'/f^p f~yu6uce— NO. 26 clrk c',1 škof Laglo Le- sv. Vida sv. masaža pok. Louisa svojo domovino, redni nadškof ^ ^ 63 let Predno bo ime. | Bavca ob 24. obletnici smrti, ostrogonski m s tem madžarski novan redni novi nadškof Ostro- l izboljšanje oskrbe— primas. Včeraj ga je papež . gonski ki je madžarski primas.! Slovenski starostni dom na vel v sporazumu z njim samim bodo potrebni verjetno dolgi Neff Road sporoča ustanovitev upokojil m objavil, da je nad- j ra2gc.vori med Vatikanom in Eu-in redno poslovanje nadzornega škofijski sedež ostrogonski Prs-1 dimDešt0j ki naj tirede tudi dru-1 odbora za oskrbo bolnikov in zen. Papež je to storil, kot pravi | ga spoma vpraš?nja in zagoto_ uporabe doma. Odbor ima sejo izjava, v misli na potrebe ostro- vijo Cerkvi vsaj ^n^e pravi-:vsak Prvi Petek v mesecu ob co delovanja. !8' zjutrab N;iegov Predsednik I je Frederick E. Križman, predsednik upravnega odbora, uprav- gonske nadškofije. Objavljeno- je bilo pismo, ki ga je papež poslal kardinalu Mindszentyju, v katerem hvali njegovo službo Cerkvi in pri- PRINCETON, N.J. — Pred ŠMi šbTe vojaštvo. ^ OtoM leže «1» ko -f P**«**- sredi morja daleč od kitajske o-1 *** *«*» P«K««<> dt>bo' J* bale, več sto milj južno od Pa-racelskih otokov. Tudi pod njimi in morjem okoli njih bi u za. predsednika Nixona, to je doslej najnižja številka, merja njegevo obsodbo pred 25 bilo zanj 68^ ljudi po vsej deželi. Zaključek vojne v Vietna-Jmu mu je pridobil novo podpo- tegnila biti nahajalšča olja, o če- ro’ četudi ie biia ne'ka^ tednov leti v Budimpešti Kristusovi trnjevi kroni. Nadškof Mindszenty je bil pred 25 leti obsojen na dosmrtno ječo zaradi “tihotapljenja valut” in drugih “zločinov”, ki so mu jih očitale madžarske komu- Upanje na naglo obnovo dobav arabskega olja padlo BEIRUT, Lib. — Sirijski predsednik Hafez Asad je baje pri-j debil savdskega kralja Fejsala ter šejka Sabah-al-Salema, vladarja Kuvajta, da ne bosta dovolila obnove dobav arabskega olja ZDA, dokler se ne bo Izra- mer . sodijo, do moj bi -bil povod F-eSe Proti »bksti- K° -ie Prišl° i6' el umetni! z Golanskega višav, kitajsko zasedbo Paraeelskih zaradi letalskih M- sem 1906 do znanega upora, je Vzhodna Nemčija dela spet težave na potih v Zahodni Berlin BERLIN, Nem. — Vzhodna nemška policija je v preteklih dneh začela znova ustavljati in pregledovati vozila na poti v Zahcdni Berlin, četudi je to v nasprotju z določili sporazuma med vladama obeh Nemčij in proti četvernemu sporazumu. Zahodni protesti tega nadlegovanja niso ustavili. Po obojnih sporazumih je prest promet med Zahodno . n v. TJ • Jjzsg UM iv, n v v ’ | ja in se obvezal umakniti z vse- padov na področje lianoi-Haj- bil nadškof puščen na svobodo,’ - b 1 j- , . . Pskiug je Pt^Slssil suvereni- Ja^na^mj^udaree^so^jT^al^za- ‘Budimpeštk^ko^iT^OT- teto nad vsemi štirimi glavnimi slišan ja o Watergate vlomu in o jetske čete zasedle Madžarsko in ,! , J™1- ^ e,’a ' a • otočji v Južnem Kitajskem deležu, ki ga je John Dean pri- obnovile komunistični režim. T morju, nsd Parseelskim, Spra- ’ s(>dii Nlxonu.' Tam je ostal 15 let. dokler ni na "T v bod0cnostl; I^^ae, tylskim, MzcClesfield plitvino! Četudi niso bi/. Deanove iz- prizadevanje p n ,, e ž r. zanusti! Pre!e PcP0in eP0-azvm z a y\ i . 1 • i . ^ . _v _ ' , I'tt.LiSAllTii SOSwQj. zagotovila 1 od vsemi, J povedi od nikogar drugega po- svojo demovmo in odšel v Rim. varv1(>c.tj otokov pretekli mesec. in Pratskimi otoki, sodijo, da bi utegnilo biti olje, j trj ene in se je Bela hiša priza-ker so ga pod sličnimi geološki-1 devala na vso moč, da bi njegov Nekaj časa je živel v Rimu, večji del pa na Dunaju. mi okoliščinami odkrili v bližini ’ vpliv v javnosti omajala, ji tol Z izpraznitvijo nadškofovske-obal Indonezije. Morebitni spopad za Spratly vendar ni uspelo. Vrzeli v zvoč-; ga sedeža v Ostrogonu je dana nih posnetkih razgovorov v Be- ^ možnost za pomiritev Madžarske otoke utegne biti posebno kcč-!li hiši so ustvarile dvom v res- z Vatikanom, kateri je bil kar-Ijiv, ker si jih prisvaja tudi ki-| ničnost Nixonovih izjav , in za- dinal Mindszenty kot madžar-tajska vlada na Tajvanu, ki ima; trjevanj, da ni nič vedel za vlom ski primas vedno hud trn v peti, na nekaterih otokih svojo voj a-, v Watergate in ne za to, kdo vse kot je bil pred leti Titu kardinal ške posadko. Kitajska in Japonska sklenili kupčijo o olju Sslžsnlsiis zavrača smrjgfska oifanja MOSKVA, ZSSR. - Pisatelj: Aleksander I. Solženicin je zad-' nJo nedeljo ostro in uporno odgovoril na očitke in napade v uradnih občilih in izjavil, da samo “varovanje š v et o v nega javnega mnenja” preprečuje sovjetske oblasti, da ga vsaj do-sleJ še niso prijele ali ubile. A svojem jedkem odgovoru je obdolžil javno propagando proti’ nJemu v zvezi s knjigo Arhipe-' ^ag Gulag, da ta navaja vse mo- \ Seče, ga dolži in napada samo, da bi skrila bistvo knjige — s°vjetska ujetniška taborišča — Pred javnostjo. Solženicin očita v svojem odgovoru oblastem, da vodijo tele-onsko gonjo proti njegovi ženi -‘n otiokom. Z vsakovrstnimi ža-jivimi klici podnevi in ponoči J1 motijo, vznemirjajo in jim I groze. ^ Pisatelj priznava oblastem, da ahko uničijo, toda poudarja, a ne morejo “uničiti resnice”. ^rptnenski prerok je bil z njim povezan, prav tako Stepinac. ne, da ni imel svojih prstov pri Madžarski emigrantski viri prikrivanju tega vloma. . trdijo, da se je madžarska vla- Gallupovo zadnje povpraševa- da že dolgo vztrajno in trdo pri- nje je bilo izvedeno v dneh, ko zadevala, da bi dosegla “upoko- TOKIO, Jap. — Kitajska je so strokovnjaki izjavili, da je jitev” kardinala Mindszentyja, Nemčijo in Zahodnim Berlinom pristala na to, da bo Japonski 18 in pol minut dolga vrzel v znanega in odločnega protiko- zajamčen. Ko so Vzhodni Nemci dobavila tekom leta 1974 12 mi- posnetku cd 20. junija 1972 bila munista. Kardinal se je temu u- v soboto začeli ustavljati vozila, lijonov sodov olja. Lani ga je napravljena načrtno, saj naj bi piral in vztrajal kot simbol so izjavili, da iščejo “vojaške prodala Japonski 8 milijonov bilo radiranje ponovljeno vsaj madžarskega odpora proti ko- begunce” in “zločince”. sodov. petkrat ali celo večkrat. munističnemu nasilju. SOVJETSKA ZVEZA KAŽE ZASKRBLJENOST ZARADI ODNOSOV Z ZDA i\TQVec!noma oblačno in milejše. (0^a temperatura okoli 32 WASHINGTON, D.C. -■Sovjetska diplomatska dejavnost tu je kazala do nedavnega samozavest in zaupanje v pogledu ameriške podpore za izboljšanje odnošajev po koncu vojne na Srednjem vzhodu. V zadnjem času se je pokazala med sovjetskimi zastopniki negotovost in skrb nad ameriškim stališčem do nadaljevanja i z b o 1 jševanja odnosov s Sovjetsko zvezo. Ta zaskrbljenost naj bi delno že vplivala na sovjetsko politiko, ki se kaže v pomir-Ijivejših stališčih in javnem kazanju dobre volje napram Washingtonu. Med te znake štejejo moskovsko pritiskanje na Damask, naj začne razgovore z Izraelom o odmiku o-bojih vojnih sil na Golanskem višavju, ter resne sovjetske predloge pri razgovorih o vzaj emnem ura vnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Diplomati, vladni in kongresni zastopniki so mnenja, da se Moskva zaveda, da je zašla v težave v svojih odnosih z ZDA v oktobru z izbru- hom vojne na Srednjem vzhodu, za katero so kar precej na splošno metali v ZDA krivdo na Sovjetsko zvezo. Člani sovjetskih zastopstev tu se redno zanimajo za ameriška stališča, zato vzdržujejo stike z novinarji, pa tudi z raznimi uradnimi predstavniki, uradno in še bolj neuradno, ko je razgovor sprošče-nejši. Ob takih srečanjih razpravljajo o vseh možnih spremembah, izjavah in stališčih ter seveda zagovarjajo sovjetsko politiko, ki jo skušajo “obrazložiti”. Sedaj govorijo več o spremembi v ameriških stališčih in odnosih javnosti do Sovjetske zveze. Pri tem ne opravičujejo več toliko sovjetske politike, kot skušajo od svojih ameriških znancev dobiti nasvete za izboljšanje sodbe o ZSSR v ameriški