Razprave GDK: 377.44 ogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa Views on Purchasing of Skidders for Wood Skidding Darko KLOBUČAR* , Boštjan KOŠ IR** l(zvleče·k: Klobučar, 0., Košir, B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa. Gozdarski vestnik, št. 2/1999. V slovenščini, s pov.zetkom v angleščini, cit. lit. 8. Gozdarski zgibni. traktor je stalno prisoten v opremi gozdnogospodarskih organizacij že od konca šestdesetih let. V članku je opisana analiza ankete o uporabi gozdarskih zgibnih traktorjev v gozdni proizvodnji in o možnostih za prodajo oziroma nabavo teh strojev. Rezultati analize potrjujejo dejstvo, da bodo gozdarska izvajalska podjetja za nemoteno izvajanje gozdne proizvodnje še vedno nabavljala in uporabljala tovrstne stroje. K'ljučne besede: spravilo lesa, gozdarski stroj, gozdarski zgibni traktor, uporaba, ponudba, povpraševanje, marketing, anketa. Abstract: Klobučar, 0., Košir, B.: Views on Purchasing of Skidders for Wood Skidding. Gozdarski vestnik, No. 2/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. Logging s'kidder is permanently present among forest enterprises equipment from the end of the sixties. Presen! article describes an analysis of a survey about logging skidders used in forest production as well as their possibilities of selling or purchasing. The results of this analysis confirm the fact that suclil a machines are expected to be further used by the forest enterprises in order to run the forest production smoothly. Key words: wood skidding, forestry machine, skidder, use, supply, demand, marketing, survey. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdarske zgibne traktorje smo pričeli uporabljati na prelomu šestde- setih in sedemdesetih let. Takrat so pomenili preusmeritev s spravila pre- težno kratkega lesa (4 m) na daljši les (8 m in več). Te spremembe so sovpadale z gradnjo prvih mehaniziranih lesnih skladišč, ki so bila grajena za lupljenje dolgega lesa iglavcev, z uvajanjem novih hidravličnih nakla- dalnih naprav in večjih gozdarskih transportnih kompozicij. Napredna gozdna gospodarstva so takrat prešla s tehnologij kratkega lesa na tehno- logije srednjedolgega oz. dolgega lesa, kar je zahtevalo tudi vrsto organi- zacijskih ukrepov. Od tedaj so zgibni traktorji stalnica v opremljenosti mnogih gozdnogospodarskih organizacij, čeprav so podjetja kot osnovni stroj za spravilo lesa uporabljala prilagojene kolesne traktorje, ki so de- jansko obvladovali večino za traktorje primernih površin. Spremembe v gozdarstvu po l. 1994 so pomenile tudi spremembe v opremljenosti gozdarskih podjetij za spravilo lesa. Opažamo, da so goz- darski zgibni traktorji ostali pomemben del opremljenosti podjetij prav zaradi svojih specifičnlh lastnosti (KOŠIR 1997, 1998). Med temi lastnostmi je tudi velika robustnost teh strojev, ki z drugimi besedami pomeni dolgotrajno uporabo v zelo zahtevnih delovnih razmerah. če pogledamo današnjo strukturo teh traktorjev po znamkah, vidimo, da poleg zgibnikov lwafuji, ki so se pojavili pri nas v devetdesetih letih, še vedno obratujejo nekateri traktorji slovenske proizvodnje iz osemdesetih, kot so BELT. prvi med Woody-ji, kot tudi razmeroma stari Timberjacki. Zamenjava teh traktorjev oz. razmislek, s katerimi traktorji te skupine zamenjati obrabljene stroje, je GozdV 57 (1999) 2 *D. K., inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive naravne vire, Večna pot 83 , 1000 Ljubljana, SLO ** doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Od- delek za gozdarstvo in obnovljive naravne vire, Večna pot 83 , 1 000 Ljubljana, SLO 7 1 72 Klobučar, D., Košir, 8 .: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa aktualen že nekaj časa. V tem prispevku želimo oceniti možnosti in težave pri prodaji gozdarskih zgibnih traktorjev v Sloveniji. 