev srbske radikalne vladne stranke. Vladna večina napenja te dni vse sile, da spravi y parlamentu pod streho nove (zvišane) davke, kuluk ia vojaški zakon. Ko bi vsa opozicija bila tako resna in vztrajna, kot je opozicija Jugoslovanskega kluba, vlada ne bi nikdar uspela s takimi nasilnimi zakoni in sklepi. Naš klub uživa vsled krepkega odpora proti sedanji sa-mosrbski vladi velik ugled. Ako naših poslancev ne bi bilo v skupščini, bi se drznila vlada še izvesti mnog» druge nasilne in krivične zakone. Naša stroga kontrola in kritika nad vladnim delovanjem Pašičevim ljudem ni ljuba. Večina od njih želi, da bi naši poslanci zapusti li Beograd, ker bi potem srbske stranke lahko počenjal« lumparije prvega reda. Radičeva abstinenčna politika pomeni aktivo za Srbe in Pašiča, a pasivo za nas pre-čane. To je žalostni kapitelj za nas Slovence in Hrvate. Zanimivo je, in vas bo v domovini gotovo zanimalo, da je atentat na Pašiča izvršil Srb. Zakulisje atentata j« še nepojasnjeno. Po vsej sili so hoteli atentat spraviti v zvezo s Hrvati in Slovenci. Pašičevci zatrjujejo, da se j« bati več takih in enakih dogodkov, ako vlada ne bo ostre je nastopila proti Radiču. Iz tega se jasno vidi, da je napad organiziran ne daleč od ljudi, ki se zbirajo okoli Orjune. Zdi se, da bi srbska javnost na tak način rada ustvarila ozračje, ki bi za vsako ceno izključilo vsak sporazum s Slovenci, posebno pa s Hrvati. Kdo razume Balkance? O atentatu na starega Pašiča in stvareh, ki so ž njimi v zvezi, se mnogo govori. Seveda ne sinemo vsega zapisati. Gotovo pa je, da trenutni položaj vladne radikalne večine ravno z ozirom na atentat, ojačen. — Kmetje-malkontenti menda sedaj ne bodo glasovali proti novim davkom, ker se bojijo, da je Pašič v tem trenutku napovedal najostrejšo diktaturo ali pa se zopet zvezal z demokrati. A diktature in koalicije se trezni radikali silno bojijo. Pričakujte prihodnje dni živahnejšega političnega vrvenja. Enotna fronta hrvatskega naroda. V petek je v Zagrebu zboroval izvrševalni odbor «Hrvatske zajednice« ter j« v odgovor na iz Beograda razširjene vesti e raz- doru med hrvatsko inteligenco in seljaštvom sprejel sledečo resolucijo: Hrvatska zajednica ho tudi nadalje na-pregla vse svoje sile v borbi, ki jo vodi hrvatski narod predstavljen po zastopnikih Hrvatske republikanske seljačke stranke, proti beograjskemu centralističnemu režimu za ustvarjenje svoje narodne svobode in za svoje pravo in samostojno življenje. Hrvatska zajednica dela to po svoji svobodni volji in samoopredelitvi ter v prepričanju, da je edinstvena fronta vseh slojev hrvat-skega naroda, posebno pa vzajemnost med meščanstvom in kmetskim ljudstvom, glavni pogoj za uspeh narodne borbe. V to svrho poživlja Hrvatska zajednica svoje Somišljenike, da organizacijo stranke izpopolnijo ter koncentrirajo svoje sile v narodni borbi. Hrvatska zajednica smatra to za tembolj nujno, ker vlada kljub sijajni zmagi narodne volje vseh Hrvatov in Slovencev jnarca ni pokazala nobene resne volje .za sporazum, sklenjen med predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda ter radikalne stranke, pogazila in proglasila za svoj cilj ustvarjenje Velike Srbije, prepovedala skupščine HRSS in počela izvajati politiko odkritega nasilja. •. -mmmmmam O kuluku je dejal poslanec dr. Hohnjee v svojem 'govoru: O socijalnem mišljenju sedanje vlade tudi jasno priča uvedenje 14 dnevnega kuluka (tlake). Kuluk nima ničesar skupnega s socijalnim zakonom o delu, da mora vsak človek produktivno ali socijjalno koristno delati. V deželah socijalne zakonodaje, kjer je vpeljan ludi ta občni zakon o dolžnosti dela, se hoče realizirati oni društveni in gospodarski red, ki bi izključeval vse prihode, ki niso plod lastnega dela. Na ta način bi se naj onemogočilo izkoriščanje široke mase naroda po nekaterih eksploaterjih. Toda s tem zakonom kuluk nima nobene, tudi najmanjše sorodnosti ne. Kuluk je bil signatura feudalne dobe z osebno in lastninsko nesvobodo pojedinega človeka. Zato se tlaka, ko je bila po zakonu odpravljena, ni mogla v tistih krajih ohraniti tudi kot prostovoljna institucija ne.. Poprave potov, cest, in mostov se vršijo na stroške občine, okraja, dežele in države. Kuluk bi se z naj večjo težavo morda mogel »peljati v deželah s primitivnimi razmerami. V pokrajinah s komplicirano socijalno strukturo, kakor so pre-čanski kraji in osobito Slovenija, pa je nemogoč. Vrhu-tega je kuluk velikanska socijalna nepravičnost, ker obligira vsakega človeka do 50 leta — menda samo moške, ženskih ne, vsaj ta zakon v tem oziru ni popolnoma jasen v svojih določbah — najsibo siromak ali bogataš, k istemu delu. Bogatašu je lahko, da se odkupi. Pa koko naj to stori delavec in siromak, ki