javnosti. Uradniki sovjetskega poslaništva razlagajo, da je bila kupčija o nakupu pšenice dogovorjena po redni poti in a-meriški prodajalci so jo sprejeli. Sprašujejo, kako je mogoče, da sedaj nekateri kon- gresniki in novinarji dolže Sovjetsko zvezo pri tem poslu goljufije? Sprašujejo, kako bi naj dosegli popravo tega vtisa v ameriški javnosti. Prav tako jih moti, zakaj zahteva Kongres spremembo v sovjetski politiki do prostega gibanja prebivalstva, ko je vendar ZSSR lani najmanj 30,000 Judom dovolila izselitev v Izrael, v zameno za u-godnosti v medsebojni trgovini, ko te vsem drugim priznavajo brez posebnih pogojev. Kako naj Sovjetska zveza v tem pogledu pokaže več dobre volje? Ameriški zastopniki označujejo sovjetske predloge pri razgovorih za omejitev jedrskega strateškega orožja za pretirane, sovjetski označujejo tako cuneriške, sovjetske zastopnike v ZDA zanima, kako bi sovjetsko stališče napravili razumljivejše Kongresu. Jedro vsega, izgleda, predstavlja spremenjena trdnost položaja predsednika Nixona. Sovjetska zveza ne vidi nobene bistvene spremembe do pomirjevanja med ZDA in, ZSSR pri predsedniku Nixo-nu in njegovem državnem tajniku Kissingerju, zato tudi ta dva ne dela za to odgovorna, sprememba je v stališčih Kongresa in javnosti. V Moskvi niso vajeni na vpliv javnosti na vlado, ker tam javno mnenje vlada sama ustvarja. Sovjetski zastopniki trdijo, da je ameriško javno mnenje bilo prehitro v svojih zaključkih, ko je videlo pomirjenje z ZSSR že kot dejstvo, med tem ko se je gibanje proti temu smotru šele dobro začelo. To je rodilo razočaranja in spremembo v ameriškem javnem mnenju. Viri, ki o tem poročajo in razpravljajo sodijo, da bo Sovjetska zveza v naslednjih mesecih pokazala več dobre volje in da bo tudi vlada ZDA skušala preokreniti a-meriško javno mnenje, ko se je predsednik Nixon odločil, da bo v letošnjem juniju* vrnil obisk Brežnjevu s potjo v Sovjetsko zvezo, kjer naj bi bil napravljen nov korak na poti zbliževanja in pomirjevanja med ZDA in ZSSR. SOSwQx za svoje meje. Tudi tedaj se ni pripravljen umakniti v celoti na predjunijske meje 1967. niča pa Mary J. Cerar. V njem so zdravniki in drugo strokovno osobje, potrebno za take ustanove. K molitvi— Članice Podružnice št. 14 SŽZ so vabljene jutri, v četrtek, ob 7. zvečer v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Jennie Drmastja. Zopet dva umora— Šolarji, ki so se včeraj popoldne vračali iz šole, so odkrili v WToodland Hills parku blizu E. 116 St. in Kinsman Rd. v avtomobilu Dodge 1965 mrtva mladega moškega in mlado žensko. Moški, za katerega so kasneje ugotovili, da je Dave Dutlv, je bil ustreljen v usta, ženska od strani v glavo. Oba sta bila še topla, ko so umor odkrili. Policija skuša razvozijati neobičajen umor. Bolgarska ladja kaznovana za lov v obalnih vodah ZDA NEW YORK, N.Y. — Kapitan bolgarske ribiške ladje Limoza Peter T. Dončev je bil kaznovan z $20,000 globe, ker je ladja lo-; vila ribe v obalnih vodah ZDA. lastnica ladje se je pobotala z vlado ZDA izven sodišča in pristala na plačilo $105,000. Bolgarsko ribiško ladjo so zalotili v zgodnjih urah 26. januarja, ko je lovila ribe v obalnem i pasu 12 milj. Ladja je skušala j pobegniti, pa je bila zajeta. Južna Afrika bo volila nov parlament CAPETOWN, J. Af. — Predsednik vlade John Vorster je objavil nove parlamentarne volitve za 24. april, eno leto preje, ket bi jih po zakonu moral. Južna Afrika je v notranjem vrenju, ko je tudi del vladajoče bele manjšine začel dvomiti v | pravilnost politike stroge ločit-i ve ras in omejitev črne večine na življenje v določenih “doma-, čih” ozemljih s samoupravo. Ni bilo dovolj dokazov : WASHINGTON, D.C. — Adm. | Thomas Moorer, načelnik skup-J nih glavnih stanov' oboroženih j sil ZDA, je bil pripravljen po-i staviti C. E. Radforda leta 1971, ! ko naj bi bil izdal časnikarju : Jacku Andersonu podrobnosti o stališču ZDA do indijsko-paki-stanskega spora, pred vojno sodišče. Admiral se je o tem razgovar- i jal z obrambnim tajnikom M. Lairdom, ki je obtožbo odsvetoval, ker naj bi bil proti njej sam predsednik Nixon, ko ni za njo: bilo dovolj dokazov. Pri sodni razpravi bi prišel na dan tudi ! ! material o zunanji politiki ZDA, j |ki je bil tajen. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Razgovori med predstavniki zvezne vlade in avtoprevozniki o končanju štrajka včeraj niso uspeli Četudi je izgledalo, da je kompromis blizu, so bili razgovori prekinjeni, ne da bi bil določen čas za nov sestanek. Med tem se nasilja nadaljujejo. Tako je bil včeraj ustreljen neki voznik pri Harring-tonu, Del. Naraodna garda čuva tovorni promet od včeraj tudi v Kentuckyju. BERKELEY, Kalif. — V ponedeljek zvečer so ugrabili iz njenega stanovanja 19 let staro Patricio C. Hearst, dedinjo znanega časopisnega podjetja, študentko na tukajšnji univerzi. Poskus njenega fanta in nekega soseda ugrabitev preprečiti ni uspel. Oče ugrabljene Randolph A. Hearst, predsednik in urednik San Francisco Examiner, ki je bil v času ugrabitve v Washingtonu, D.C., je pohitel domov, kjer policija in FBI iščeta sledi za ugrabljenim dekletom. Ugrabitelji se doslej še niso oglasili s svojimi zahtevami. LONDON, Vel. Brit. — Unija premogarjev je včeraj odločila, da bo v nedeljo zjutraj začela splošen štrajk, če ne bo ugodeno njenim zahtevam po povišanju plač. Vlada E. Heatha je pripravljena plače povišati za okoli 16%, rudarji pa vstrajajo na najmanj 30%. Vse kaže, da je Velika Britanija pred eno najtrših pre-skušenj po drugi svetovni vojni. Predsednik vlade Heath odklanja zahteve premogarjev kot pretirane in škodljive narodnemu gospodarstvu in poudarja, da je parlament tisti, ki vodi Veliko Britanijo in ne delavske unije. Ameriška Domovina /»(yi'Ew»<=v»,ra— 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. v drugačnih okoliščinah z drugačnimi posegi in v drugačni obliki. Ni mogoče v tej oceni Zbornika 1971-72 posvetiti paž-nje tudi še drugim vrednim prispevkom, ki jih knjiga vsebuje. Za sklep naj bo rečeno le še to, da je publikacija Zbornikov vse od 1. 1949 dalje (pomislite: celih 25 let!) tako monumentalne nacionalne, politične, kulturne in dokumentarne vrednosti za našo povojno emigracijo, pa nič manj za narod v celoti, doma in na tujem, da tega ni mogoče dovolj glasno povedati. Kupiti to knjigo in jo brati, je narodna dolžnost vsakega Slovenca, tem bolj zato, ker s tem gmotno pripomore k nadaljevanju tega rekordnega dela zdomskih Slovencev. ..i.*,.. ... : 1 : L. R. BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ..i'iiSS" 83 No. 26 Weds., Feb. 6, 1974 Zbornik 1971-72 II. IZPOD ZV0M SV, ŠTEFAII IN OKOLICE CHICAGO, IH. — V predpu-stu smo. “O pust, ti čas presneti .. V predpustu so bile ženitve. Kmalu po Božiču so gospod skoraj vsako nedeljo ‘vrgil’ s prižnice kak par, ki se bo1 poročil. Včasih celo več parov. Bila je dobra kost za glodanje ob zimskih večerih. Že v cerkvi so ženske staknile glave, pozneje so ' Posebno poglavje je v sedanjem letniku Zbornika odločeno spominu dr. Antona Korošca ob stoletnici njegovega rojstva. Uvodno se uredniki opravičujejo, da je skromni opis velikega moža le slabo, nepopolno nadomestilo za ! zamigale tudi z jezičkom. ^ Kaj knjigo, ki naj bi bila izšla ob stoletnici. Izdelan je bil na-1Hočemo, taka je bila nekoč do-, črt in začeto je bilo zbiranje gradiva za tako knjigo, pa se ma navada- Drugih novic ni bi-j vse skupaj vkljub dobri volji ni posrečilo predvsem zato, |l0- Ni bilo radia in ne televizna. ^ ker sta med tem umrla dva najbližja sodelavca rajnkega ^b PreJi> ko 50 se vrteli kolo-, voditelja naroda, namreč dr. M. Krek in J. Krošelj, Koroš- vrati> so se razmajali tudi jezič-; čev dolgoletni tajnik. Neuspeh načrta za knjigo je razum-;ki- Kdo nai zameri to ženskemu, Ijiv in utemeljen. | spolu. Tak je bil, je in bo o-j Ni pa razumljivo in opravičljivo dejstvo, da je med stal- • • • | mnogimi drugimi