2 MESTO ZGIBNIH TRAKTORJEV PRI NAS 2 POSITION OF LOGGING TRACTORS IN SLOVENIA Zgibni traktor je stroj, ki je grajen za spravilo lesa v najtežjih razmerah, ki jih je še mogoče obvladati s kolesnimi traktorji. Ena od značilnosti takšnih strojev je tudi razmeroma visoka nabavna cena. Njihovi učinki so ponavadi zelo visoki, vendar so zaradi visoke cene delovne ure v povprečnih delovnih razmerah le redko konkurenčni prilagojenim kmetijskim traktorjem. Prodaja te vrste trakto~ev je zato omejena na majhen krog uporabnikov in na majhne količine. Ta značilnost še dodatno zožuje krog potencialnih kupcev. Pro- dajalec zgibnih traktorjev mora predvsem poudariti njihove dobre lastnosti in s tem opravičiti visoko nabavno ceno. Gozdarski zgib ni traktor je stroj, ki ima izredne sposobnosti, saj je grajen prav za gozd. Predvsem ga odlikuje sposobnost premagovanja velikih terenskih naklonov in ovir na tleh, okretnost in stabilnost ter sposobnost vlačenja velikih bremen. Delo v takšnih razmerah mu omogočajo njegove lastn.osti, kot so velika moč motorja, optimalna razporeditev teže traktorja na obe osi, optimalno postavljeno težišče stroja, močni vitli in razmeroma velike dimenzije traktorja (KOŠIR 1997, 1998). Nekateri so mnenja, da traktor zaradi svojih dimenzij povzroča preveč škode na gozdnih tleh in gozdnem drevju, vendar pa po drugi strani tisti, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, menijo, da bo zgibni traktor vedno prisoten v gozdovih prav zaradi zgoraj naštetih lastnosti, ki mu omogočajo delo v najtežjih terenskih razmerah . Glede na specifičnosti površja Slovenije je to zelo pomembno, saj imamo v Sloveniji veliko terenov z ekstrem nimi nakloni in gozdove, kjer drevesa dosegajo izredno velike dimenzije. ln ravno v takšnih razmerah se pokažejo zmogljivosti takšnih strojev. Šibka stran gozdarskega zgib nega traktorja so vsekakor njegove dimen- zije . To je stroj, ki je za naše pojmovanje zelo širok (pogosto več kot 2m), čeprav so manjši zgibniki enako široki ali celo ožji od večjih prilagojenih kmetijskih traktorjev, ki jih poznamo pri nas. Skozi zgodovino uporabe se je teh strojev prijelo slabo ime prav zaradi velikih dimenzij in zaradi posledic, ki jih je ob napačni uporabi PL!ščalo spravilo lesa s temi stroji v sestoju, vendar znamo danes s pomočjo priprave dela te stroje uporabljati tudi brez večjih škod v sestojih. Vedeti moramo še to, da so zgibniki, ki jih uporab- ljamo pri nas, med najmanjšimi tovrstnimi stroji na svetu. če primerjamo dimenzije zgibnih traktorjev, ki jih uporabljamo pri nas, z dimenzijami strojev za podiranje ali zgibnih prikoličarjev, vidimo, da so zgibniki kvečjemu nekaj ožji, čeprav je tudi več izjem. Slovenija je slabo pokrita z zastopniki večjih proizvajalcev gozdarskih zgibnih traktorjev. Ti zastopniki tudi ne izvajajo organiziranega marketinga, kar se zdi razumljivo glede na skromen potencial našega trga. Izvajalci del v gozdni proizvodnji dobivajo informacije o teh strojih v glavnem na gozdarskih sejmih v tujini in le redko pri nas. Ti sejmi potekajo pogosto v naravi, kar pomeni, da v času sejma stroji delajo v gozdu in tam prikazujejo svoje zmogljivosti. Ker je v svetu precej proizvajalcev tovrstnih strojev in ker je organizacija teh sejmov zelo draga, so ti sejmi le v daljših časovnih obdobjih. Proizvajalci zgibnih traktorjev nudijo informacije tudi preko inter~ neta. Vendar pa mnogi potencialni uporabniki nimajo dostopa do svetov- GozdV 57 (1999) 2 Klobučar. D., Košir, B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa nega spleta oz. informacij tam niti ne iščejo, saj se tak način prodaje šele uveljavlja. Edini slovenski proizvajalec zgibnih traktorjev (VILPO d. o. o.) je prav zaradi pomanjkljivega obveščanja bolj znan v tujini, kjer dela tudi več teh traktorjev kot doma. Informacije o posameznih vrstah strojev in o proizvajalcih dobivajo uporabniki tudi z medsebojnim izmenjavanjem mnenj o posameznem stroju. Nekdaj