živi sam in njegova familija od tega, kar zasluži vsak dan. Ali bo država tistemu siromaku, tistemu delavcu in obrtniku, ki gre na kuluk, plačala podporo zanj in njegovo družino? Ali pa hoče država upeljati popolen 14 dnevni državni post, da ne bodo ti siromaki nič jedli, dokler bodo morali delati na kuluku. Za zbiižanje z Rusijo se je naenkrat začela zavzemati beograjska radikalna «Tribuna« s člankom, ki ga je poslal njen glavni urednik Taletov iz Prage. Članek je gotovo inspiriran od krogov češke vlade, ker sami radikali, ki so vodili nekdaj y srbski vladi silno rusofilsko politiko samo radi ruskega carja, sami gotovo ne bi jprišli na to, da je poleg carja tudi ruski narod. Taletov članek povdarja, da je naša država edina, ki nima še prav nobenih stikov z Rusijo in da mi ne moremo zahtevati, da bi se Rusija vladala po naših vladnih receptih. Če je velika večina ruskega naroda zadovoljna že skoro 7 let z boljševiškim režimom, moramo biti tudi mi in če se Francija približuje Rusiji, se ji moramo tudi mi ne glede na mnenje preplašene Rumunije. ATENTAT NA PAŠIČA. Ko se je Pašič v sredo ob pol eni uri peljal z avtomobilom iz dvorišča skupščine na ulico, je padlo še v bližini skupščine več revolverskih strelov. Naenkrat se je nabralo vse polno ljudi, avtomobil je obstal, velika gruča ljudi ga je obkoljevala, drugi so pa pohiteli za napadalcem, katerega je neki vojak prestregel že na prvem vogalu. Pašič si je mirno brisal kri z žepnim robcem ter miril ljudi, da ni nič. Ena kroglja ga je lahko Tanila na levi roki, na licu je pa dobil par prask od drobcev šipe na avtomobilu. Ljudje bi atentatorja pobili, da ga niso žandarji hitro z avtomobilom odpeljali na policijo. Proti avtomobilu g. Pašiča je izstrelil vse naboje in nekega žandarja je še s praznim revolverjem udaril po glavi. Atentatorja so v prvem hipu proglasili za Hrvata, radičevca, federalista itd., potem so pa to prelepili in prepisali na uredniških lepakih z «nekim človekom.« Pri zaslišanju na policiji v navzočnosti notranjega ministra se je ugotovilo: Atentator se piše Mihajlo Raič in je Srb iz stare srbske rodbine, rojen pa leta 1897 v Budimpešti. Njegov oče je bil bogat vinski trgovec v Gradištu v Srbiji, ker je bil pa izrazit pristaš Karagjorgje-vičev, so ga preganjali, moral je celo bežati v Budimpešto, odkoder se je vrnil po padcu Obrenovičeve dinastije leta 1904 v Srbijo. Cela rodbina je bolna in nesrečna. Oče je umrl na progresivni paralizi, sestra se je na njegovem grobu ustrelila, ker so jo odpustili iz službe, eden od bratov je kot sifilitik v blaznosti umrl in a-lentator je tudi sifilitičen. Zadnji čas je služboval pri reparacijski komisiji v Pasavi, vlekel plačo od 2100 frankov, ker se je pa kregal s predsednikom, je bil odpuščen. Par dni pred atentatom je prišel v Beograd in prosil za zopetni sprejem, pomočnik zunanjega ministrstva mu je pa dejal, da ga Pašič ne mara. Njegov cin izhaja torej iz osebnih motivov. Pri zaslišanju je izjavil, da ne pripada nobeni stranki, meni pa, da se mu godijo krivice, dočim se s separatisti postopa preveč milo. — Tega abnormalnega in v atentatorskem kultu vzgojenega mladeniča se torej ne bo dalo napra- viti za Velehrvata ali pa za kakega federalista. Teh namreč ni iz rodbin, ki so igrale kako ulogo v nekdanjih srbskih dinastičnih sporih, še manj pa se najdejo v Separacijskih komisijah s tisoči frankov na mesec. S pametjo skreganih demagogov se pa ne manjka. «Tabor« je imel atentatorja na svojem lepaku v sredo zvečer seveda tudi za radičevca, posebno čudne so pa radikalske «Jutranje novosti.« V enem predalu prinašajo vse to, kar smo tudi mi povedali o atentatorjevi osebi, uvodnik pa govori o «velehrvalskem zločincu« in silno čudno pristavlja, da več stotisoč, če ne milijonov jih je, ki na tihem hvalijo Boga, da ni uspelo njegovo delo. — To bi bilo žalostno za Jugoslavijo od 12 milijonov prebivalcev. K sreči pa ni tako. Atentat obsoja odločno in glasno velikanska jugoslovanska večina in to zlasti ona, ki se bori proti nasilni politiki in ki se nasilja nikdar ni posluževala v podporo in dosego svojih političnih ciijev. Mi načeloma obsojamo vsak atentat, političen ali nepolitičen, in tudi one atentate, ki jih državotvorni elementi, kakor se sami nazivajo, proslavljajo, ako je posledica v nacijonalnem ali državnem oziru dobra in ako slučajno služi njihovim namenom, kakor hitro se začne proslavljati ena vrsta političnih umorov, se pojavijo tudi druge, ker različni ljudje posegajo po zločinskem sredstvu z vidika svojih različnih idealov, vsi pa končno z istega moralnega, dejansko nemoralnega stališča, da sme in more namen posvečevati sredstva. Dan za dnem očitajo in podtikajo svobodomisleci to baš vernim