vodilnimi osebnostmi v nedavni zgodovi-! Je bilo kaj novega pod zvo-, ni naroda padel v grob največji politični voditelj svojega 1 nom sv- Štefana? Nekdo ga je naroda, ne da bi bil še za časa njegovega življenja sestav- hotel prekrstiti v “Zvon svetega | Ijen, vsaj v najmarkantnejših potezah, njegov življenjepis, Štefana”. Pa ne drži. Pod zvo-j bodisi da ga je skiciral sam, ali pa eden oz. skupina njego- nom in okrog, kamor glas zvona ( vih najožjih sodelavcev, magari zoper njegovo voljo. Mož doseže, se včasih kaj zgodi, kar Koroščeve veličine je lastnina naroda, ki ima i pravico i je vredno zabeležiti. Tak ornem-! dolžnost ovekovečiti življenje in delo svojega največjega ! be vreden dogodek je bila spet političnega vodnika, neoziraje se na tega osebni odnos do | slovenska nedelja, zadnja v ja-: sestave življenjepisa. nuarju. Cerkev skoraj polna. Kdo bo danes, več ko 30 let po njegovi smrti mogel Starši so pripeljali svoje otroke zbrati dokumentarno gradivo, med vojno in revolucijo ter k slovenski sv. maši. Naš župnik še po njej deloma uničeno, da bi zamujeno popravil in sestavil knjigo, vredno izrednega Slovenca? Možna je le krparija iz osebnih spominov ljudi, ki so bili z njim v tesnejših stikih, a od teh je že zdavnaj umrl dr. I. Ahčin v e-migraciji, na žalost še ne star, preden se je lotil take naloge. Nesreča je to — a sedaj je prepozno. Da bi se vsaj rešilo, kar je rešiti mogoče, je Zbornik tak:o- Pri darovanju so naprosil še živeče osebnosti iz Koroščeve bližine, naj napi- leP° zaPeli pesem “Marija mati sejo za stoletnico, kar je ostalo v njih spominu ali zapisih bUbljena”. — Po maši je Slom-o tem možu. Zelo hvalevredna je pobuda, uredništvo Zbornika zasluži veliko priznanje zanjo! Kar sedaj lahko beremo, so le utrinki iz bogatega življenja, brez smiselne povezave, a tudi ti utrinki so dragoceni. Objavljeni so za nas in za bodoče rodove, da bo vsak, ki jih bo bral, začutil priokus velikega in markantnega človeka, ki je več kot eno generacijo stal, v letih zgodovinskih prekucij in obratov, na čelu naroda kot njegov nesporni vodnik. To branje je P°sečajo višjo šolo. Prav lepo je takorekoč narodna dolžnost slehernega Slovenca. j poudaril dobo, ko je študiral dr. Pod zaglavjem “V spoštljiv spomin” je našel svoje zelo krance Prešeren. Vse šole so skromno mesto drugi narodni voditelj iz težkih časov na-, k11® nemške- Pa Ie ohranil Iju-roda, ki je z nami delil tegobe tujine in se iz emigracije po-, bežen do materine besede in v gumno in vztrajno boril za svobodno prihodnost naroda —, n-iej ustvaril mojstrovino sloven-dr. Miha Krek. Zdi se, da tudi on ni zapustil kakega pre- !ske Poezije- Tudi sedanja študi-gleda svojega političnega delovanja, čeprav ga je ta pisec; raj°®a slovenska mladina naj ga ponovno in nujno spodbujal, naj to napravi. Omahnil je tu- j Posnema. Angleški jezik je u-di on prezgodaj, star komaj okrog 70 let, a za njim je osta- jradni jezik, a slovenščina'je naš lo mnogo dokumentarne tvarine za življenjepisca. Ali se|maternl jezik> ki ga moramo o-bo našel? To je vprašanje. Kar je o njem in njegovem teži- i hran j ati in iz slovenskih kultur- p. Tomaž je v pridigi govoril tako prisrčno o svetniškem slovenskem rojaku, misijonarju in škofu Frideriku Baragi, da so se otrokom kar iskrile oči. Še nam, ki smo že bolj v letih, prav otroci škova slovenska sobotna šola v okrilju podružnice Lige priredi-! la Prešernovo proslavo. Prav le-pa je bila. Po otvoritvi predsed-j nika Andreja Remca je sprego-’ voril prof. dr. Jože Goršič, ki i predava fantom in dekletom, ki malo več nih zakladov bogatiti tudi ame-! riško udejstvovanje. Po preda-' vanju, ki je zajelo prav vsakega, je pokazal tudi nekaj lepih slik v zvezi s pesnikom Francetom Prešernom. — Po predava-, nju so najmlajši iz Slomškove! kem poslanstvu bilo objavljenega v Zbornikih, je kot nič. Če bi ostalo pri tem, bi obležal na naši politični e-migraciji velik madež neodgovornosti ali pa nesposobnosti. Upati smemo, da se to ne bo zgodilo. Znaten del zajetne knjige Zbornika (422 strani) je izpolnjen z živahnimi opisi življenja in delovanja zdomskih Slovencev v raznih delih sveta. Krasi ga množica zelo lepih slik, ki nazorno kažejo rezultate kulturnega in druge- jšo1® deklamirali kratek pozdrav ga narodnega dela. Med temi sestavki je gotovo najbolj za-; Prešernu, srednji in višji odde-nimiv pregledno in odlično napisani zgodovinski razvoj vo-;lek J® leP0 deklamiral Prešer-dilnega predstavništva naše povojne politične emigracije v ! novo “Memento mori”, za konec Argentini, v Buenos Airesu, ki se imenuje Zedinjena Slo- ie Pevski zbor te šole pod vod-venija. Stvar je nanisana v proslavo 25-letnega obstoja te vzorne organizacije in je tako zanimivo branje, da se človek kar nehote spet povrne k branju gotovih odlomkov. Naši Argentinci so brez vsakega dvoma lahko ponosni na svoje predstavništvo, ki jim odpira vrata do raznih oblasti, posnešuje vzgojo slovenstva, jih druži in jih zastopa kot vidno vodstvo zrele in zavedne ter kulturno visoko razvite narodne skupine v argentinskem javnem življenju. Pregled je sestavil tajnik Zedinjene Slovenije, Franc Pernišek, priznan javni delavec širokih razgledov. Da ima Društvo Slovencev kaj vrednega zastopati, je Postavd> kot se slovenskemu razvidno iz statistično dobro podprte študije Tineta Debe- fantu šika- Namignili so mi, da Ijaka ml. o srednješolskem tečaju Marka Bajuka v Buenos iihbo še ved- Prav tako! Le po-Airesu, ki ga ves čas vzorno in požrtvovalno vodi Marko :kažite se, veseli vas smo! Kremžar. Je nekaj izredno posebnega ta tečaj, visoko vred- J * nega za višjo narodno izobrazbo slovenske študirajoče mla-! Pomanjkanje gasolina, kuril-dine, ki obiskuje argentinske šole v kasteljanščini. Splača ne£a olja, pomanjkanje toalet-se prebrati ta sestavek, da vidiš, kaj je ljubezen in vnema neSa papirja, obešalnikov za o-za ohranjevanje slovenskih nacionalnih vrednot sposobna bleko. Pravijo, da bo tudi po-doprinesti z delom in žtrvijo, ki kliče k posnemanju, čeprav manjkanje kruha in govedine in stvom ge. Fanike Humar zapel Prešernovo “Zdravico”, še večkrat kaj takega. To dviga slo* vensko zavest ne le pri mladih, ampak tudi upam vsaj, pri ta bolj starih ... To nedeljo smo dobili spet novega slovenskega lektorja. Tudi enega iz vrst naših mladih, ki veliko obetajo. Alex Modic se je se to v naši bogati in ponosni Ameriki. Govorila sva o tem z Mihom. Pa me je vščipnil: “Kaj misliš, ali bo kdaj prišlo do pomanjkanja takih, ki veliko zaslužijo, delajo malo, grmadijo dobičke, kamor koli doseže njihova resnična ali namišljena o-blast?” Nisem mu vedel odgovoriti. Kotijo se pri vseh strankah in v vseh kotih kakor miši. Ni jih mogoče zatreti. V šoli smo se učili, da je kriva prisega smrtni greh, ker pri prisegi kličeš Boga za pričo, da govoriš resnico. Politiki in razni veljaki vse od naj višjega mesta navzdol prisegajo na žive in mrtve, da so nedolžni kakor o-trok po svetem krstu. Jaz, na take prisege ne dam nič. Obhajamo prvo obletnico nesrečne o id 1 o č i t v e Vrhovnega zveznega sodišča, ki dovoljuje prekinitev nosečnosti z zdravniškim posegom vse do šestega meseca nosečnosti. Res, črni in dan sramote v zgodovini Amerike. Osemsto tisoč ubitih nerojenih življenj v Združenih državah samo v prvem letu te u-zakonitve. Morilci so zdravniki, morilke matere. Upam, da slovenskih mater ni med njimi. Vsaj biti bi jih ne smelo! 