je bilo Splošno združenje gozdarstva pri tem dokaj učinkovito, saj je v preteklosti organiziralo številne predstavitve. Danes te navade ni več. Menimo, da proizvajalci kljub majhnosti slovenskega trga premalo ponujajo svoje stroje pri nas, čeprav kaže, da so razmere v slovenskih gozdovih takšne, da bodo kljub nasprotovanju nekaterih predstavnikov stroke zgibni traktorji še dolgo potrebni. Vprašanje, s katerim se tehnologi v gozdarskih družbah večkrat sreču­ jejo, je perspektiva uporabe teh strojev. Ni novost, če povemo, da se moderne tehnologije kratkega lesa postopoma bližajo slovenskim mejam, in vprašanje je le, kdaj bomo tudi pri nas poskusili z njimi. Zgibne traktorje lahko uvrstimo med stroje, ki so značilni za tehnološke sisteme dolgega lesa. če pogledamo svetovne težnje v tržnih deležih sistemov kratkega in dolgega lesa, vidimo (grafikon 1 ), da kljub velikim občasnim nihanjem, ki trajajo po več let, sistemi kratkega lesa postopoma pridobivajo tržni delež v primerjavi s sistemi dolgega lesa. 10.000 9.000 >32 (!)o 8.000 ·~"' e Da 1 Yes Ne vem il do not know E Ne/N::~ Da!Yes Ne vem /1 do no/ knov1 D Ne/No Da 1 Yes Ne vem I J do nol know C Ne/No Da 1 Yes Ne vem 1 J do not know 8 Ne/No Dal Yes Ne vem 1 1 do not know A Ne/No Da 1 Yes 1 1 1 1 1 1 1 -1 1 1 1 r 10 20 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 30 40 50 60 70 (%) Del odgovorov na to vprašanje ne moremo oceniti kot realen, saj zgibnih traktorjev v razredu do 5 milijonov SIT ne poznamo. Večina odgovorov anke- tirancev je v razredu od 6 do 1 O milijonov SIT, torej v razredu. v katerem najdemo nabavne cene večine prilagojenih kolesnikov pri nas. Tudi v tem cenovnem razredu še ne najdemo zgibnih traktorjev. Le nekaj podjetij je odgovorilo, da bi nabavili traktor v cenovnem razredu do 20 milijonov SIT, in najbrž so to tista, ki redno obnavljajo svoje stroje. Teh odgovorov je 15 %, kar se sklada tudi s predhodno oceno o pričakovani nabavi zgibnih traktorjev med udeleženci ankete . Na vprašanje, katero znamko zgibnega traktorja bi kupili, bi se od 16 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, večina odločila za nakup specialnega gozdarskega zgibnika Timberjack, manj bi jih kupilo zgibni traktor Woody in lwafuji. Anketiranci pa ne omenjajo drugih znamk zgib- nikov. Tudi ti odgovori govorijo o tem, da so imela izvajalska podjelja z gozdarskim zgibnikom, kot je Timberjack, dobre izkušnje . 50 40 30 (% ) 20 10 Hn 1·!:: mio GozdV 57 (1999) 2 - ,...- 6 · 10mio 11 ·15mlo Pnčakovana nabavna ceM 1 Expcc/od purcll8Se price {SIT) n- 16-20mio Grafikon 6: Odločitev za nakup zgibnega trakto~a pod določenimi pogoji (A - če bi imeli o njih več informacij, B - če bi vam prodajalec ponudil ugodne plačilne pogoje, C - če bi imeli možnost pridobiti ugodne kredite, D - če bi vam prodajalec podal podatke o možnih okvarah, E-če bi imeli zagotovljeno servisiranje stroja, F - če bl bili ergonomsko sprejemljivi, G - če bi uporabljali okolju prijazna goriva, maziva in olja) Graph 6: Buying decision for skid- der under defined conditions (A - Having had more information about them, 8 - Having been offered attractive payment terms by the sel/er, C - Having had an abi/ity of taking credits to advan- tage, D - Getting a list of potential troubles by the sel/er, E - Having had a service warranty, F - Being ergonomically acceptable, G - Having used environment-friendly fue/s and lubricants) Grafikon 7: Odgovori na vprašan- je, koliko denarja bi odšteli za zgibni traktor Graph 7: Answers to the question, what amount of money wou/d one be prepared to pay for a Jogging tra et or 77 Klobučar, D., Košir, B.: Pogled i na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa Slika 1: še vedno uporabljamo zgibnike Timberjack Figure 1; Timberjack skfdders are stil/ in use Slika 2: Izkazali so se tudi zgibniki lwafuji (Vse foto: Bašljan Košir) Figure 2: Skidders /wafuji afso sat- isfied the customers (Alf photo: Bošy·an Košir) 78 5 ZAKLJUČKI IN RAZPRAVA 5 CONCLUSIONS AND DISCUSSION V prispevku smo želeli ugotoviti, kakšen je odnos gozdarskih podjetij do potencialnega nakupa gozdarskih zgibnih traktorjev. Izdelali smo anketni vprašalnik, vendar je bil odziv na anketo razmeroma slab. Odgovori na vprašanja so, sodeč po izkušnjah in poznavanju razmer na slovenskem trgu, pokazali slovensko povprečje in so zato uporaben kazalec tudi za vsakega potencialnega zastopnika- prodajalca te vrste strojev. Zastopniki oziroma prodajalci teh strojev lahko iz rezultatov tržne raziskave vidijo, kakšne želje imajo izvajalci del v gozdu oz. kakšne so njihove potrebe pa tudi kakšna je njihova pripravljenost za nabavo teh strojev. To so pomembni podatki, ki jih potrebuje vsak prodajalec kateregakoli izdelka. Za uspešnejše prodajo zgibnih traktorjev bi bilo seveda potrebno storiti še več korakov. Pri širši strokovni javnosti in pri potencialnih kupcih bi bilo potrebno odpraviti vtis, da so zgibni traktorji ekološko neprimerni. Ti traktorji spadajo med drage specializirane stroje, zato zahtevajo primerno pripravo dela, pri kateri je najvažnejši postopek opredelitev spravilnih polj ter odpiranje sestojev z gozdnimi vlakami. Ob normalni uporabi v primernih sestoj ih brez posebej močnih sečenj pri primerni odprtosti z vlakami imajo ti traktorji tudi mnoge prednosti pred prilagojenimi kolesniki. Razporeditev mase in vlečnih sil na vsa štiri kolesa , tlak na tla, poraba energije, pogosto pa tudi ergonomske rešitve so prednosti, ki jih ne gre prezreti. Zgibni gozdarski traktor potrebuje ob enaki masi manj moči kot prilagojeni kmetijski traktor (SEVER 1980). Potencialne kupce je potrebno prepričati tudi o učinkovitosti zgibnikov, o njihovi dejanski zmožnosti spravila lesa z ekstremnih traktorskih terenov. To je nujno zato, ker je običajna cena zgibnika vsaj dvakrat večja od cene dobrega prilagojenega kolesnika, ki ga uporabljamo pri nas. Ne gre za to, da bi zgibniki morali imeti dvakratne učinke prilagojenih kolesnikov, ampak včasih bolj za to, da lahko s traktorjem sploh pridemo do lesa. Razvoj se seveda odvija naprej tako pri gozdarskih zgibnikih kot pri kmetijskih trak- torjih. Tudi slednji izboljšujejo svoje vozne in druge lastnosti, vendar pri tem pogosto močno povečujejo dimenzije. Primerjave raznih vrst traktorjev je najbolje pokazati na praktičnih demonstracijah na terenu. Nabavna cena gozdarskih zgibnih traktorjev je razmeroma visoka, zato si mnoga gozdarska podjetja, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, nakupa ne morejo privoščiti. Glede na rezultate ankete, kakšno vsoto denarja bi bili potencialni kupci pripravljeni odšteti za takšen traktor, bi bilo zanimivo razmišljati tudi o ponudbi rabljenih zgibnih traktorjev, katerih prodajna cena bi znašala manj kot 10 milijonov SIT. Tako bi se morda tudi manjša izvajalska podjetja ali celo zasebniki odločali za nakup zgibnega traktorja. Rezultati analize ankete so pokazali, da bodo gozdarski zgibni traktorji tudi vnaprej prisotni v slovenskih gozdovih. Čeprav velja. ta traktor v dolo- čenih strokovnih krogih za robusten in okolju neprijazen stroj, pa je iz rezultatov ankete razvidno, da izvajalci del v gozdu brez tega stroja v težkih terenskih razmerah svojega dela ne morejo racionalno izvajati. Z vrhunsko pripravo dela je spravilo lesa vsekakor mogoče opravljati racionalno in ekološko ustrezno tudi z vsemi gozdarskimi zgibniki, ki jih poznamo pri nas. Rezultati ankete bi lahko vzpodbudili izdelavo podrobnejših anket tudi za druge vrste strojev. GozdV 57 (1999) 2 K l obučar, D., Košir. B.: Pogledi na nabavo zgibn ih traktorjev za spravi lo lesa VIEWS O'N PURCHAS·JNG~ OF SKIDDERS FOR WOOD SKIJDDING Summary Forest management started to switch from short wood technologies to long wood production technology. Thus for