katoličanom in strankam, katerih program temelji na krščanskem svetovnem naziranju, ne da hi jim mogli to tudi dokazati, sami pa očitno in brez sramu proslavljajo to nemoralno načelo v 'svojih interesih. '*^w^”,”r"1'"*,','*,u*yW'(MMMM8iillOTMWWllnTnTirrwiTr'*—*‘"**— Makedonsko vprašanje je sprožil na seji Lige narodne zveze, ki se vrši na Dunaju, bolgarski delegat ter predlagal, naj se to vprašanje spravi na razpravo pred Društvo narodov. Delegat naše vlade Cerovie pa je vzrojil ,da ga je predsednik najprej opomnil, potem mu pa odvzel besedo. Češki delegat je miril in posredoval, končno je bil pa sprejet bolgarski predlog z malimi izpre-membami. Položaj na Balkanu se vedno bolj komplicira. — Najprej bolgarski preobrat, potem monarhistično gibanje v Albaniji in sedaj se je začela še Italija močno približevati Grčiji v svrho eksploatacije solunskega pristanišča. Vojaška zveza med Rumunijo in Poljsko. Povodom obiska kraljevskega rumunskega para v Varšavi je bila sklenjena rumunsko-poljska vojna konvencija radi obrambe meja in odnošajev do Rusije. Pogodba je sklenjena na pet let. Inevne novice. P. n. občinstvo se ponovno opozarja, da upravništvo na vprašanja brez priložene poštnine ne odgovarja. Vprašanje mariborsicega agrarnega urada v narodni skupščini. O mariborskem agrarnem uradu je povedal g. poslanec Falež to-le: Okrožni agrarni uradi v Sloveniji so po večini institucija demokratske ter Samostojne kmetijske stranke. Tako je na primer pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru nastavljen kot vodja urada neki dr. Štefančič (Fr. Žebot: Orjunec!), ki ni samo zagrizen demokrat, ampak tudi aktiven član mariborske Orjune. (Ivan Vesenjak: Dela več za Orjuno, kakor za agrarno reformo). Pri tem uradu je bil zaposlen tudi inženir Vedernjak, o katerem je znano, da je organiziral in vodil tolovajski napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru. Ta Vedernjak je glavni krivec uničevanja strojev v Cirilovi tiskarni. Radi tega rokovnjaškega ponočnega napada je bil uradnik agrarnega urada Vedernjak več tednov v preiskovalnem zaporu. Državno pravdništvo ga je sedaj obtožilo hudodelstva. Ministrstvo agrarne reforme je Vedernjalca sicer suspendiralo, a vodja okrožnega agrarnega urada dr, Štefančič ga je na lastno roko takoj, ko je bil začasno izpuščen iz zapora, nastavil kot uradnika pri tem uradu. (Fr. Žebot: Poslušajte gospod minister, kakšne ljudi imate nastavljene pri agrarnih uradih). In ta Vedernjak se od 20. marca 1923 naprej vozi od kraja do kraja in vrši funkcije agrarnega uradnika. Vedernjak deli zemljo svojim pristašem, a jo jemlje ubogim viničarjem, najemnikom, invalidom in bajtarjem ter jo daje posebno v ptujskem okraju takim ljudem, ki zemlje ne potrebujejo, a so pristaši demokrat ske in Samostojne kmetijske stranke. (Franjo Žebot: To so lopovi, ne uradniki!) Vedernjak polaga dr. Štefančiču račune za ta potovanja in to partizansko delo in Štefančič te račune izplačuje. (Ivan Vesenjak: Je še plačan zato, da orjunstvo podpira). Tako gazi vodja agrarnega urada ne samo zakon, •ampak nastavlja ljudi, ki so pod kriminalom. Ministrstvo agrarne reforme je bilo že opetovano opozorjeno na te nedostatke, a še vedno pripušča take nezakonitosti. Ali je potem čudno, da narod nima nobenega zaupanja v lak državni urad. Mastna plača. Generalni direktor voda pri poljedelskem ministrstvu je vlekel iz državne blagajne že po proračunu 83.000 dinarjev letne plače, v naknadnih kreditih je pa ustavljeno še 76.000 dinarjev. Torej naj dobi ta generalni direktor skupaj 159.000 dinarjev letne plače. Ali ne moremo za to mesto dobiti domačina, ki bi to delo opravil cenejše? Samo za eno osebo se potroši toliko denarja, med tem ko za regulacijo rek, ki ogrožajo prebivalce celih vasi, ni niti pare. Napredek poštne uprave. Poštno ministrstvo je na podlagi sklepa od dne 19. aprila 1923 pod št. 12.872, u-stavilo «Službeni list poštnih direkcij« ter na mesto njega razširilo «Poštansko telegrafski Vesnik« po celi državi, tiskan v srbohrvaščini in cirilici.Za vzrok te spremembe navaja zadnja številka službenega lista, da so izdatki previsoki, ali drugače rečeno: pri pošti se mora najbolj varčevati. Pripominjamo še k temu, da so sploh vse nove tiskovine samo v srbohrvaščini, oziroma cirili-Lj ppkane' ^ tem napreduje najbolj naša — «slavna« Makolske novice. Za orlovsko prireditev v Makolah dne 8. julija 1.1. vlada splošno zanimanje med okoličani. \ se se veseli javnega nastopa Orlov in Orlic. Priprave slavnostnega dneva se kaj lepo vršijo. Sicer stane veliko truda, a naša zavedna mladina je dokaj požrtvovalna. Fantje veliko delajo, Orli in drugi. Za njimi nič ne zaostajajo dekleta. Da, celo hočejo tekmovati med sabo, po