3.8% več cigaret se je pokadilo v letu 1973 kakor prejšnje leto. In to kljub svarilom zdravnikov, da kajenje povzroča rakaste bolezni. Ali nismo ljudje čudni? Vemo, da to in ono škoduje, pa vendar prekomerno pijemo, prekomerno kadimo. Hočemo' pač prezgodaj na oni svet. Ko stojim kak lep dan pred bajto, ki ni moja in ogledujem mimoidoče, vidim mladiče, pa tudi dekliče, ki so še mokri za ušesi in se jim vidi, da še niso popolnoma zlezli iz plenic, ko kažejo svojo kadilsko strast. Večkrat sem že dvignil palico, da bi enega ali drugega vsekal po zadnji plati. Pa se vedno premislim. Saj nič ne zaleže. Cirkuški igralec je po dolgih letih opravil sv. spoved. Tako je bil vesel, da se je pred oltarjem kar trikrat postavil na glavo. Na vrsti je bila Ančka. Njena soseda je dregne: “Pojdi, sedaj si ti na vrsti,” Ančka pa ji reče: “K temu spovedniku že ne, ker daje tako čudno pokoro.” Pozdrav vsem skupaj in če Bog da, prihodnji teden spet kaj! “Toti Štajerc” Hoeiso dete za misijonarje CLEVELAND, O. — 2e pa let imamo v postnem času kc silo, katerega dobiček gre v pc moč našim misiojarjem na te renu. Leto za letom je ga. Les kovec žrtvovala svoj čas, da j pripravila čokoladne dobrote, katerimi obdarujemo otroke z Veliko noč. Letos se ji je pa ta ko zasukalo, da ji ni mogoče to piti se v čokoladi. Prišle smo n; idejo, da bi naredile malo roč nega dela in ga darovale. Pora bimo priliko, ko je ročno deli tako v modi, ene z darovanjem druge s kupovanjem. Nekateri znate kvačkati, druge plesti al šivati lepe predpasnike, narediti “potholderje”. Karkoli bi katera hotela prispevati, vse bo sprejeto z najboljšo voljo. Ko bomo premišljevale, kaj bi in zakaj bi delale, pa se spomnimo na delo misijonarjev. V vsaki petkovi številki lahko berete o delu teh na terenu, na različnih krajih. Za božično voščilo sem prejela karto od s. Bogdane Kavčič iz Burundija v Vzhodni Afriki: ... Sedaj zidamo peč, kjer bom O' potem žgali lonce in drugo posodo. S tem skušamo pomagati Pigmejcem. Hodimo po domovih in trikrat na teden učimo matere šivati. Imamo precej zajčkov, nekaj kokoši, race in še eno oslico, ki nam nosi vodo, kadar ni dežja. Vse to da precej dela, vendar da nas Vi in toliko drugih podpirate, nam daje korajžo. Še me pojdimo s tako korajžo na delo, da bomo pomagale. Nimamo veliko časa, ker je le par tednov še pred nami, kosilo bo 17. marca, a za kako malenkost narediti ga je še vedno dovolj. Morda imate kako vprašanje in ga. Leskovec bo rada odgovorila na telefonski številki 943-2885. Prav tako pa tudi gdč. Ivanka Pograjec, njena številka je 391-6964, katera ima že nekaj ročnega dela iz zapuščine misijonske prijateljice. Lavriševa ------o—----- Ver® i® zaupanje 3 *» L EUCLID, O. — V tem listu — št. 17, 24. jan. tl. — nam je avtor J. O—k v krepkih stavkih “V koledar — slovensko ime” predočil slovensko zadevo: Če- mu se zavzemo, da našega Slomška postavimo na svetilnik. K temu bi dodal še te misli z željo, da bi v meni in drugih našle odmev. Dvojno je pri tem nujno: Da svoje težave izročamo Bogu na Slomškovo priprošnjo, naj nam On, ki je vsemogočen: “Obnovi znamenja, delaj znova čuda, poveličaj svojo dlan in svojo desno roko.” (Sir. 36, 5.) Zdi se mi, da tega sedaj najbolj potrebujemo. Imamo knjigo, ki ji pravimo “Sveto pismo”. Spoštovati bi jo morali že zaradi tega, ker nekateri deli vsebujejo tisočletna človeška izročila, drugi spisi iz te zgodovinske knjige pa so popolnoma spremenili kolo zgodovine (Nova zaveza). Pričevanje Jezusa Kristusa, po katerem štejemo leta, ne moremo vzeti kar tako na lahko. Dejstev ni mogoče pobiti s parolami, kot nekateri mislijo. Tretje potrdilo našega prepričanja o posmrtnosti pa imamo od tistih, ki so to življenje že dosegli. Mnogi rečejo: “Saj se nihče še ni vrnil z onega sveta, da bi nam povedal, ali je tam kaj ali ne.” To ni res. Imamo pojave, ki jih nobena znanost ni in ne bo mogla razložiti, ker so po naravnih zakonih nemogoči, pa so se kljub temu zgodili. To so čudežni pojavi in ozdravljenja. (En tak čudež v Lurdu je s p r e o b rnil svetovno znanega znastvenika, zdravnika Nobelovega nagrajenca dr. Alexa Carrela, avtorja knjige “človek neznanka”, ki je bil dovolj kompetenten v tej stroki in k temu še brezverec.) Na priprošnjo svetih oseb za proglasitev svetnika — ne mučenca — zahtevajo štiri neizpodbitne čudeže. Že en sam tako neizpodbitno dokazan primer bi bil zadosten dokaz, kaj šele na stotine primerov. Naj bo tu omenjen slovenski primer — saj meni se zdi, da je od našega naroda bil edinstven, ki je v takem procesu bil odločilen. V Rimu v cerkvi sv. Petra je 11. marca 1934 bila proglašena za svetnico blažena Ludvika Marijak. V majevi izdaji mesečnika “Bogoljub”, leto 1934, str. 106, je celostranska slika, ki predstavlja klečečo sestro usmiljenko, duhovnik blagoslavlja z monštranco ob njej Smrt v avtomobilski nesreči V avtomobilski nesreči je bil ubit 16. januarja na vožnji iz Škofje Loke proti Praprotnemu 35 let stari Jože Šifrer, pevec ansambla Lojzeta Slaka. Zaradi prevelike brzine je avto, v katerem se je vozil Šifrer s Francem Kokalom v vasi Vešter zaletel v nasproti vozeči avtobus. Krščanski demokrati podprli slovenske pravice v Beneški Sloveniji Videmska organizacija krščanskih demokratov je v javni izjavi podprla zahtevo Slovencev po tečaju slovenščine v Brdu in Teru, ki jo je prefektura odklonila, četudi so starši otrok tak tečaj zahtevali in predložili, naj se vrši po končanem rednem šolskem pouku. Deželna vlada je posredovala pri rimski vladi, ki je za prepoved baje odgovorna. Premalo rudarjev V Zagorju lani niso izpolnili predvidenega nakopa. Dosegli so le 82% in imeli zato 10 milijonov dinarjev izgube. Za manjši nakop so krivi težki pogoji dela v jami, slabši premogovni sloji in premalo rudarjev. Iz jam je lani odšlo 45 rudarjev. dva ministranta, na desni pa v svetem oblaku proglašena svetnica z eno roko kaže na sestro, na drugo roko pa padajo s hostije v monštranci žarki. Pod sliko pa je francoski napis. V istem “Bogoljubu” na str. 118 pa je natisnjeno: “Proglasitve Ludvike Marij ak za svetnico se je u-deležila tudi skupina slovenskih romarjev, med njimi tudi čudežno ozdravljena sestra Veronika Hočevar. Nenadno ozdravljenje se je dogodilo med blagoslovom z Najsvetejšim. Med tritedenskim romanjem v Evropi od 13. julija do 3. avg. 1967 smo v Parizu imeli dvakrat bogoslužje v kapeli Čudodelne svetinje. V tem svetišču pod Marijinim oltarjem z oblo v roki počivajo zemski ostanki sv. Ludvike Marijah. Naš voditelj Father J. Godina, ki mu je bila znana zgodba čudežnega ozdravljenja usmiljenke sestre Veronike Hočevar, nam je to povedal: Tuberkuloza je uničila skoro do konca njena pljuča. Vsak čas so že pričakovali njeno smrt. Ko je bila sestra v redu, v katerem je bila tudi blažena Ludvika Marijah, je tedaj ves red molil, da bi omenjena bila proglašena za svetnico. Tako so prosile za to tudi slovenske usmiljenke in o-pravile 9-dnevnico za ozdravljenje sestre Veronike na priprošnjo Ludvike Marijah. Tako so bile zbrane vse sestre za ta namen v kapeli Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani. Na smrt bolna ležeča sestra Veronika je istočasno, ko1 je po končani pobožnosti v molitvah za njo dal duhovnik blagoslov z Naj svetejšim, začutila novo moč v sebi. Ko so po blagoslovu sestre prišle k njej, jih je prosila, naj ji prineso obleko in obuvalo, da bo šla na vrt gredo obdelovat. Sestre so mislile, da se ji blede, saj so vsak hip pričakovale njeno smrt. Toda ona je vstala, se sama oblekla in obula, kot bi nikdar ne bila bolna. Zdravnik, bi jo je zdravil (ime je bil navedel, pa žal, se ga več ne spomnim), je pregledal z rentgenskimi žarki njena pljuča, pa so bila cela in čista, kot bi nikdar ne bila z jetiko načeta. Kako se je to moglo hipno spremeniti?! Ko so to nenadno ozdravljenje sestre sporočile v Pariz, je komisija, ki preiskuje, če se je to res zgodilo, zahtevala od zdravnika, ki je sestro zdravil, vse informacije, da je bil že nad nadležnost-jo natančnosti vznejevoljen in je izrekel: “Nikdar nisem pričakoval, da so v Rimu za razglas čudeža tako dvomljivi.” — Ne spominjam se, katerega leta se je to zgodilo. Father J. Godina, ki je osebno to čudežno ozdravljeno redovnico Veroniko Hočevar poznal, se je nemalo začudil, ko jo je po dolgih letih 1946 srečal v Rimu, takrat še pri vsej moči in zdravju. — Naj nam bo ta dogodek zaupanje, da Bog po