respective technologi.es capacity tradors were needed, therefore a speciallogging skidders had been introduced . Since then they had become an important part of forest enterprises equipment. Skidder is a mach ine build up for wood skidding underthe most difficult conditions . It possesses distinctive features of overcoming great terrain inclinations and major gro und obstacles, those of agility, stability, and capability of handling large burdens. Some people believe the tractor causes to much damage to forest soil and trees because of it's dimensions. On the other hand, those involved in the production of forests believe the skidder to be permanently present in woods especially because of its above stated distinctive features. One of the machine's characteristics is its relatively high purchasing price .. Selling such tractors is therefore limited to a small circle of users and small number of items respectively. With the reference to determine the possible sales in Slovene market, a short survey was executed among forest enterprises. From 60 questionnaires distributed, 22 or 37% were returned and accuratel.y answered. Among them at least one tractor is used by each of 18 enterprises to perform their activities. The enterprises discussed also use adapted wheel tractors beside skidders for the ir work as well as caterpillars. Al most two thirds of the sample machines used are adapted agricultural wheel tractors, one tenth are caterpillars, and one quarter of all the tractors are skidders. Half of the enterprises share the opinion the forest production could have been performed without skidders, about 17 % of them claim this would have been very difficult, and one thi r.d is determined it woul'd not have been possible. From the answers about companies being informed on skidders there is a reason to conclude the most of surveyors would wish to have more tinformation on the possibilities of buying such a tractor. From answers about buying decision for logging tractor und.er defined conditions, about the possibility of performing the production without it, and from the data on how many of those tractors have already been used, it is possible to estimate that 15 %of surveyed enterprises would decide on buying it. At the end of the survey the question was sta ted about the intended amount of payment for such a tractor. 85 % of surveyors would be pre pared to pay up to 15 mili ion SIT, and only 15 % up to 20 million SIT which is a frame of the real price of new tractor. The answer is consistent to preliminary estimation of expected purchases among surveyors. The results of the survey analysis point out the further presence of skidders in Slovene forests in the future. Although the tractor is considered by certain professional circles as being the robust machine and not friendly to the environment, the results of the sutrvey make it evident the executives of forest work are not able to perform their work without it in difficult terrain conditions. VIRI/ REFERENCES BIERNATH, D. , 1998. Die Skidder fur den Mitteleuropaischen Wald.- Forst Maschinen Profi, 3(6), s. 8-19. DEVETAK, G., 1995. Marketinška zasnova podjetja.- Moderna organizacija, Kranj, 258 s. DRUSHKA 1 KONTTINEN, 1997. Tracks in the Forest. - Timberjack Group, Helsinki, 254 s. KLOBUČAR, D., 1998. Možnosti prodaje gozdarskih traktorjev v Sloveniji .- Seminarska naloga. Kranj, 17 s. KOŠIR, B., 1997. Pridobivanje lesa, BF - Odd. za gozdarstvo, Ljubljana, 330 s. KOŠIR, B., 1997. Razvoj traktorja WOODY se nadaljuje.- GozdV, 55, 7-8, Ljubljana, s. 365-369. KOŠIR, B., 1998. Zgibni traktor, ki je učinkovit in prijazen do gozda.- Delo 4. 11 . 1998, Znanost za razvoj, 16 s. SEVER, S., 1980. lstraživanje nekih eksploatacijskih parametra traktora kod privlačenja drva.- Sveučilište u Zagrebu, šumarski fakultet, Dokt. dis., Zagreb. s. 301. GozdV 57 (1999) 2 79