posameznih krajih, katera bodo svoj odločeni jim prostor lepše pripravile in okrasile. Prireditev se bo vršila najlepše, ako nam bo le vreme milo. Očetje in matere ter drugi bodete pač iz srca privoščili mladini ta dan. Videli pa bodete tudi in spoznali, kaj je mladinska orlovska organizacija in kaj se vse lepega mladina nauči. Starši bodete lahko ponosni na svoje sinove in hčere, da jih imate v naših vrstah in v naših organizacijah. Orlovska slavnost v Makolah pa nima pomena samo za Makolah, ampak za celo Dravinjsko dolino, posebno za slovenjebistriški okraj. Ravno tukaj je še orlovska organizacija najmanj razvita. Želimo in upamo, da se bode orlovska zavest iz makolskega orlovskega tabora razširila še v druge sosedne kraje, kjer še ni te organizacije. Zatorej pa uljudno vabimo vse naše sosedne goste, da se udeležijo naše slavnosti. Bog živi! Orlovski nastop pri Čakovcu. V nedeljo, dne 8. julija priredi Omladinski Savez in zagrebška Orlovska podzveza mladinski zbor v Hraščaneh (železniška postaja Macinec.) pri Čakovcu v Medjimurju. Brati Hrvatje vabijo o tej priliki posebej slovenske Orle in sice» tudi k sodelovanju v javni telovadbi. — Ob devetih zjutraj bo skupna sv. maša in zborovanje. Telovadba se vrši v krasnem šumskem kraju oh treh popoldne. — Slovenski Orli nastopajo posebej v nekih vajah, a tudi v skupnih vajah s hrvat sivimi Orli, in sicer v brnskih članskih in članskih za 1923. Vlak s Pragerskega odhaja ob 6.10 in pride ob 8.06 v Macinec (en vlak odhaja tudi ob 9.22 s Pragerskega). Izkaznice za polovično vožnjo se dobe takoj pri Omladinskem Savezu, Zagreb, Kapitol 27. Z Zagreba, Čakovca in drugih hrvatskih mest pridejo skupine katoliške omladine. O priliki slovensko hrvatskega zbora se bo znova povdarjalo in u-trdilo bratstvo slovenskega in hrvatskega katoliškega ljudstva, a to je posebej v današnji skupni nacijonalni borbi Slovencev in Hrvatov celo važno. Kulturnohistorična razstava se otvori v Varaždinu dne 14. julija in bo trajala do 19. julija. Dne 19. julija prirede celjsko Muzejsko društvo, mariborsko Zgodovinsko društvo in Muzejsko društvo ter ptujsko Muzejsko društvo skupen obisk razstave. Pri tej priliki bodo imenovana društva imela v Varaždinu isti dan sestanek, kjer se bodo določile smernice za sistematično arheološko in zgodovinsko delo na bivšem Spod. Štajerskem in v Prekmurju (mariborska oblast). Prijatelji domače zgodovine so vabljeni, da se pridružijo temu izletu. Odhod iz Ptuja 19. julija ob 6.53 zjutraj, prihod v Varaždin okoli 10. ure. Razstava obeta biti prav zanimiva in poučna. Na podlagi te razstave se ustanovi potem v Varaždinu kulturnohistoričen muzej. Orjunski Köpenick. Pred sodiščem je stal te dni Štefan Sobočan iz Gomilice pri Dolnji Lendavi, član len dovške Orjune, ki se je izdajal za detektiva ter ljudem izsiljeval denar. Najprej je obiskal starše, potem pa celo župane, se predstavil kot detektiv ter zahteval denar, da ne bo posledic, radi vojnih beguncev iz družin, odnosno iz vasi. Tako je opeharil več prestrašenih staršev, podžupana iz Dolge vasi in še le neki župan ga je razkrinkal kot sleparja ter spravil pred sodišče in v trimesečno ječo. Deževno vreme. Že tretji teden nimamo lepega vremena. Vsaki dan se pripode oblaki in potem dežuje vkjub temu, da vsi barometri kažejo na lepo. V jutro bi človek sočni, da bo najlepši solnčni dan, popoldne pa razžene dež ne samo sanje mestnih gospodičen, ki so si kupile lepe poletne taaiete, katerih pa ne morejo nositi, ampak vznevolji tudi našega kmeta, ki ne more delati na polju. Dosedaj še ni začelo žito, ki še ni požeto, gniti vsled vlage, toda, če še nekaj časa dežuje, bo gotovo nastala na polju ogromna škoda.. Zato so poljedelci v skrbeh in komaj čakajo solnčnih dni. Dež pa ne dela preglavic samo slovenskim kmetom, od njega trpe tudi hrvatski, srbski in makedonski kraji. Tudi v Švici, Franciji, Nemčiji in Angliji neprestano dežuje. Mnogo se je že pisalo o tem, zakaj neprestano dežuje, pa nihče še ni pravega vzroka uganil. Vemo samo to, da je letos po celemu svetu deževno vreme. Najprej je trpela od dežja Amerika. Od tam se je dež napotil preko Atlantskega o-ceana v Evropo, v Ameriki pa je zavladala silna vročina. če je poprej dež napravil veliko škode, je sedaj soln-ce napravilo še večjo. Poljski pridelki so uničeni, v mestih ljudje vsled silne vročine umirajo, v tvornicah delo počiva in cela Amerika trpi veliko več od vročine, kakor poprej od dežja. Ni izključeno, da bo nas še letos zadela usoda Amerike. Deževni pas se vedno bolj pomika proti vzhodu, njemu pa sledi žgoče solnce. Mogoče je, da bo tudi pri nas začelo po dežju solnce sijati z dvojno močjo, da nam v par tednih nadoknadi, kar je zamudilo v pomladnih