svojih zvestih služabnikih naše prošnje uslišuje. Zaupajmo naše stiske in težave božjemu služabniku škofu Slomšku. Po njegovi priprošnji naj čudeže ponovi! M. T. Kurentovali bodo V Ptuju so sklenili, da bodo tudi letos priredili kurentova-nje. Program, ki ga pripravljajo za 24. februar, bo razdeljen na folklorni del dopoldne in na karnevalski popoldne. Večji obisk Postojne V preteklem letu je obiskalo Postojnsko jamo 868,579 ljudi ali 16% več kot v letu 1972. V Radencih gradijo Radensko zdravilišče je letos poslalo v svet 25 milijonov litrov mineralne vode. Proizvodnja “Deita” hitro narašča in je že dosegla 5 milijonov litrov ter je s tem prvi proizvajalec v Evropi. Letos se je tu zdravilo preko tisoč bolnikov. Sedaj je v izgradnji nov terapevtski objekt s pokritim plavalnim bazenom. Turizem je zabeležil velik porast s 122,000 nočitvami. V Ribnici vedno manj kmetov Sedaj je v tem kraju 25% kmetov. Čez štiri leta jih bo le še 15%, kar pomeni 800 delavcev. V občini je veliko malih podjetij, ki so pripomogla k hitrejšemu razvoju tega kraja. Z uvozom kapitala bodo lahko nudili tudi tem delo. Računati pa morajo tudi na 800 zdomcev, ki se bodo čez čas začeli vračati domov. Sečovlje le dobe letališče Portoroški zavod za turizem v Sečovljah ureja sedanje športno letališče zaradi vse večjih turističnih potreb. Pripravljajo pristajalno stezo, ki bi sprejela manjša potniška letala, ob straneh pa travnato površino za športna in jadralna letala. Poleg tega bo postavljenih več hangarjev in manjša letališka zgradba. Več mleka Slovenske mlekarne v Škofji Loki so pred osmimi leti odkupile 90.5 milj. litrov mleka. Letos so ga 188 milj. litrov. Ta uspeh je bil dosežen z modernizacijo družbenih farm in s preusmeritvijo 5,880 kmetij v živinorejo. Na 13. republiški razstavi mlečnih izdelkov so o-cenjevali 122 izdelkov iz 15 mlekarn. Ugotbvljen je bil velik napredek v tehnologiji in kakovosti izdelave. Vse gre sproti Kolektiv rudnika lignita Velenje neprekinjeno koplje premog v treh izmenah, da bi tako omilil povpraševanje po njem. Ves premog gre vsak dan sproti v prodajo. Lani so dosegli rekord — 4 milj. ton. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije'’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Josip Jurčič KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI L—» TZ^A—- ~£r~jc-~jk.''rj£~rj£r£.'~£7’jrrjtr Nekaj let je temu, kar sem—.obide, ko pod seboj zagleda ze- frieni se zdi, da v Novicah pravil 0 višenskem loncu in njegovi Usodi. In zameril sem se bil nekemu možu, da je še dandanes grozovito hud name, dasitudi mi še na misel ni prišlo, da bi ga bil razžalil. Hvalil naj bi me mo-žek, hvalil, da njegovo rojstno mesto slavim. Pa saj vem, da pride še tisti dan, ko se mu bodo °či odprle, zlasti potem, ko bom še druge starine njegovega mesta svetu razkril, kar sem ravno 2Uaj namenjen. Veliko sicer vem o Višnji gori, vem na priliko o nekem slovečem polžu po-vedati in drugo, pa tega ne bom raznašal. Tudi o tisti glasoviti šrešnji, ki baje v Višnji gori raste in rodi že dokaj let, pa ne yedo Višnjanje, ali so črešnje črnice ali belice, ker jih otroci Vselej zelene pojedo, — tudi o tej ne bom govoril, temuč za 2'tej naj samo višnjansko sod-uijsko bistroumnost pohvalim, Uaj namreč povem, kako je tek-te v starem času sloveča pravda 2astran Lukež Drnulj evega koz-te in nepopasenega vrta Andraža Slamorezca. Lukež Drnulja, višnjanski meščan, ni sicer svojega mleka leni vrt mestnega svetovalca Andraša Slamorezca. Po neutrudem preiskovanju se mi je dalo zvedeti, kdo in kakov je bil ta Andraš Slamorezec. Da je bil mestni svetovalec, to sem popred vedel. Stari, po meni iz-najdeni akti pa še pristavljajo, da je bil človeče na kratkih nogah, premožen čez trebuh, da je rad Špeh in čebulo jedel in — kar je morda še imenitne j še — da je bil strupen sovražnik ponočnega čuvaja, Lisčevega gospodarja Lukeža Drnulje. Da ga je pa tako na smrt sovražil, to se je neki tako godilo: Andraš Slamorezec je imel, dasi že petdeset let star, naj lepšo mlado ženo, kar se jih je pred in potem rodilo v višnjanskem mestu. Res je sicer, da mlajši rod starodavnih Višnjanov slovi zaradi nravnega in čednostnega življenja, ali izjemki se dobodo povsod. Kleopatra in Didona v Afriki, grška Helena in druge zgodovinske lepotice nam pričajo, kaj utegne lepa ženska kolobocije in nadloge napraviti sebi in drugim, da utegne še pobožnega moža prevariti itd. Tako so tudi v Višnji gori ob tis-PU — ker v tistem starodavnem 1 tem času nekateri šemežni mla-tesu, ko je on živel, bilo je še j di babjaki škilili za Slamore-teenj kravjih repov v Višnji zelo. Lukež Drnulja je bil tako Smi ko današnji dan; Lukež Dr- nesrečen, da je nekdaj ponoči, ko je deseto uro klical, naletel nekoga te vrste, kako se je ob Slamorezčevem zidu spenjal do okna. To je razsrdilo in razkačilo njegovo moralnost in pravil je o tej neslišani grdobiji drugo jutro po vsem mestu. Andraš Slamorezec ni veroval vsega tega in trdil je, da je Drnulja obiravec, širokoustnež, potepuh in slepar. Pri prvi seji mestnih očetov je nasvetoval, naj se mu vzeme ponočno stražarstvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Slamorezčev nasvet je padel z vsemi zoper tri glasove. Od tiste dobe je bil Drnulja Andrašu trn v peti in gledal in pazil je dan na dan, kako bi ga pogubil. Pa vrnimo se h kozlu Liscu. Ta je, kakor smo povedali, poželjivo s kamenja ogledoval zeleni vrt mestnega svetovalca. Kaj ko bi kozel prišel do glavnatega zelja, vabljive solate, lepe detelje in druge zelenjave, mislil si je naš Lisec. In ni dolgo preudarjal, temuč s kozjo brado svojo je pokimal, vzdignil se in šel proti vrtu Andraša Slamorezca. Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim plotom pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal je kozel Lisec na vse, kako bi noter prišel, ali ni se dalo. Spne se s prednjimi nogami vrh plota in gleda s pregrešnim veseljem in veliko poželjivostjo na vrt, obenem premišljevaje, kako bi se dal plot podreti, preskočiti ali karsibodi. Pa kaj se zgodi? Ravno v tem stanu ga zagleda gospod Andraš Slamorezec. v temeten se bo torej ču-1 On je ravno nekaj kislega mleka ce se je nesrečni kozel Li- j posrebal za popoldnje kosilo in Gradnja predora pod Rokavskim p.e!ivom Lani je poteklo 170 let, odkar1 nost tesne zveze s celino kot so v Angliji in Franciji začeli pred 90 leti, pač pa so nastala razmišljati o potrebi suhozem- , druga vprašanja, ske zveze Britanskih otokov z' Glavne težave predstavljajo evropsko celino. Kanal, ki loči geološke razmere; geologi in Anglijo od kontinentalne Evro- geofiziki so izvršili na 49 km je je eden izmed najbolj pro- dolgi progi 73 poskusnih vrtanj, metnih in najnevarnejših delov da bi ugotovili, če so podmorska morja. j tla za predor ugodna. Preiskali Kanalu pravijo Angleži En- so šest tisoč vzorcev in napra-glish Channel, Francozi pa La vili precej točno sliko o podmor-Manche (rokav). Veže Atlant- skem dnu. Sedaj vedo, da so ski ocean s Severnim morjem; zgornje, kredaste plasti dna za je 560 km dolg in na najširšem gradnjo predora neprimerne, mestu 240 km širok, med me- ker vsebujejo več kot 80 odstot-stoma Dover na angleški in Ca- kov apnenca, ki se rad lomi in lais na francoski strani se pa lahko povzroči vdor vode. V zoži na 35 km. Globok je od 54 globini kakih 60 metrov pod do 175 metrov. Na obeh stra- morskim dnom se začne apne-neh Kanala je dosti važnih pri-j nec umikati glini, ki je za vodo stanišč. Morje v njem je red- j nepropustna in zato za gradnjo kokdaj mirno, pozimi pa gosta j predora primerna. rabi gorljivih materialov. Zasil-jše nadalje naraščal kot doslej telja ni za nemške kandidate Stesoval, ker tačas ni bilo za no-enega treba, vendar je imel ta Lukež Drnulja svojo lastno hišo Sredi mesta. Res ni bila velika, 9a bila je gostoljubna, zakaj vež-te vrata so noč in dan na stežaj teprta stala in če je kak pesek teimo tekel in mu je.kaj na um Prišlo, stopil je v to vežo, nogo 2avzdignil in kaj popustil. Tudi Judje so sosebno ob semanjih Uevih svoje počutke v Drnu-jeyo vežo hodili odpravljat. In teš Lukež, postaren, suh, klju-v°nos mož, ki je od pomnjenja e za ponočnega čuvaja služil, te se kdo ve kaj in kako zmenil te te in take nemestne navade Ti ih psov in tujih, največ kme-lbkih ljudi. Eni trdijo, da je bil a'■o bogaboječ in potrpežljiv; rugi pa hočejo bolj vedeti in Pravijo, da je imel čuvaj Drnu-te nekaj tistega, boggavedi mor-čisla vrednega ponosa na sete eri se vsem višnjanskim ^ tečanom baje od roda do roda e uje in zapušča, da se ne me-veliko, kaj in kako delajo teetiški cepci” okrog njih. Več kakor gospodar Drnulja Pa Perajtal njegov kozel Li-ft.c’ Li je bil zaradi pomanjka-2^a boljšega hleva v veži prive-jen’ Za te goste. Kadarkoli se je Les oglasil v vežo, trgal ; isec nemiljeno svojo mot-V1Z in roge nastavljal in pripra-k te se na trk. Iz tega je dosti-2br da se je več psov trt?9 ° 0Lrog njega in brez pre-sk.ante tejalo, da so vsi višnjan-otroei vkup vreli in ubogega Lali^1 knmenjah in z blatom co- Kdo tel, hul]116^6®3 P0?0!