mesecih. Potem nam bo žal za oblaki in dežjem, ki nam sedaj toliko preseda. Silni nalivi v Gornji Savinjski dolini. Iž Rečice nam poročajo: Od 26. do 27. m. m. so bili pri nas silni nali- yi. Radi deževja je .nara-stla Savinja kar nenadoma in povzročila veliko škodo pri lesnih trgovcih. Približno j 23 lesnih trgovcev je imelo les v Savinji in sicer od : Solčave do Rečice. Lesa je bilo na vodi krog 50.000 ko- j madov. Voda je narastla s tako naglico, da ni bilo niti ; misliti na kako rešitev lesa in so odnesli valovi les bogzna kam. Gotovo dejstvo je, da so trgovci ob ves les, ki so ga imeli raztresenega ob Savinji od Solčave do Rečice in je -škodo nepregledno velika. Naše poslance opo- ; zarjamo na to škodo s prošnjo, da posredujejo pri dave- j ni oblasti za odpis ali znižanje davkov. Radi nalezljivih bolezni preložena birma. V okvirju j celjskega okrajnega glavarstva so se razpasle razne nalezljive bolezni in radi tega je tudi birma preložena ! na jesenski čas. Strašno pomanjkanje drv v Prekmurju. Prekmurje j strašno trpi na pomanjkanju drv in stavbenega lesa. j Desetčlanski družini se nakaže za celo leto komaj en kubični meter drv. A minister za agrarno reformo dovoljuje, da bivša madžarska tvrdka Hirschler es Ujlaky, ki se je sedaj prekrstila v jugoslovansko, izvaža drva, katera bi imelo dobiti siromašno prebivalstvo. Izvoz drv iz Prekmurja je bil prepovedan, a lansko leto je gospod minister — ne vemo na čigavo intervencijo — ukinil prepoved za izvažanje drv in dovolil, da se za stotine milijonov lesa izvozi iz Prekmurja kljub temu, da siromašno ljudstvo ne more dobili niti potrebnih drv za kurjavo. Gasiiei ne pozabile, da se vrši v nedeljo, dne 15. julija 1923 ob pol 11. uri zvezni občni zbor v Ljubljani v Mestnem domu in pa velika ter težka vaja poklicnega in prostovoljnega gasilstva na trgu Sv. Jakoba. Naj nihče ne zamudi tega zborovanja in vaje, pri kateri bo delovala tudi nova avto brizgalna. Železniška vožnja bo polovična proti društveni izkaznici. Manija samoumorov v Zagrebu. Zagreb mora imeli vedno svojo senzacijo, ki razburja celo mesto. Včasih to povzročijo drzni roparski napadi, potem prepiri med političnimi strankami, zadnje dni pa samomori. V treh dneh si je skušalo pet samomorilcev vzeti življenje. To je pač rekord tudi za Zagreb. Samomori so se izvršili iz različnih nagibov. Tako se je ustrelil dijak šerif Had-žovič vsled nesrečne ljubezni do neke gospe. Soproga u-radnika Katarina Madjerič se je zastrupila v duševni zmedenosti. Soboslikar Stjepan Mi.šok si je prerezal vrat .z britvijo, ker je živel v veliki revščini. Umrl je na grozen način; po dnevu se je napil, zvečer ga pa je žena spravila pijanega v posteljo. Potem je šla sama spat poleg njega. Po noči pa jo je prebudilo čudno obnašanje soproga. Premetaval se je po postelji in jo škropil z neko vročo tekočino. Ko je prižgala luč, se ji je nudil grozen prizor: Na postelji je drhtel mož v zadnjih zdihljajih z grozno zevajočo rano na vratu. Postelja je bila vsa krvava, istotako ona sama vsa polita s krvjo. Ta prizor jo je onesvestil. Drugo jutro so našli sosedje moža mrtvega v postelji, ženo pa ležečo brez zavesti poleg postelje. Istega dne se je poskušala ustreliti Mladenka Mar gr ebner, nameščenka tiskarne. Naslednega dne se je vrgla iz .četrtega nadstropja žena bančnega sluge Matilda Lušič. Našli so jo na dvorišču hiše s popolnoma razbito glavo. Vzrok njenega samomora ni znan. Škoda radi toče v Banatu in Bački. Škoda, katero je povzročila toča v Bački in Banatu znaša nekaj sto mi-Ijionov kron. Toča je uničila v Banatu 4—5 tisoč oralov. Madžarsko zverinstvo. Za časa jugoslovanske okupacije v Baraniji je pristopilo mnogo madžarskih demokratov na našo stran in so javno delovali za našo državo. Med terni sta bila tudi Aladar Hajedin, zelo spoštovan mož, ki je bil za časa okupacije vodja uprave v Mohaču, in Josip Bencze, vodja uprave v Baji. Po evakuaciji Baranje sta obadva pobegnila na naše ozemlje ter se nastanila v Botini. Tu pa je bil za srezkega načelnika neki Mihajlovič, kateremu sta ta dva Madžara dokazala, da ima tajne zveze s Hortijem. Vlada je odredila v tem oziru preiskavo, Mihajloviča pa ni odstranila z njegovega mesta, ampak je še nadalje vršil službo načelnika. Iz maščevanja, ker sla ga izdala, je dal Hajdina in Bencze-a zapreti ter jih je po noči po svojih organih predal madžarskim oblastem. Te so komaj te prilike čakale, ker sla bila obadva že poprej in contumatiam obsojena na smrt kot politična zločinca ter je bila na njuni glavi razpisana nagrada 2 milijona kron. Odvedena sta bila v Pečuh, kjer so ju drugi dan obesili. To madžarsko zverstvo je vzbudilo silno ogorčenje proti Mi-hajloviču, ker je jasno dokazalo njegove zveze z Madžari. Na neosnovane vesti iz Kaple proti finančni kontroli in učitelju se k zadnji notici še pristavlja, đa ako bi bilo komu o kakem tihotapstvu kaj znanega, naj pride k finančni kontroli, ki bo že vedela kaj storiti. K vestem iz Svečine dostavljamo, da je glede zadnjega odstavka poučena šolska oblast in če želi kdo kaj vedeti v tej zadevi, naj se na šolsko nadzorništvo obrne. Birma sokolskega zastavonoše — znanega or j unca in mizarja Jožeta Volčič. Vsak večji sokolski izlet se je dosedaj po navadi končal s pretepom. Na Petrovo je pohitel mariborski Sokol z razvito zastavo in godbo na Pesnico. Ob tej priliki je prišlo med Sokoli do prepira radi nemške govorice. Glavno besedo v tem prepiru je imel seve zastavonoša-orjunec Joža Volčič. No, Sokoli so se pripeljali iz Pesnice v Maribor in na kolodvoru je že prišlo do spopada med brati Sokoli, ki so nato odkorakali v Nardoni dom, da kronajo tamkaj pesniški izlet. Med proslavitelji pesniškega izleta je bil tudi gosp. zastavonoša Joža Volčič.. V Pesnici in med vožnjo od Volčiča izzvani član Sokola je pred pohodom prišel v Narodna dom slekel sokolski kroj in prišel v Narodni dom kot civilist. Poiskal je Volčiča, mu potegnil eno j toplo s palico preko pleč in nato so začele tople zaušnice j padati na Volčičevo orjunsko lice od leve ni desne, do- \ kler se ni zastavonoša zgrudil pod preobilico udarcev. Volčičevo birmo je gledalo precej orjunskih bratov So-olov, a nikdo mu ni priskočil na odpomoč, ker zastavonoša Sokola bi se moral braniti sam, a se ni. Z birmo g. Volčiča katero je izvršil v prostorih Narodnega doma brat Sokol, je onečaščena tudi sokolska zastava in smo radovedni, kaj neki bodo ukrenili sedaj bratje Sokoli, da očistijo sramotnih zaušnic zastavonošo Volčiča in zastavo. «Taborov« upravnik Reja se boji, da ne bi trpela njegova in Orjunina čast ter zahteva dokaze, kar je zelo smešno, ko vendar ve, da se prav lahko najdejo priče glede «izgubljenega« denarja v avstrijski vojski ravno tako, kakor glede njegovega službovanja pri mariborski stanovanjski komisiji. Naša očitanja so že overovljena, sedaj pa naj on skrbi, da podpre svojo nedolžnost. Včerajšnja prireditev Katoliške omladine v Gam-brinovi dvorani je zelo lepo uspela. Naša katoliška omladina nas je tokrat veselo presenetila s svojo trojno godbo, pevskim zborom in prosto zabavo. G. p. Pavel je kot voditelj kat omladine res lahko ponosen na uspeh enega leta, odkar je začel zbirati okrog sebe kal. omladino ter jo navduševati za godbo in petje. Prireditev, kakršna je bila včerajšnja, še pričakujemo več in smo prepričani, da bo vsaka nadaljna vedno bolje obiskana. Potom poštene in res pestre zabave bomo našo mladino lahko obdržali v našem taboru. Celotno nasprotno časopisje je zopet dvignilo krik in vik o Leskovar-—Kernovi aferi. Za danes nam ne preostaja prostora za celo zadevo, katero bo javnosti pojasnil- dr. Leskovar sam. Vlom v Spodnještajersko ljudsko posojilnico v Mariboru. V nočeh od četrtka na petek ali pa od petka na soboto se je vlomilo v omenjeno posojilnico. Vlomilec si je odprl hišna vrata in iz dvorišča v posojilnico s ponarejenim ključem. Istotako je odprl s ponarejenim ključem tudi zunanja železna vrata blagajne. Vse te ponarejene ključe je iat pustil tičati. Notranje železne vrate pa je vlomil s silo. Posojilnica vlaga vsak dan denar, ki ji preostane v blagajni, v tukajšnjo Gospodarsko banko, zato je vlomilec našel v blagajni le okroglo 6700 dinarjev in nekaj zlatnine. Policija je storilcem na sledu. Policijski uspeh. Nedavno je bil aretiran neki ključavničar Južne železnice, ki je bil neko nedeljo na potu v Slov. Bistrico, blizu glavnega kolodvora. Policist, ki ga je ustavil in aretiral, mu dene okoli rok verigo ter ga tako odpelje na policijski komisarijat, kakor največjega razbojnika. Pri zaslišanju mu pokažejo tri slike z vprašanjem, če on katero pozna. Železničar odgovori, da ne in nato so ga gnali v «hotel Graf«, kjer so ga hodili ljudje gledal skozi neko linico. Drugi dan se je prestrašila in začudita njegova žena, ki je izvedela od studenških orožnikov, ki so ji premetali celo stanovanje, da je njen mož zaprt. Do danes še nikdo ni črhnil besedice, zakaj se ga je zaprlo in iz kakšnega vzroka. Kdo mn izbriše ta madež, ki mu ga je napravila policija čisto po nedolžnem?! Kdo mu povrne tisti dan, ki ga je prebil pri «Grafu«? To je mogoče le pri nas, da se mirne in poštene ljudi zapira, roparje in druge zločince pa spregleda. Glasbena Matica. (Velikodušen dar). Gospod dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru je včeraj podaril pevskemu zboru Glasbene Malice 1000 dinarjev. V imenu celega zbora mu izrekamo za ta velikodušen dar našo najtoplejšo