^6, Lo je Dr-1 je ravno premišljal — vedi ga te ravno kradoma v hosti j Bog kaj — ko Drnuljevega kozla ob plotu zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Razkačen popade — ne vem, če burki j e ali štorkljo in dirja na piano s trdnim namenom, da bi hudobnega Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel. Lisec, nedolžni kozel, nič hudega vajen od starejših ljudi, prijazno mekeče in meni: ta mi bo plot odprl in jaz idem na vrt, Slamorezec, ko bliže dojde, zamahne in ob tisti uri bi bil ubogega Lisca potolkel na žive in na mrtve, da ni bil ob hipu sam samcat Lukež Drnulja, ki je Li- megla in viharji pogosto ustavijo vso plovbo za nekaj dni. Ravno to je nagnilo ljudi na obeh straneh, da so začeli misliti na predor, pod Kanalom. Tudi na gradnjo mostu čez preliv so mislili, pa so to misel opustili, ker bi bilo tako podjetje v razburkanem morju preveč tvegano. Dolgo ni bilo drugega kot govorjenje, 1. 1867 je pa prišlo tako daleč, da so Francozi na mednarodni razstavi v Parizu razstavili model predora. Osem let pozneje so bile ustanovljene na obeh straneh preliva družbe za gradnjo predora, do dela pa ni prišlo še dolgo, ker podjetniki niso mogli dobiti dovoljenja obeh vlad. Pred 90 leti so bile premagane težave in gli začeti z gradnjo, najprej na j če Geološka slika se zdi jasna, vendar ima eno napako: temelji na povprečno enem vrtanju na vsakih 670 metrov dolžine predvidenega prodora. Obstoji nevarnost, da so geološke razmere na kakem vmesnem prostoru popolnoma različne; kopalci lahko nalete na kake prelome in raz- ni izhodi bodo omogočali potnikom kolikor mogoče najhitrejši odhod iz vlakov; po stezah za pešce bodo lahko tekli do oskrbovalnega predora, iz katerega bodo močni ventilatorji črpali dim v slučaju ognja. Vsak vlak bo imel nadzornika, ki bo v stalni radijski zvezi z vozačem in bo lahko dajal potnikom potrebna navodila po zvočnikih. Zasilni telefoni, aparati, ki bodo avtomatično poročali, če se bo kaka os preveč ogrela — na vse je mišljeno. Vendar so še nerešena vprašanja: doslej se inženirjem še ni posrečilo izumiti aparata, ki bi avtomatično poročal, če bi se kako kolo iztirilo. Brez pomoči stoje pred nevarnostjo, ki jo za tak prevoz predstavlja prevoz eksploziv. Lahko je sestaviti brezhibne predpise, lahko je prevoz eksplozivov popolnoma prepovedati, težko je pa take predpise in prepovedi izvajati. Vsi predpisi so učinkoviti samo toliko, kolikor je uspešen nadzor. Velika katastrofa, ki se je zgodila pred 24 leti v nekem newjorškem cestnem predoru, je nastala zaradi prevoza neke tvarine, ki je bila MALI OGLASI poke, skozi kateri bi vdrla mor- prepovedana, pa jo je nadzor ska voda. Verjetnost takih pre- spregledal. Če bi nadzor presenečenj je tem večja, ker so meta vzeli zares, bi ta uničil ves kanalska tla še zaradi zamrznit-; prihranek na času in bi bil prave iz zadnje ledene dobe do glo-' va mučilnica za potnike; če ga bine več kot 30 m močno razpo-! ne bi izvajali, bi tvegali kata-kana. Pri Shakespearejevi pe-' strofo. in da ga tudi pomanjkanje in podražitev gasolina ali promet-nopolitične spremembe v prihodnjih 20 letih ne bodo bist-; BEVERLY HILLS — EUCLID veno zmanjšale. jnovi na poLranč hiša naprodaj, Predorska gradbena družba'2 rekreacijsko sobo. Izvrstno obeta 14-odstotno dividendo.. delana. Najboljši material. Zanimivo pri tem je to, da pri: PRVIČ NAPRODAJ tako dobrih izgledih polaga to-|v Euclid, Bungalow, dve spal-liko važnost na državno jam-|nici, zgoraj prostor za razšira-stvo. Morda graditelji sami ne nje. Priključena garaža in po-verjamejo svojim obljubam? To letna veža. (breezeway) v sred-bi ne bilo nič čudnega, kajti VRh dvajsetih, vseh tehničnih težav in stroškov! _ RUSSELL RAZVOJ ni mogoče predvidevati in za ^0 cesta okolica. Samo še nekaj izračunanje donosnosti podjetja A°tov za naprodaj, ena z tremi ni nobene trdne podlage. Gotovo ; sPtenteaini z aluminij am obita je samo eno: britanska vlada je ,rand 2 pohio kletjo. Tudi kras-obljubila graditeljem predora, tea zidana ranč, dvojna priklju-da bo sama zgradila želzniško (-'ena garaža. Kuhinja z mno-progo s kontinentalno širino od, gLte pripravami. Polna klet. Folkstona do Londona, kar jo | NOVI MODELI bo stalo 125 milijonov funtov. |0<^ R°ute 91 in Lake Shore Blvd, Neprecenljive socialne posle- z tenminijam obite, tri spalnice, dice podjetja bodo morali no- ptena klet, karpetirano in še siti vsi državljani, delničarji mn°go drugih vzgrajenosti. Kli-gradbene družbe bodo pa preje- čite za informacije SL011 države 2aiamter‘e divi- j UPSON REALTY Dela- so se že začela in če bo' ODPRTO OD 9 DO 9 šlo vse po sreči, bo “Churmel” j 4^ E. 260 St. 731-1070 (angleška kratica za Channel-' (26) tunnel) v letu 1980 dograjen. j čini blizu Dovra so že naleteli na take omehčane kamenine in so morali traso predora preložiti. Dokler obstojajo take ovire so mo-jsamo na papirju, ni nič hudega; bi naleteli nanje šele med za Boga svetega. Žani ^riaVn° v nosu teek .'ieiente smukal, iztrgal in ske 6 ^ na ves ter po višnjan- terokj meStu bežal Pred Psi in K" Lišč° 36 S^ori hlad, naveličajo se čhv eVl S0Vragi ubozega bradača *n kisec se oddahne je 2a Lamenjem, kjer se dil va]' tisti giasoviti polž ro-teav ie-rega S° Višnjanje, če se stili "r151 m bere> P° božje ča-Usecl am tedai se kozel Lisec z k ’ r°®e pokoncu pomoli in Llajo maiaie Prežvekuje po- P( teza hm Premišlj a, kam bi šel. heka 1 ]Vse reVe nadi°ge in adka čut prostosti galsca s strahom in skrbjo iskal, francoski stram. Ko so izkopali delom, bi bilo pa nevarno. Da prve tri in pol km, so se Angleži bi zmanjšali vsaj obseg takih nenadoma ustrašili, da bi suho- težkoč, mislijo kopati zelo pre-zemska zveza s celino mogla ško- vidno. Načrt predvideva gradnjo do vati njihovi varnosti in so (treh cevi: dveh glavnih z želez-sodelovanje odpovedali. Začeto delo je bilo vse do sedaj priča, da tehnične težave niso edina ovira, ob kateri se lahko razbijejo veliki načrti. Obe svetovni vojni sta izvršitev načrta še dalje odložili. Moderni tehnični napredek je uničil prednosti otoške osamljenosti (“splendid isolation”), naglo naraščajoči turizem in mednarodna trgovina pa zahtevata čim krajše in varnejše zveze. Upoštevajoč vse to je angleški parlament koncem oktobra lani sprejel predlog, naj vlada jamči za vse vloge posameznikov v družbo za gradnjo predora pod Rokavskim prelivom. Proračun predvideva več kot 846 milijonov funtov (čez dve milijardi dolarjev) gradbenih stroškov, ki se bodo razdelili enakomerno na Anglijo in Francijo. Medtem ko v Franciji ni veliko zanimanja za podjetje in tudi ni pričakovati kakih ovir od strani parlamenta, se pa v Angliji zagovorniki in nasprotniki izvedbe načrta še vedno ostro kavsajo med seboj. Pri tem ne