zahvalo. To priliko pa naj porabimo še za nek umesten predlog, ki bi Matici, v mislih imam tu Matico kot zavod, sčasoma prinesel lepo svoto in ji sigurno pomagal iz večjih denarnih zadreg. V Mariboru imamo okrog 30 slovenskih odvetnikov. Veliko pravd se konča s poravnavo. Kaj, ko bi gospodje odvetniki pri vsaki poravnavi predlagali kak znesek za Glasbeno Matico? Ma tica nima državne podpore, ludi ne izgleda, da bi ju kmalu dobila, živi le od dobrih ljudi in podpor in vendar vzdržuje celi zavod. Učitelji morajo dobili zvišane plače, luč in kurjava se je podražila, zvišala stanarina, tudi tajnik je potreben boljše plače. Kje pa naj jemlje? Naj dajo ljudje, ki se radi tožarijo. če že ravno na sodniji morajo mlatiti, pa naj nekaj zrnja prileti tudi v Glasbeno Matico. Vzemimo slučaj, da vsak gospod odvetnik 4000 dinarjev na leto «poravna«, bi zneslo to 120 tisoč dinarjev za Matico. Za posameznika ne pomeni ta svota ničesar, nasprotno pa bi bil zavod iz največje skrbi in obstanek najpotrebnejšemu kulturnemu zavodu bi bil zasiguran. Za romarski vlak na Ptujsko goro dne 8. julija se dobijo vozne karte in znaki v Cirilovi tiskarni. Romarji, kateri se nameravajo udeležiti, naj si karte pravočasno oskrbijo. Na vlaku se karte ne bodo delile. Drž. trgovska šola v Mariboru. Ob sklepu minulega šolskega leta je izšlo I. poročilo o drž. dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Izvestje obsega organizacijski pravilnik za dvorazredne trgovske šole v Sloveniji, učni načrt teh šol, našteva ugodnosti, ki jih nudi šola svojim absolventom in absolventinjam ter podaja podrobno poročilo o ustanovitvi in razvoju zavoda. Izmed ugodnosti, ki jih uživajo absolventi sta važni zlasti dve, namreč da nadomešča odhodno izpričevalo tega zavoda dokazilo o pravilno dovršeni učni dobi v trgovski praksi in pa odlok vojnega ministrstva, da uživajo absolventi šole ugodnosti skrajšane vojaške službe in možnost napredovanja za rezervne častnike. Sola nudi zaključeno strokovno izobrazbo, usposablja učence in učenke za službo v trgovski praksi, (kontoriste, korespondente in knjigovodje),1 dalje za pisarniška mesta v državni in zasebni službi, pri pošti in železnici, ter vzgaja samostojno in službeno osobje za blagovno trgovino, denarne zavode itd. Absolventi šole se sprejemajo tudi v specijalne (na primer bančne tečaje). Maribor bi potreboval ne samo izpopolnitve trgovskega ampak utdi drugega strokovnega šolstva, zlasti obrtnega, ker bomo sicer še dolgo časa izročeni na milost in nemilost tujim strokovnjakom, kakor nam to izpričuje dosedanja žalostna in za nas ne ravno častna izkušnja. Poročilo o državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru, ki ga je sestavil ravnatelj M. Dolenc in založil sosvet šole, se dobi prt vseh tukajšnjih knjigarnah in pri ravnateljstvu zavoda na Zrinjskega trgu 1-1, Cena 10 din. \ odstvo ljudske šole Lajteršperg—Krčevina se prav iskreno zahvaljuje tudi v imenu mladine in staršev za bogata darila, ki jih je prejelo povodom prvega svetega obhajila od cenjenih tukajšnjih tvrdk Tavčar, Welle in Wögerer. Ob enem pa tudi še enkrat izreka svojo zahvalo vsem cenjenim gostom, posebno zastopnikom obeh občin in krajnega šolskega sveta za ljubeznivost, da so počastili šolsko slavnost, ki jo je priredilo učiteljstvo na Vidov dan, kakor tudi za vse gorke besede odkritosrčnega priznanja učiteljskemu zboru. Društvo vpokojencev južne železnice naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo, dne 8. julija ob 9. mi dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru društveni shod. Člani so vabljeni, da se društvenega shoda polnoštevilno udeleže. Vrtna veselica v Pekrah. Prostovoljno gasilno društvo v Pekrah priredi dne 5. 8. v gostilni Kmetič na Pekrah vrtno veselico, katere začetek je ob 15. uri. Vstopnina 3 D. Pri veselici svira popolna domača požarna godba. Čisti dobiček je namenjen za nabavo in popravo gasilnega orodja. Ako bo mogoče slabo vreme, se vrši ta veselica dne 12. 8. Za obilen obisk prosi odbor. Dušica. Roman v treh delih, Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus. 21 Omožila se je s Percyjem Blakeney. Ne da bi prav pomislila, kako strogo bo sodil potomec stare plemenitaške biše njen greh. Dan po poroki se mu je izpovedala, zaupala je na njegovo slepo ljubezen, na neomajeni vpliv, ki ga je imela nanj, in mislila je, da jo bo milo sodil in kmalu pozabil na njen prestopek. Ostal je miren, ni se razburjal, zdelo se ji je, da niti prav ne razume, kaj je storila, — pa od tistega trenutka sem ni kazal niti sledu več o tisti veliki ljubezni, ki jo prej tako strastno plamtela zanjo, njegova ljubezen je ugasnila, hladen je bil, mrzel, nedostopen. In šla sta narazen. Skušala