gre več toliko za tvega- priskočil, Slamorezca za roko zgrabil in tako govoril: “Stojte, nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Slamorezec! Moj kozel nedolžni nič hudega ne misli, nikarte ga ne pobijajte.” niškim tirom v vsaki v eno smer, sredi med njima feo pa tekel manjši, pomožni ali oskrbovalni predor, ki bo oddaljen od obeh glavnih kakih 300 m in bo vezal oba z vmesnimi hodniki. Najprej bodo gradili oskrbovalni predor, iz njegove glave pa vrtali na stran poskusne luknje, ki bi jih lahko v slučaju vdora vode takoj zamašili. Šele, če bodo poskusna vrtanja uspešna, bodo nadaljevali z gradnjo oskrbovalnega predora v začrtani smeri. Ko bo oskrbovalni predor dosegel določeno dolži- Druga, tako imenovana ekološka katastrofa se je že začela: uničenje lepe, še ne pokvarjene pokrajine, ki je polna živalstva in rastlinstva. Prva dovoljenja za gradnjo skladišč in hladilnic so že izdana; industrija, hoteli, moteli, prevozniki, gasolinske črpalke, trgovine in druga podjetja bodo pa gotovo zasedla ostala področja okrog vhoda v predor. Seveda bodo morali zgraditi tudi nove cestne zveze za val avtomobilov, ki bo prihrumel vsaki dve minuti in pol iz predova. Treba bo tudi velikanskih parkališe,-ki bodo sposobna sprejeti vsak naval avtomobilov, če bi prišlo do kakega zastoja v predoru. Najbolj presentljivo pri tem podjetju je dejstvo, da njega posledice in nadaljni stroški niso še nič preračunani. V predoru so sicer predvidene vse naprave do zadnjega varnostnega signala, pri njegovem izhodu se pa vsa skrb družbenih inženi- Zlato na prostem trgu Naprodaj š Proda se poceni malo rabljena moška obleka, mere 40, in zimska sukna. Kličite 361-6254. Zapadnoevropske narodne ;----------------------------------— banke (razen francoske) so ob- : NAPRODAJ javile, da spet smejo svoje zlate trgovina z železnino in tri sta-zaloge ^ prodajati na prostem novanjsko posestvo, 38 let na agu (dosedaj so ga uporabljale prostoru. Se vzame pametno samo za medsebojne obračune), ponudbo, na 6812 St. Clair Ave. Ljudje, ki se zanesejo samo na; zlato, so se prestrašili in cena | zlatu je padla. Možnost, da bi ; narodne banke vrgle svoje zlato na trg, je špekulante prestrašila. Dejansko ni dosedaj še nobena banka prodala niti grama zlata. Lahko je govoriti o opustitvi zlata kot podlagi za denar, težje se je pa od njega ločiti. Prosta prodaja zlata bi ubila njegovo ceno. če vzamemo za podlago uradno ceno zlata $42 za unčo, ga imajo sedaj: ZDA za $11,651,-000,000; Zapadna Nemčija za $4,965,000,000; Francija za $4,-261,000,000; Švica 361-1635 (28) Help Wanted Male or Female Mn ali dahti čas IŠČEMO MOŠKE ALI ŽENSKE ZA POMETANJE RKHMAN EROS. C0. kličite 431-0200 ext. 257 ____ (29) Help Wanted Male Porter Wanted Hours: 8 a.m. to 1 p.m. Six to seven days a week. Call after za $3,513r 7:30 P-m- evenings. no, bodo zkčeli z gradnjo glav- rjev konča. Vse kar bo treba nih predorov. zunaj predova narediti, so pre- Ves proračun stroškov in ren- pustili pristojnim oblastem, da tabilitete temelji na predpostavki, da bodo pri kopanju predorov napredovali po 6 metrov na uro. Za vse nepredvidene ovire so dodali k stroškom 10 odstotkov. če bo to pri dolžini 49 km skozi skoro neznane plasti zadostovalo, je veliko vprašanje. Kaj pa glede varnosti prometa skozi predor? Pri predvidenih 800 m dolgih vlakih, natrpanih z ljudmi, osebnimi in tovornimi avtomobili, ki bodo brzeli s hitrostjo 145 km na uro med Anglijo in Francijo v presledku dveh minut in pol, so morali inženirji misliti tudi na to. Res je število varnostnih ukrepov nepregledno. Pri gradnji se bodo do skrajnosti izogibali upo- bodo naredile na državne stroške. Da je britanska vlada to podjetje ne samo dovolila, ampak ga s svojim jamstvom sploh omogočila, je pohvale vredno, ker je ona sama želela omejiti zasebni avtomobilski promet in je nameravala graditi železniški predor, ki bi povezal britansko omrežje s kontinentalno evropskim. Vlada sedaj podpira turizem s tem, da nudi tujcem, ki žele z avtomobili obiskati Anglijo, sicer precej drag, a nagel prevoz čez Kanal. Dobre pol ure traja vožnja z bro-dom, pičle pol ure pa čakanje in odprava. Kalkulacije graditeljev predora predvidevajo, da bo zasebno avtomobilski promet VEDNO ISTA SLIKA — Slike na tehle televizorjih ni mogoče spremeniti. Neki podjetni trgovec s ptiči je uporabil omarice pokvarjenih televizorjev za svojo razstavo na otroškem igrišču v Wiebadenu v Zahodni Nemčiji. GRDINA BOWLING LANES 6017 St. Clair Tel: 361-9398 (30) 000,000; Italija za $3,483,000,000; Nizozemska , za $2,294,000,000; Belgija za $1,781,000,000; Srednji! vzhod (Izrael in Arabci) za $1,-200,00.0,000; Kanada za $927,- PUNCH PRESS 000,000; Anglija za $900 milijo- OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) nov; Japonska za $891,000,000 in Južna Afrika za $815,000,000. Ti podatki mednarodnega valutnega sklada pa ne vsebujejo zlata v zasebnih rokah; tega je največ v Franciji in na Srednjem vzhodu. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO. JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female MALI OGLASI HIŠNO PLESKANJE zunanje in notranje, vseh vrst plumbersko delo za vodo, elektriko, in gas ter vse kar spada v. to stroko, napravimo skrbno in dobro, prav tako vsako zidarsko delo. Kličite po peti uri popoldne 486-6009 (22,24,28,30,1,4,6,8,11 feb) General Office Work Typing. Knowledge of Siove-aian. Snort hours. Call 431-0628 (x) FEMALE HELP WANTED Part time - Slovenian speaking woman to live in for 2 or 3 days each week with elderly woman. Salary negotiable. Call 641-7926 -(27) Housekeeper — Cleveland Hts. Mature lady needed to live in and care for home and girls, ages 4 and 6. Room, board, Salary. Call after 8:00 p.m. 371-2010 (28) .te SCSI URADNIŠKO HOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44193 431-0S28 lV s llilllill Johan Bojer: IZSELJENCI Bfflllllllllll ..mil...... Mati tako tiho odgovori: “Na severni strani pokopališča tik zraven starega lensmana.” čez nekaj časa ga pogleda: “Pravkar so postavili na grobu graniten steber, saj ga boš pač pogledal?” “O,” pravi obotavljaje se, — “ne vem, če bom danes mogel.” Potem stoji na griču pred cerkvijo in je novodošel Ameri-kanec, na katerega vse gleda in okoli katerega se jih mnogo zbira. Nekoč je bil Erik Foss, zdaj pa je Morten. Šolski tovariši mu nudijo roko. “Torej si res ti? Kako se ti godi?” In vsekakor ga vprašajo tudi o tem, kako se godi onim, ki so odpotovali skupaj z njim. No, da. Erik ni dočakal starosti, o ne. Da, da, o tem so slišali, ampak kaj je z drugimi? Drugim se prav dobro godi. In zdaj Morten samega sebe ni več prepoznal. Bil je ših na oni strani, da bi jih nosil od hiše do hiše, ni imelo smisla obračati se nanj. Tam pa stoji stari kmet z Ramsoya, tršat mož s črno brado, z ovratnikom pod brado in zlatimi uhani v ušesih. Danes mu ponudi roko — čeprav je Morten samo s Kvidala. Pozdravljeni doma, pravi, in kako se godi hčeri, Ani? Zdi se, kakor da starcu ni nič mar oni, s katerim je poročena. Ne, po Peru niti ne vpraša. Kmalu nato pa stoji mlada žena poleg njega. Prav res, kaj ni to Ber-gitta, Anina sestra? Ali je še zmeraj tako mlada in lepa? Potem je povabljen, naj jih obišče na Ramsoyu, da se bo stari lahko v miru z njim po-razgovoril. In Bergitta pristavi, da mora vsekakor priti. Kdaj ga lahko pričakujejo? Ko tako stoji pred njim v sivem plašču in s črno svileno ruto na glavi, pet in dvajset let. Sede in si podpre brado z dlanmi. Velikokrat sta se sestala tamkaj na hribu. Zdi se mu, da sliši njen glas, da vidi njen obraz in čuti njene roke okrog vratu. Ko je umrla, je bila žena drugega. Ali kljub temu se mu zdaj zdi, da je postala spet njegova. Da, da. Tako je moralo priti. Ko se je zvečerilo, stopi skozi železna vrata in gre počačsi domov. O tem pač ni več treba govoriti. Tako je pač moralo priti. Prav tak kakor vsi drugi Ame- nj sicer čisto