je spet vzdramiti njegovo ljubezen, zbuditi njegovega počasnega duha s svojo živahno, bistroumno dovtipnostjo. Skušala ga je razdražiti, ujeziti, vzbuditi njegovo ljubosumje, toda zaman. Ostal je vedno isti, neobčutljiv, počasen, zaspan, trapast, pa vkljub temu — in to je morala priznati — vedno vljuden, pazljiv, skrben soprog. Vsega je imela dovolj, kar more dati bogat soprog svoji ženi, vsako željo ji je izpolnil, obsipaval jo je z dragocenim lišpom, s toaletami, — toda nocoj, ko so jadra «Zore« izginjala v večernem mraku in nosila seboj ljubljenega brata, se je vkljub temu čutila samotno in zapuščeno, kakor nikdar poprej v življenju. Težek vzdih se ji je izvil iz prsi, obrnila se je in počasi stopala nazaj k «Zadovoljnemu ribiču«. Šumna zabava, vesel smeh je donel iz krčme. Spoznala je Andrejev prijetni glas, Antonov hrupni smeh in vmes je lupalam čula zaspane, lene opazke svojega soproga. Pot je bila samotna, noč je naglo legala na polje, pospešila je korake —. Nekdo je prihajal od hiše sem proti njej. Ni se vznemirila, njeni znanci so bili v bližini, lahko jih je vsak trenutek priklicala na pomoč —. Tujec se je ustavil, že je hotela smukniti mimo, ko jo zakliče z mirnim glasom: «Državljanka Just -s« Vsa začudena je rahlo kriknila. Kdo jo kliče po njenem dekliškem imenu? In tu na Angleškem? Pogledala je tujca — in iznova je vzkliknila, topot pa v neprikritem veselju, in je radostno ponudila obe roki v pozdrav. «Chauvelin ■—!« «Da, on je, in ves vam na službo!« Vljudno ji je poljubil drobne prste. Margareta je za trenutek z očividnim zanimanjem gledala neznatno postavico pred seboj. Chauvelin je štel tistikrat blizu štirideset let, prebrisanega lica je bil in malih, globoko ležečih oči, iz katerih je gledala lisičja pretkanost in zvijačnost. Tisti tujec je bil, ki je pred dvema urama napil spoštovanemu Jellybandu v «Zadovoljnem ribiču«. «Chauvelin, prijatelj —-!« je dejala Margareta z ljubkim vzdihom zadovoljstva. «Silno me veseli, da vas vidim!« (Dalje prihodnjič.) Prijeten in jajčast okus je znak testenin «Pekatete.« Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi te vrste. TOS?! wo Ure gospodični se' sprejmeta «a_ hraso in stanovanje. K. Gril, Slovenska ulica 36, prvo nadstropje. 375 SMEV, tvornica strojeva. Bje lovar, potrebuje^ za svoje livarne več pomožnih delavcev s plačo po 4 din. na uro. Sposobni in pridni delavci bi se lahko izobrazili za formerje na strojih ter bi lahko zaslužili na akord po 7 din. na uro. Nastop takoj. 370 I Najcenejše in najuspešnejše @a?®?š!ijete samo potom Oglasnega zatroda Vrtne garniture ter posamezne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne košare itd., parfumerija, nogavice, bombaž in razno drobnino priporoča po konkurenčni šeni tvrdka J. Baloh, Grajski trg 3. 342 Voršič, Haribor. SlomSkov trg 16. la birmance S Velika izbira gotovih oblek po nizki ceni priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 7. 352 Širite „Stražo ‘ IktlklMMM Glavno zastopstvo za Jugoslavijo «2T. GU ZAGREB „B“ Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušak: Jovo Gj. Ivoievič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Buić, Dioklecijanova obala tS. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Gjorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan LJ. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. 55o Putnike de Hamburga spremlja uružbiul uradnik. IOS. MII IIP tesarski mojster in stavbeni podjetnik sprejme vsa v njegovo stroko spadajoča dela in jih izvede ročno in ceno. MARIBOR, SMETANOVA 59. Telefon I4O. 10-8 290 Hamburg—Amerika Liliji in Suited Intel lines k Filijalka SliOl KMETEC, 018011! Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po* jasnila in prodaja vozne liste. Odhod iz Ljubljane vsaki teden, murnu METNEGA _ , * , ® •- JW8 TOVARNA UMETNEGA 5KRIUA IN SlEKTRARSiA DRUŽBA 2 0,2 Ä Slovenija PODRUŽNICA MARIBOR Gosposka ul. 20. Telefon št. 133 Tevamišla zalaga poinoguaaijasiih obročev, pnevmatika in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. V centrali na razpolago: Stiskalnica za montiranje polnogumijevih obročev, Velika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. CENTRALA LJUBLJANA Rimska cesta 2. Telef. 588 Hilšerjeva ul. 5. PODRUŽNICE: Dunajska c. 20. Mestni trg 25 ZAGREB BEOGRAD Solidna in točna postrežba! — Cone brez konkurenco! Spodnjištajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica stav. 6, r. is z n. t-. obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti po 51 Vloge na trimesečno odpoved po 51/,*/«« večje in stalnejie vloge po dogovoru od 6% do 6 V*Vo- se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KIliL W0BSCHE, Maribor, gosposka ul. 10 JPer»j© mm posteIJ