gospodična, ampak likanci, ki so se vrnili. Odgo- vencjar nekaj več kakor kako varjal je z eno ali dvema besedama. Ni maral preblizu. “Kaj pa s Kalom Skaretom, ki je menda dobil tako veliko! kmečko dekle. Njen nežni rde-pustiti ljudi čelieni obraz ne kaže znakov I preteklih let. Ali kako, da se še ni poročila? Čudno je stopiti v staro ,cer- posestvo? ga vpraša nekdo. In;^eVj kjer je čii krščen in birman Morten prikima, seveda, Kal jin kjer je tolikokrat pel na koru_ ima dobršen kos zemlje. “In;Tamkaj na ženski strani vidi hiše?” vpraša nekdo drugi. Alijmater in sestro_ Peter in Knut je res, da stanujejo samo v ilovnatih kočah? Morten je odgo- voril, da so hiše take, kakor jih imajo po navadi prvi naseljenci, zdi se, da se Kal prav dobro počuti v svoji. “In koliko krav in konj ima približno?” — Prav zares, Morten jih ni bil štel, ampak bilo jih je precej in s časom jih bo še več. In Ola Vatne — ali je bilo kaj pametnega iz njega? In kako se je vživel v to, da je bil poročen s polkovnikovo hčerjo? Morten je odgovoril, da se Olu in Elzi godi izvrstno. Prav dobro se razumeta, in on je pravi možakar. In nazadnje ga vprašajo po Peru Follu. No, da, tedaj se je Morten malo obotavljal. Končno pa je rekel, da je bil Per v zadnjem času nekaj bolan, ali upati je, da se bo spet popravil. Sicer jima gre dobro, Ani in njemu. Kaj pa pravi k izseljevanju? Ali svetuje mladim ljudem, naj gredo od doma. Morten se je smehljal in ni hotel reči niti da, niti ne. V Ameriki je prav tako kakor drugod, dobro in slabo. Strmeli so vanj. Ne, z njegovimi besedami tudi niso vedeli kaj početi. In če je kdo hotel imeti kaj novic o svojih tovari- sedita tik poleg njega. Med petjem se mu zgrinjajo spomini in nekaj ga stiska v vratu. Mati se ozre iznad svojega molitvenika in se mu nasmehne. Šele čez nekaj tednov, ko je krepko pomagal pri žetvi, se odloči in se napoti nekega sobotnega večera na pokopališče. Nebo je zakrito, vetra ni, travniki so pokošeni, polja so zato toliko višja, nad hribi in fjordom počiva čudovit mir. Stopi na tiho pokopališče, poišče grob z novim obrušenim granitnim stebrom in prebere pozlačeni napis: Tukaj počiva Helena Lars-datter Linderud, rojena Noreng. Pod imenom je dan rojstva in dan smrti. Bila je stara samo m- ZOPET NA POTI — Znani pevec Bob Dylan, ki je pred 8 leti izjavil, da ne bo več prepeval, je zopet na poti in nastopa po raznih delih dežele. IV Bil je čuden čas. Saj venomer ni mogel hoditi okrog in biti kakor pišče pod materinim krilom, moral se je povrnil domov za zmeraj ali ne? Ali naj bi pričel zapovedovati kakor človek, ki je zagrabil za krmilo, ali ne? Zgodilo se je, da je mati kakor slučajno omenila veliko posestvo,, mogočno glavno poslopje, ki naj bi stalo tukaj, in gospodarsko poslopje z dvema kriloma, ki naj bi stalo tamkaj. Ona v svoji duši ni dvomila. Elo ga je pogledala, so bile njene oči polne davnih slik. Ali je bil Morten dovolj brezsrčen, da bi ji ur opal to veselje? Nekega dne je omenila, da bi moral Knut, če naj bi postal župnik, pač v mesto in pričeti s šolo. In spet se je ozrla zaupljivo na Mortena. Ali se naj bi smejal ali jokal. Nekega večera ga je Meta prijela za roko, ga odpeljala na senožet za hišo in mu zaupala, da bi tako rada šla na učiteljišče. , Odkod dobiti denar? Ozirala se je nanj kakor na kako hranilnico. Lotilo se ga je, da bi bil zaklical: “Ali ste vsi skupaj popolnoma znoreli!” Po skončani košnji je vzel brata s seboj na breg, ki je ležal na oni strani potoka, in pričeli DARUJTE TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! MEŠANO POVELJSTVO — V 198 let dolgi zgodovini marin-skega zbora ZDA je bila lani prvič postavljena za poveljnika Camp Pendleton, Cal., ženska polk. Mary E. Bane (na sliki). V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG, DRAGI BRAT IN STRIC Joseph Jezernik Svojo blago dušo je izdihnil 6. februarja 1970. O, Bog, ki Tvojemu usmiljenju ni meje, sprejmi naše prošnje za dušo, ki se je ob obletnici ločitve spominjamo. Podeli ljubemu pokojnemu večno blaženost, ki si jo namenil vsem, ki so Te ljubili na zemlji. Naj bo v družbi Tvojih svetih vekomaj, ker je bil dober. Počij od hudih, težkih let preblago, dobro to srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet! Žalujoči: soproga FRANCES sestra LOJZKA NOVAK, Slovenija brat č. g. MARTIN JEZERNIK, Rim ter DRUGO SORODSTVO Racine, Wis., 6. februarja 1974. NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnega in potrtega srca naznanjamo, sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam ie v lepi starosti 88 let umrl naš ljubljeni oče, stari oče, tast JOHN PETROVČIČ Rojen je bil dne 15. oktobra 1885 v Cerknici pri Rakeku, Slovenija. V Ameriko je prišel leta 1911. Umrl je dne 14. januarja 1974. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ. Pogreb ranjkega je bil dne 17. januarja 1974 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Z prisrčno hvaležnostjo se zahvaljujemo č. g. Jožetu Božnarju za podelitev zakramentov za bolnike in č.g. Juliju Slapšaku za daritev pogrebne maše in opravilo pogrebnih obredov v pogrebnem zavodu, cerkvi in na pokopališču. Zelo smo hvaležni č.g. Jožetu Božnarju za vodstvo skupne glasne molitve rožnega venca v pogrebnem zavodu in vsem, ki so umrlega prišli kropit in molit za pokoj njegove duše. Bog obilo poplačaj darovalcem za svete maše in druge dobre namene. Prav lepo se zahvaljujemo sosedom na E. 68 cesti za skupni darovani venec in prav tako prijateljem, ki so krsto lepo ozaljšali v po-giebnem zavodu z tako lepimi venci in cvetjem. Prav iz srca se lepo zahvaljujemo vsem, ki so se od dragega ranjkega tako prisrčno poslovili v pogrebnem zavodu in ga spremili v cerkev ter ki so prisostvovali pogrebni maši, posebno še tistim, ki so ga v sprevodu spremili prav do njegovega zadnjega počivališča na pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo nosilcem krste. Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem tolikim prijateljem za izkazano sočustvovanje, izrečena sožalja in tolažilne besede ter izkazano ljubeznivost, ki smo jo bili deležni v dnevih naše velike žalosti. Zahvaljujemo se prav lepo Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso skrbno postrežbo in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda Hvala Ti nam dobri oče, veliko ljubezen si nam izkazoval, vse moči in vse skrbi posvečal nam, rajski mir, nebeška sreča, bodita Tvoja v večnosti! žalujoči JOHN in FRANK — sinova; JOSEPHINE, rojena MODIC in LILLIAN, rojena GRUBER — snahi; JOHN ml., ROBERT, FRANK — vnuki; RENEE — vnukinja in ostalo sorodstvo. Cleveland, O., dne. 6. februarja 1974. so krčiti ledino. To je bil velik dan. Veliko, veliko let je bil čakal nanj. Zdaj se je vrnil iz Amerike, zdaj naj bi se pravljica pričela. Res, bolelo ga je v rokah in v križu. Korenine in kamenje, motika in lopata, kar dalje. To je bilo nekaj drugega kakor pa ona lepa prerijska I zemlja, v katero si takoj lahko zastavil plug. Vendar Kvidal je moral postati veliko posestvo, 'ali ne? Kar dalje, Morten. Na tej zemlji so se desetletja in desetletja mučili tvoji očetje pozno v noč, ko je bila dnina na glavnem posestvu opravljena. .Dalje prihodnjič) V DVORANO SLAVE — Mickey Mantle od N.Y. Yankees je bil s prvim, glasovanjem ob prvi priložnosti izbran za “Dvorano slave” baseballa. To je redka čast dosežena tako naglo. Poleg njega jo je doseglo le šest drugih pred njim. UVELJAVILI SO SE — V otroškem vrtcu v Iskorki v Karagandi v ZSSR naj bi se bilo nekaj otrok tako izvežbalo in vživelo v glasbo, da jih vabijo na nastop pred odraslim občinstvom. Na sliki vidimo izbrano skupino pri nastopu. DMi NAROČNIKI IN NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA ZA VALENTINOVO poklonite svojini dragim AMERIŠKO DOMOVINO "H h vsakovrstna iislarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba 'I NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE