Izhaja vsako sredo, C e n c i Leta o Din 32,—, i>oiletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratom: cela stran Din 2000,—, pol sira-ni Din 1000.—, četrt siranl Din 500.-, «/a strani Din 250-, Via str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. Svetovna vojna, ki je evropsko človeštvo razcepila in razdvojila na dva smrtno se pobijajoča sovražna tabora, je imela to lepo in dobro posledico, da je evropske narode zopet zbrala in med njimi nanizala tako mnogobrojne in sestavno organizirane stike, kakoršnih pred svetovno vojno ni bilo. Da bi se ti stiki razvijali in okrepili v dobrobit posameznih držav in vsega človeštva, tej svrhi služijo številni mednarodni razgovori, ki se vršijo vsako leto v o-k ril ju Društva narodov in izven njegovega okrilja. Sedaj se taka pogajanja vršijo v Parizu in v Ženevi. V Parizu. Od 11. februarja t. 1. zboruje v Parizu konferenca (posvetovanje) strokovnjakov, ki ima urediti vprašanje, koliko in kako naj plačuje Nemčija vojno odškodnino. Dolžnost vojne odškodnine je Nemčiji naložila leta 1919 versajl ska mirovna pogodba, ki v členu 231 ugotavlja odgovornost Nemčije in njenih zaveznic za »izgube in razdejanja«, ki jih je povzročil njen napad. L. 1921 ¡je bila svota, ki jo Nemčija mora plačati, določena v znesku 132 milijard zlatih mark. Takrat je Nemčija začela uganjati pasivno rezistenco (odpor) in ¡je razvrednotila lastno valuto (denarno vrednost) v taki meri, da so široke plasti prebivalstva prišle na beraško palico. Francija in Belgija sta na ta pasivni odpor Nemčije odgovorili s item, da sta spomladi 1923 zasedli Po-¡rurje. V poletju 1924 sta obe državi: ¡Francija in Nemčija, uvideli, da bi bila najboljša medsebojna poravnava. Tako se je v Londonu sestala konferenca strokovnjakov, ki je v avgustu 1. 1924 sprejela talcozvani Dawesov načrt, ime novan po ameriškem generalu Dawesu iTa načrt, ki ga je sprejela tudi Nemčija, urejuje letna odplačila Nemčije. Izvrševanje tega načrta se je začelo 1. septembra 1924. V prvem letu (od 1. septembra 1924 do zadnjega avgusta 1. 1925) je Nemčija plačala 1 milijardo zlatih mark, v drugem letu (1925 do 1926) 1 milijardo 220 milijonov zl. m., v tretjem letu (1926 do 1927) 1 milijardo 500 milijonov zl. m., v četrtem letu (1927 do 1928) 1 milijardo 750 milijonov El. m., s 1. septembrom 1928 pa bi morala začeti plačevati letno 2y* milijardi zlatih mark. Nemčija pa se brani plačevati tako svoto. Pravi, da ne more plačevati, ker je svota previsoka, nemško prebivalstvo pa baje presiromašno. Proti tej trditvi pa je Amerikanec Parker Gilbert, ki je bil zastopnik zaveznih držav radi plačanja vojne odškodnine v Berlinu, ugotovil, da je Dawesov načrt popolnoma primeren nemškim gospodarskim razmeram ter da NemCija lahko plačuje od njega določene svote, Gilbert Parker je na podlagi večletnega proučevanja gospodarskih prilik Nemčije izračunil, da bi ona mogla vsako leto lahko plačevati vsaj 100 milijonov funtov šterlingov. S tem bi bila za sedaj določena svota nemških odplačil, znižana za 25 milijonov funtov šterlingov. Ta svota nikakor ni pretirana. Če tudi bi Nemčija morala plačevati letna odplačila v izmeri Davvesovega načrta, bi to tvorilo samo 25% njenega letnega državnega proračuna. Pomisliti je tudi treba, da nima Nemčija skoro nobenega notranjega posojila in zmerne zunanje dolgove, Francija pa porablja skoro 40% svojega proračuna samo za svoje notranje posojilo. Vrhtega ima velike zunanje dolgove, kakor tudi Italija in Anglija. Anglija plačuje več kakor bi morala Nemčija plačevati, ker mora kriti obresti za svoto, ki jo je posodila zaveznikom ter si izposodila od Zedinjenih držav Severfie Amerike. — Bodočih 56 let mora Anglija vsako leto poslati 35 milijonov funtov v Ameriko ter poleg tega 70 milijonov funtov plačati za svoja posojila Franciji, Italiji, Rusiji in drugim državam. Na konferenci strokovnjakov se od 11. februarja vlečejo razprave o zahtevah Nemčije, da se njena plačila za voj no odškodnino znižajo. Zavezniki so pokazali dobro voljo ter so zahtevali samo še 40 milijard zlatih mark vojne odškodnine, plačljivih v 56 letih. Nemci pa ponujajo samo 27 milijard, plačljivih v 37 letih po 1650 milijonov zlatih mark letno. Ako bodo Nemci ostali trmoglavi, bo konferenca strokovnjakov ostala brez uspeha. V tem slučaju pa ostane v veljavi Dawesov načrt s svojo ureditvijo letnih odplačil Nemčije. V Ženevi. V Ženevi, kjer je sedež Društva narodov, zboruje od tega (Društva odrejena komisija za mednarodno razorožitev. Vprašanje razorožitve je medna- rodno vprašanje, ki se tiče vseh držav. Z versajlsko mirovno pogodbo je Nemčija sprejela dolžnost, da svojo oboroženo silo zmanjša do tiste meje, ki je neobhodno potrebna za ohranitev notranjega miru in reda. Zgledu Nemčije so morale slediti Madžarska, Avstrija in Bolgarska. S to razorožitvijo držav, odgovornih za svetovno vojno, je združeno pričakovanje, da bodo tudi druge države svoje oboroženo stanje znižale. To pričakovanje je izraženo v pravilih Društva narodov. Društvo narodov ni te svoje dolžnosti, ki jo ima vršiti v službi miru v Evropi in na svetu, nikdar pustilo v ne-mar. Izbralo je poseben odsek, ki naj to vprašanje skrbno proučuje ter tako pripravi pot svetovni konferenci za svetovno razorožitev. Vprašanje je radi tega tako zapleteno, ker morajo na eni strani posamezne države skrbeti za svojo varnost, na drugi strani pa bi prenagljeno razoroženje stvari miru bolj škodilo, kakor koristilo. Ker je vprašanje varnosti tako ozko zvezano z vprašanjem razorožitve, so se posamezne države potrudile v okvirju Društva narodov, skleniti med seboj varnostne, jamčilne, razsodiščne in prijateljske pogodbe. Preteklo leto je stopila v ospredje takozvana Kellogo-va pogodba — Kellog je bil pod prejš--njim predsednikom zunanji minister ameriških Zedinjenih držav —, s katero se je obsodila napadalna vojna kot nedovoljena, torej kot zločin. To pogodbo so podpisale vse velesile, pa tudi druge države, med njimi tudi naša. Kellogova protivojna pogodba daje večje upanje, da se oboroženost v posameznih državah vsaj zmanjša ter se tako pomaga narodnemu gospodarstvu poedinih narodov. O tem se vršijo razprave pripravljalne komisije za razorožitev v Ženevi. Od strani boljševiške Rusije padajo v tem vprašanju najra-dikalnejši predlogi, ki pa so za večino držav nesprejemljivi, ker je vsem znano, da boljševiki v Ženevi hrumno govorijo zoper vojno in vojsko, doma pa vzdržujejo največjo armado. Tudi pred logi Nemčije se ne morejo vsi sprejeti, ker je očividno, da so dostikrat stavlje ni iz neke zagrenjenosti. Dosti težav dela tudi vprašanje razorožitve na morju, pri katerem pridejo zlasti v poštev Anglija, Zedinjene države Sev. Amerike in Japonska. Ako te tri države najdejo podlago za medsebojni sporazum v tem vprašanju, bo veliko storjeno za celokupno vprašanje razorožitve, ali boljše rečeno zmanjšanja oboroženosti. miru v Evropi in na svetu ter tudi in Želeti je, da se to velevažno vprašanje teresi narodnega gospodarstva v posa-reši tako, kakor to zahtevajo interesi, meznih državah. V NAŠI DRŽAVI. Razburjenja v naši zunanji politik? Bivši voditelj hrvatske stranke prava dr. Ante Pavelič in njegov tajnik sta se mudila zadnje dni v Sofiji. Dr. Ante Pavelič je na veleizdajniški način govoril o krivicah, ki se baje godijo Hrvatom v Jugoslaviji in pozival makedonski narodni odbor (takozvane ma-kedonstvujuče), naj se združijo s hrvatskim narodom v svrho priboritve narodnih pravic. Bolgarski Makedonci so dr. Paveliča slovesno sprejeli, vendar bolgarska širša javnost se ni vmešavala v celo zadevo. Ker je bolgarska vlada trpela dr. Paveličeve nastope,, je naša vlada vložila pri bolgarski tozadevni protest in zahtevala zadoščenje. Bolgarski zunanji minister Burov je v proračunskem govoru podal tudi poročilo o bolgarski zunanji politiki ter nagrlasil prijateljske odnošaje, ki vladajo med Bolgarijo in Jugoslavijo in ki so se po pirotskih posvetovanjih med zastopniki obeh držav še poglobili. Bolgarija ne bo trpela v prihodnje nobenega nepostavnega boja in nobenih žalitev tujih državnih poglavarjev ter bo v bodoče preprečila dogodke kot je bil dr. Paveličev nastop in sprejem od strani makedonstvujučih. Poleg te ustmene izjave zunanjega ministra jc obžalovala bolgarska vlada po svojem beograjskem zastopniku neugodne in nezaželjene dogodke, ki so se zgodili v Sofiji ter v Vidinu za časa bivanja dr. Paveliča in njegovega tajnika. Ti dogodki so bolgarsko vlado iznenadili, jih ona obsoja in bo v bodoče take dogodke preprečila, ako bi se skušali ponoviti. Z ravnokar navedenima izjavama je spor med našo državo in Bolga-ruo poravnan. TNaš kralj pokrovitelj ljubljanskega vseučilišča. Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Milan Vidmar se je mudil zadnje dni v Beogradu pri kralju. Te dni se je vrnil nazaj v Ljubljano in sporočil, da je prevzel kralj ob priliki desetletnice obstoja ljubljanskega vseučilišča pokroviteljstvo in se bo odslej imenovalo vseučilišče: Univerza kralja Aleksandra I. V Beogradu sta se mudila komisarja obeh oblasti dr. Leskovar in dr. Natlačen. Sprejeta sta bila od finančnega ministra dr. Šverljuge. Oba komisarja sta ministru obrazložila položaj samoupravnih proračunov, ki je nastal po sprejetju zakona o trošarinah, ko se je Uveljavilo enotno pobiranje trošarine. Finančni minister je obema komisarjema pojasnil, da vetja tudi v drugih dr-lavah načelo, da se trošarina pobira e-notno, zneski pa se potem razdeljujejo posameznim upravnim enotam. Dose-daj so različne oblasti pobirale različne trošarine in se je dogajalo tihotapstvo z alkoholom, kar je bilo enotnemu irošarin^kemu sis t emu v škodo. Mini- ster jima je jamčil, da bosta obe oblasti dobili vse, kar imata v letošnjem proračunu. Za proračun prihodnjega leta jima je prav tako zagotovljeno, da bosta v okviru možnosti dobila zadosten proračun in zadostna sredstva iz državne blagajne. Na opozoritev, da se je nekaterim okrajnim zasiopom in občinam ustavilo izplačilo doklad, je minister odgovoril, da se bo to takoj uredilo in da se bodo izplačila doklad občinam in o-krajnim zasiopom takoj nadaljevala. Radi novega siednfe is ljudski? ¡šolskega zakonskega načrta je bil sprejet od kralja te dni za jugoslovanske škofe beograjski nadškof dr. Rodič. Prejel je od najvišje strani zagotovilo, da se v nove prosvetne zakone ne bo sprejelo nič, kar bi povzročilo vznevoljitev in kar ne bi služilo državni pomiritvi. To velja ne samo za vse narode, ampak tudi za vse veroizpovedi in Cerkve naše države. Sadi isveza -mesa se bamo pobotali z Avstiiio. V zunanjem ministrstvu je določena komisija ki naj reši spor mecl našo in avstrijsko državo radi izvoza zaklanih svinj. Predsednik te komisije je glavni carinski ravnatelj Šmid. Kot strokovnjak pa je prideljen Todorovič in član trgovinskega ministrstva Laza-revič. Lazarevič se je par dni mudil na Dunaja, odkoder je prispel v Beograd. Naši vladi je podal poročilo o svojih razgovorih z avstrijsko vlado. Nadalje smo zvedeli, da je avstrijska vlada odredila posebno komisijo. Ti dve komisiji se bosta v najkrajšem času sestali v Beogradu, da uredita vprašanje izvoza svinj v obojestransko splošno zadovoljstvo. V DRUGIH DRŽAVAH. Ha Grškem so se vršile volitve v senat. Od 92 senatorjev, ki jih voli narod, jih odpade na vladne stranke 70. S to volitvijo je podal grški narod pred sedniku repufilike Venizelosu lepo zaupnico. Japonski admiral ved;a katoliške mladine na Japonskem. Japonski ad- miral Yamanoto, ki je že dolgo časa v službi francoskega tolmača pri kitajskem cesarju, je prosil za odpust. Admiral se bode posvetil vodstvu katoliško mladine na Japonskem. Ženska gubernija. Volitve v ruske sovjete so domalega končane in še v teku tega meseca začnejo novi sovjeti svoje delo. Topot so gledali na to, da bi prišlo v sovjete kolikor mogoče veliko ženskih članov. Posebno velja to za —¡ »žensko gubernijo« Kaluga. V tej gu-berniji odhajajo moški posebno pozimi v industrijske kraje, tako da ostajajo doma večinoma ženske. Če so sovjetski člani večinoma moški, je delo skrajno ovirano, ker jih velik del leta sploh ni doma. Topot so v kaluški gubernijski svet izvolili 26.9 odstotkov žensk, v mestne svete pa 27.5 odstotkov. Za predsednice vaških sovjetov so izvolili 140 žensk. MeMkfUi-ska preganjanja katoličanov. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil, se je mehikanski vladi posrečilo, za enkrat udušiti ustajo. Radi udušit-ve revolucije morajo trpeti sedaj največ katoliki. Mehikanski škof v Pue-bli se je obrnil s posebno spomenico na celi civilizirani svet. V spomenici je o-pisan ne vzdržljivi položaj mehikanskih tatolikov pod Callesovim naslednikom in novim predsednikom Portesom Gill. Gill preganja katoliško Cerk-av v Mehiki hujše nego je to storil njegov prednik Calles. V državi Jaliscu so uredili nova taborišča za izgnane katoličane. General Urbalej jo vprizoril v okolici Zacatecas v bližini revolucijonarne pokrajine Durango strašna grozodejstva. En del kmetov je oropan, drugi obešen. Hiše so porušene, deca in žene so bile mučene in ubite. Največ so trpela dekleta in mlade žene. Zloglasni vladni general izaguire se je lotil najbolj plemenitih rodbin. Najbolj so v tej revoluciji trpeli duhovniki. V Toluca in Yucatanu je bilo ujetih in zapi tih 956 svečenikov. Razven tega jo bilo aretiranih 59 katoliških gospa, ki jih zadene ta krivda, da so sodelovale pri službi božji. Viada preganja celo one, ki so osumljeni, da so prijatelji katoličanov. Kako bode katoliška Cerkev v Mehiki prenesla porevolucijonarne grozote od strani vlade, se še ne da prerokovati. Spominski dan 5. majmk. Domovina čednostnega mladeniča so bile abruške gore na Italijanskem. — Njegovi stariši so bili čisto ubožni, pa še te je izgubil v svojem šestem letu. K sebi ga je vzela babica, ki je pa tudi umrla že črez tri leta. Sedaj se je začelo za zapuščeno siroto žalostno življenje. Nekako primoran je sprejel zapuščenega otroka v svojo hišo njegov u-jec, ki je bil po svojem stanu kovač. To je bil človek brez srca, ki je mislil edino na zaslužek. Nuncio naj bi mu nadomestoval delovno moč, ki je ni — treba plačati. Zato mu ni več dovolil obiskovati šolo in ga je od zore do mra ka preobiagal z delom, ki mu slabotni deček nikakor ni bil kos. Poleg tega je pa postopal s svojim nečakom še silno surovo, posebno kadar ga je popadla njegova divja jeza. Če se dečku ni posrečilo vsako težko delo, ki mu ga je brezsrčni ujec naložil, je ta kar zbes-nel. Pograbil je prvi kos železa, ki mu je bil pri rokah, ali orodje, ki mu je bilo najbližje, in je začel nabijati ubogega dečka; večkrat ga je tudi vrgel na zemljo in teptal z nogami po njem, dokler ni mali mučenec obležal nezavesten. Po njegovem vzgledu so ravnali z dečkom tudi pomočniki. A to še ni bilo najhujše za nežno čuteče srce nedolžnega dečka. Najbolj se je bal grdega in nesramnega govorjenja teh surovih ljudi. Kadar so v svoji propalo-sti začeli bruhati iz sebe gnusobo, ki go jo nosili v svojih dušah, je zbežal v kak kot, si zaprl z rokami ušesa, da ne bi sli*al in razumel njihovih podlih 1>c ;ed. Prenaporno delo in grdo ravnanje nista ostala brez posledic. Ker tudi ni dobival zadostne hrane, je začel vidoma hirati in na levi nogi se je začela kazati sumljiva oteklina. Nuncio ni mogel več hoditi, a neusmiljeni gospodar si je izmislil novo muko. Postavil ga je k kovaškemu mehu in ko je deček radi slabosti padel večkrat v omed levico, ga je z neko verigo za \es dan privezal k mehu. A kljub vsemu temu nihče ni slišal Nuncia pritoževati se, nikdar svojim trinogom ni z besedo o-čital njihovega ravnanja, ohranil si je .vedno potrpežljivost in veselo srce. Ko kljub vsej svoji trdni volji in naporom ni mogel več delati, ga je spravil ujec v bližnje mesto v bolnico. Pa bilo je že prepozno. Ozdraviti ga ni bilo več mogoče, samo malo so mu zbolj-Sali njegovo stanje. Ko se je toliko popravil, da je zopet za silo hodil, so ga poslali ujcu nazaj. Ta, ki. je upal \ svoji sebičnosti, da se bo dclanezmož-nega nečaka iznebil, je kar pobesnel in mučenje se je pričelo znova. A kakor je bil ujec vztrajen v svoji brezsržnosti tako je bil Nuncio stanoviten v svoji potrpežljivosti in krotkosti. V njegovi mladi duši je dozorel sklep, da hoče sredi tega pekla, v katerem je dan za dnevom moral živeti, postati svetnik. Po šestih letih pa je prišla za mladega mučenca rešitev. Nuncio je imel v Neaplju strica, ki je bil v vojaški službi. Temu je le prišlo na ušesa, koliko trpi njegov nečak in napravil je potrebne korake, da ga reši njegovega trpljenja. Ujec je bil samo vesel, da se bo rešil delavca, ki zna samo jesti, kakor se je izrazil. Stric je vzel Nuncia k sebi in ga je predstavil svojemu predstojniku polkovniku Wochingerju. Ko je ta zagledal shujšanega mladeniča, ki je mogel hoditi samo z bergljami in ko je slišal, kako je nedolžno živel in koliko je moral pretrpeti je bil ves zavzet za njega in je obljubil, da hoče skrbeti zanj kakor oče. Najprej je prišel Nuncio po posredovanju svojega zaščitnika v bolnico za neozdravljive. Kmalu je tam postal ljubljenec V3eh. Iz obraza mu je sijala nedolžnost in kljub vsem bolečinam je bil vedno miren in veselega srca. Vlekel se je celo k posteljam drugih bolnikov, ki so bili nemirni in potrpežljivi, da jih je tolažil in miril. Znal jih je tudi čisto neprisiljeno opominjati k lepemu, krščanskemu življenju. Najbolj pa je vplival njegov lasten vzgled. Posebno se je odlikoval po nežni in goreči ljubezni do Kristusa v presv. R. T. in do preblažene device Marije. Kakor .vse duše, ki so z Bogom v ljubezni in zvezi, je ljubil molitev; strežniki so ga našli velikokrat, kako Je klečal pozno iV noči pri postelji zatopljen v globoko molitev. Polkovnik Wochinger je nazadnje Sklenil vzeti Nuncia v svojo lastno hi-So, da bi še lažje skrbel zanj in da bi, kakor je rekel, videl, kako živijo svetilki. V bolnici je ta vest povzročila hu-¿0 žalost. Sal ie bil Nuncio kakor soln- ce, ki je v vsa srca sijalo toliko tolažbe in veselja. V hiši njegovega zaščitnika Nunciu ni manjkalo ničesar. Zdelo se je celo, da bo še ozdravel. V teh dnevih je napravil sklep, da hoče stopiti v samostan. A poboljšanje je bilo samo navidezno. Črez nekaj časa je bolezen — kostna jetika — izbruhnila še s hujšo silo. Nuncio se je vdal popolnoma v voljo božjo. Hude bolečine je trpel z an gelsko potrpežljivostjo. 5. majnika leta 1830 ga je 191etnega poklical Bog po življenju polnem bridkosti v večno veselje. Z nasmehom na ustnicah se je poslavljal od sveta. Poln ljubezni je pogledal na podobo Matere božje, rekel je: »Glejte vendar, kako je lepa«, in črez nekaj trenutkov ga ni bilo več med živimi. Cerkev mu je leta 1891 priznala naslov častitljivi. Pri tej priliki je povda-ril papež Leon XIII., da je gotovo pustil Bog živeti tega angelskega mladeniča v novejših časih za to, ker je hotel z njim dati vzgled današnji mladini. In res! Veliko naše mladine mora v svet, mora za kruhom na kraje, kjer je v nevarnosti njena poštenost in celo njena vera. Naj bi ji bil v vzgled Nuncio Sulpricio, ki si z rokami maši ušesa, da ne pride nesrečni strup propalo-sti v njegovo mlado dušo. Veliko naših mladih ljudi, ki živijo v bolj slabih razmerah, se radi tega vdaja najnižjim grehom, češ, da imamo tudi mi vsaj nekaj od življenja. Kako je ravnal pa mladi Nuncio veliko bolj pametno! Ce že tukaj ni imel nebes, vsaj onih po smrti ni hotel izgubiti. Res, če ti že v časnih rečeh ne gre preveč dobro, vsaj svoje duše ne pogubljaj! Sredi najhujšega trpljenja je bil Nuncio miren in veselega srca, ker je imel čisto vest in nedolžno dušo. Pa je tudi za nas vse velik pripomoček, da smo mirni v bridkostih življenja. Z Bogom v miru biti; Boga v svoji duši nositi, potem so pa vsi križi življenja lahki, da jih lahko človek prenese. Belgijska mladina v Rimu. Za Veli- konoč je bilo v Rimu 5000 mladih Fran cozov iz vseh stanov. Kmalu za njimi je prišlo v Rim več sto belgijske mladine. Vse obnašanje, v cerkvah, na u-licah, po prenočiščih je kazalo globoko vero in dobro vzgojo, da so res pravi katoličani po mišljenju in življenju. Mladeniči so se z velikim navdušenjem poklonili Sv. očetu in so mu izrekli obljubo, da hočejo biti v svoji domovini prvi bojevniki za vero in življenje po veri. Bog daj tudi še nam veliko tak* mladine! Tudi nemška mladina pri sv. Očet«, Kmalu za Belgijci so bili sprejeti o i venska pevka gospa LOVŠETOVA. ' » Pevci In ljubltelfi lepe pesmL IZ. mala na svidenje v Ptuju! stor za pristanek letal. Papeževa država je že posestnica dveh aerplanov. Za las enak italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussolini ju. V Now, yorku živi brivski pomočnik Fran Valentino, ki je za las podoben Mussoli-niju. Ko so ga opozorili na enakost a voditeljem Italije, je to dejstvo tudi izkoristil. Za kinopredstave se je pustil filmati v ulogi Mussolinija, nastopal ja v govorih kot vodja italijanskega fašizma in dajal radovednim časnikarjem razgovore za časopisje in je pri tem poslu veliko več zaslužil nego v briv-nici. Ko je italijanski konzul v New-yorku zvedel za nastope brivca v tako dostojanstveni ulogi, je dal povelje, da si mora pustiti Valentino rasti musta-če. Brivec se je uklonil zapovedi iz stra hu pred maščevalnostjo fašistov. Koliko izpuši močen kadilec cigaret v življenju? Močan pušač, ki pokadi dnevno 50 cigaret, izpuši na dan 3.5 m dolgo cigareto, ker je ta dolga 7 cm. Vj enem letu bi dosegla dolžino 1277 m in po preteku 50 let 64 km. Ker tehta dnev. nih 50 cigaret 70 gramov, izpuši močan kadilec na leto 2.5 kg in v 50 letih 125 kg. V 50 letih izkajene cigarete so 1 in polkrat težje nego močan pušač. Z enim dragocenejših dijamasitov izginil. Znani pariški zlatninar je izginil neznano kam z dijamantom, ki je cenjen na 9,600.000 Din. Kamen je bil last znane Parižanke Gandini, ki ima svojo vilo v bližini francoske prestolice in ja dobro znana s francoskimi bogataši in plemenitaši. Gandini biva navadno v, Nizzi in le nekaj mesecev pri Parizu. Pred 10 leti je podedovala od grofice Parabere razne dragocenosti in med njimi tudi zgorajni dijamant. Dragocenost tega dragulja tiči v tem, da dijamant v temi blišči kakor radij. O dija-mantu se širijo govorice, da je vsak1 njegov lastnik končal nesrečno. Za bivanja Gandini v Nizzi je dala gospa' shraniti dijamant pariškemu draguljarju. Ko se je vrnila v Pariz, so jejj povedali, da je zlatninar prodal svojo; trgovino in se izselil bogzna kam. Vsi' pariški detektivi so sedaj na nogah, dal bi izsledili zlatninarja in dijamantno posebnost. Kuharica podedovala graščino in posestvo. V Pichlu pri Welsu v Avstriji je umrla te dni graščakinja Ana Reichs: edle plemenita Unkrechtsberg. Svojega' imetja ni zapustila plemenitaškim sorodnikom, ampak kuharici Jožefi Puh-ringer, ki jej je kuhala 17 let. Zefka jo; podedovala grad in 75 oralov vzorna posesti. Nevarna eksplozija granat. Pri mestu Strassburg na Nemškem leži vas Reinbach-Zell, ki je za časa vojne ve-ij liko trpela radi artilerijskega obstreljevanja. V gozdovih okoli vasi je iz-| bruhnil te dni požar. Naenkrat so za-' čele eksplodirati vsled vročine granate«1 katere so v dobi obstreljevanja padle v gozd in se niso razpočile. Vaščanl prestali nepopisen strah radi gozdnega požara in posebno še radi večurnegf eksplodiranja granat. Je že 16 let v ruskem ujetništva. «4 Kmetski sin Janez Hutter iz Wagrajnf na Solnograškem je moral k vojakoig k 59. pešpolku leta 1912. Dne 2. deega? bra 1912 je bil ujet od Rusov. Od 1. 1917 ni bilo od Janeza nobenega sporočila več in radi tega je bil uradno proglašen za mrtvega. Sedaj naenkrat po IG letih se je oglasil na svoje domače s pismom, v katerem jim sporoča ime vasi v Sibiriji, kjer se nahaja, a ne more domov radi pomanjkanja denarnih sredstev. Želja zlatega kralja, Znani ameri-kanski »zlati kralj« in milijarder Rockefeller ima letovišče v bližini New-yorka ob bregu reke Hudson v kraju Tarry town. Nekaj časa se je bogataš pritoževal, ker mu zapira vas East View razgled iz njegove poletne palače. Pred nekaj dnevi se je izpolnila zlatemu kralju njegova želja po daljšem in nemotenem razgledu. Rockefeller je od kupil celo vas za 700.000 dolarjev. Vse hiše in vsa poslopja je pustil po izpraznitvi takoj požgati. Do 1. majnika je bila zabrisana vsaka sled, da je sploh kedaj stala na onem mestu velika vas, V kateri je živelo več sto ljudi. Amerika drvi zopet za zlatem. V severni Alaski so odkrili nova zlata polja in sedaj drvijo cele množice v te kraje. Iskalci zlata se ne odpravljajo na iskanje v obljubljeno deželo s pomočjo pasjih sani ali k nogam, ampak ¡jih pripelje na zaželjeno mesto letalo. Pred kratkem so zadeli na zlato v Ze-idinjenih državah. Farmer je naletel na zlato žilo pri kopanju kanala. Pravico kopanja zlate rude je prodal za 60.000 dolarjev ali 3 in pol milijona Din. Nehvaležnost. Junija lanskega leta si je ovil 691etno glavo z vencem slave berlinski fijaker Gustav Hartmann. Za pregel je v svojo staro kočijo fijakers-kega krampa Grazmusa, sedel na kozla in se odpeljal iz Berlina v Pariz. Stari konj je vlekel svojega gospodarja ,v Pariz in nazaj. Izredna vožnja starega berlinskega fijakerja je bila razbob-nana po časopisju celega sveta. Pari-žani so sprejeli slovesno Gustava in njegovega konja. Vse je lani govorilo in pisalo o podjetnem fijakerju, ki se je upal v modernem današnjem času v Stari kočiji in s starim konjem iz Berlina v Pariz. Gustava so prekrstili Ber-linčani po vrnitvi v »železnega Gustava«. Vožnja mu je spravila lepo premoženje, za koje si je kupil par aviomobi-lov-avtotakserjev. Za svojo fijakersko slavo in premoženje pa se stari železni Gustav ni izkazal hvaležnega, ampak je enostavno prodal kot bodoči zgodovinski starini kočijo in konja, ki sta ga proslavila po celem svetu! Alkoholna prepoved na Japonskem. Japonska dobi alkoholno prepoved za ,vse, ki niso stari 25 let. Popolne alkoholne prepovedi po vzgledu Zedinjenih držav Severne Amerike Japonci nočejo uvesti, ker bi s tem le podžgali tihotapstvo. Poleg alkohola bo prepovedano kajenje duhana do 20. leta, ker je nikotin manj škodljiv kakor alkohol. Kako hočejo odpraviti v Berlinu stanovanjsko bedo. V Berlinu so sklenili, da bodo pozidali 32.000 stanovanjskih hiš. Žalostna Statistika. Vsako leto se izvrši v Zedinjenih državah 9000 ubojev In roparskih umorov. Oblastem se po- sreči, da zalotijo le 15 odstotkov zločincev. Parnik se potopil. V noči v pondeljek 22. aprila je zadel ob skalo pri japonskem otoku Hokkaido japonski parnik »Toyschiki Maru« in se potopil. Utonilo je 114 potnikov, rešilo se jih le 69. Japonske vojne ladje so se trudile, da bi otele smrti več brodolomcev, pa so morale opustiti reševalno delo zaradi prehudega viharja. Največ potnikov je bilo delavcev, ki so se peljali v japonske oljnate rudnike v Kamčatko. Kapitan ladje, katerega so oteli iz valov mornarji, se je ustrelil. Nesrečo je zakrivila snežena burja. Ženska, 38 do 43 let stara, se dela kot gluhonema, nosi kot grbasta, a je zdrava. Ne izda svojega imena, se potepa pri različnih posestnikih cele Slovenije, je delamržna in tujemu imetju ne- Zanimivosti. 2®® letnica w Pragi Ii pri mm. V tem letu mine 200 let, kar je bil sv. Ivan Nepomuk proglašen za svetnika (1729). Kot spomin te 2001etnice bode v Pragi v prvi polovici meseca majnika posvečena stolna cerkev sv. Vida na Hradčanih, ld je s kraljevim gradom vred prenovljena po načrtu arhitekta Slovenca prof. Jožefa Plečnik. V veličastni stolnici ie še sedaj videti krasni grobni spomenik, kjer so v dragoceni rakvi shranjeni ostanki sv. Janeza Ne-pomučena. Želeti je in je tudi skrajna potreba, da se velika cerkev sv. Janeza pri Marenbergu dostojno prenovi do 2001etnice njene postavitve (1735 do 1935). Nekaj zgodovine: Leta 1729 je postavil premožni kmet Marko Gerold na svojem posestvu na vrtu hriba, Suhi vrh imenovanega, v čast sv. Janezu zaprto kapelo za sto ljudi. Ker je kmalu postala premajhna vsled vedno večjega števila romarjev, so jo podrli in namesto nje postavili sedanjo cerkev. 4. majnika 1735 jo je posvetil lavantinski škof grof Attems iz Št. Andraža; mudil se je tukaj dva dni, prvi dan je bilo posvečenje cerkve, drugi dan birma i-stotam, birmancev je bilo 2777. Isto leto je prišlo okoli 20.000 romarjev. Kakor so prihajali darovi, tako se je tudi cerkvena oprava spopolnjevala. Največji dobrotnik je bil marenberški samostan, brez njega bi se cerkev v tej velikosti ne bila nikoli postavila. Poleg sedanje cerkvene hiše je stala posebna duhovska hiša, cerkev je imela svoja posestva, v Marenbergu travnik in gozd, pri Mariboru vinograd. Odkup tega se je obrnil v dobro marenberške-mu župniku. Leta 1756 so naročili iz Celovca štiri krasne bronaste zvonove, pripeljali so jih po Dravi, veliki je tehtal 2225 kg. Skladno zvonjenje je bilo predmet splošnega občudovanja in pohvale. Vojska je zvonove leta 1916 vzela. Pred leti je slovelo lepo petje v tej cerkvi. Nekdaj so se tukaj že na predvečer goda sv. Janeza zbirali v velikem številu romarji, Slovenci in Nemci. — Notranjščina cerkve je, kar vsak obis- varna. Kjer se bo pojavila, se prebivalstvo naproša, da jo takoj odda najbliž-nji orožniški postaji, katero pa se prosi, da o tem obvesti orožniško postajo Sv. Lenart v Slov. gor. Dijaška kuhinja v Mariboru je v marcu prejela te-le podpore: dr. Danilo Komavli, odvetnik, 50 Din; profesor Ivan Bogovič 100 Din; Franc Škof, župnik pri Sv. Antonu, 50 Din; dr. Vinko Rapotec, odvetnik, poravnina, 50 D; Iv. Štuber pri Sv. Barbari zbral na sedmini 120 Din; Celjska posojilnica, podružnica Maribor, 500 Din; dr. Anton Hrovat, zdravnik v Ormožu, 50 Din; dr. Makso Šnuderl, odvetnik, 60 Din; dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, 100 Din; okrajni zastop Ormož 250 Din, okrajni za-stop Ljutomer 100 Din;»Neimenovan 250 Din; dr. Maks Vraber, kanonik, 50 Din; Posojilnica v Mariboru 8000 Din; Ivan Ašič, notar, dr. Ivo Šorli, notar, dr. Franjo Jankovič, zdravnik in dr. Kari Škapin, odvetnik, vsak po 20 Din; Lukovnjak Franc zbral na sedmini v Orehov-cih 50 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala I kovalec prizna, lepa, motijo le številni papirnati venci, kar je pač kmečki o-kus. Če prideš zvečer 15. maja na hrib, se bodeš, vstopivši v cerkev, čudil, kako je osnažena in ovenčana, čudil se boš njeni prostornosti, dolgosti, širo-kosti, visokosti, njenim krepkim zidovom in lepi razsvetljavi. Dolgost njena znaša 40 m, širokost 16 m, notranja višina do stropa 10 m. Ima tri ladje in je, kakor rečeno, jako svetla. Tega žal v mnogih cerkvah ni, zlasti tam, kjer so slikana ali barvana okna. Zunanj-ščina je pa zelo zanemarjena, zlasti je oblika zvonikove strehe neprimerna, je to samo zasilna streha po požaru. Leta 1910 je kipar Ivan Cesar iz Mozirja prav lepo prenovil veliki oltar, ki je posnetek marmorja z bogatim pozlače-njem, med svetovno vojno so razni darovalci pripomogli, da se je naročilo iz Dunaja mnogo lepe cerkvene oprave. Drugo čaka na dobra verna srca. — Od leta 1913 do leta 1919 je bil Sv. Janez središče izobraževalnega dela. * Zlat® v Mrtvem murin. Francoski učenjak Jurij Claude zastopa mnenje, da vsebuje slana morska voda precej zlata. Pridelovanje zlata iz morske vode bi pa stalo več, nego bi bil vreden na ta način pridobljen zlati zaklad. Claude je resnega mnenja, da je na svetu jezero — oziroma morje — ki ja neizmerno bogato na raznih dragocenih tvarinah, ko jih pridelava bi se izplačala in to predvsem zlata. To izredno jezero je Mrtvo morje v Sveti deželi, kojega vsebina soli je 40krat tako velika kakor v vseh drugih Oceanih na svetu. Leta 1927 je opozoril Claude francoskega ministrskega predsednika Poin-careja, naj bi zastavila Francija svoje moči, da si pridobi pokroviteljstvo nad Palestino, kojega imajo sedaj Angleži. Ako bi držali Francozi roko nad svetimi kraji, bi se lahko lotili dviganja zlatega zaklada iz Mrtvega morja, kjer je 20krat toliko zlata nego v vseh drugih' morjih na svetu. V vsakem kubičnem metru vode iz Mrtvega morja je zlata za 24 Din. Okroglo vzeto znaša vsebina celega Mrtvega morja 130 kubičnih ki- lometrov, njegov zlati zaklad je precenjen na 2960 milijard Din. Tekom 15 let bi se lahko pridobila ena tretjina zaklada zlata za 960 milijard Din. Pridobivanje zlata iz Mrtvega morja bi bilo tem lažje, ker leži to ogromno jezero 395 m nižje nego je morska višina. Iz Mrtvega morja bi izkopali kanal v pravo morje in vodni tok v kanalu bi nudil dovolj moči za pogon strojev, ki bi izpirali zlato. Kdo se bo lotil v Mrtvem morju takozvanega zlatega zaklada, še ni znano. * „ZcppelfiT drugič krog Vodja nemške zračne ladje dr. Ecke-ner je prvotno razglasil, da bo nastopil drugi polet preko krajev krog Sredozemskega morja že 20. aprila. Vreme in posebno še vetrovi v višjih zračnih legah so bili tako nevarni in neugodni, da je upal zrakoplov na pot iz Fried-richshafna ob Bodenskem jezeru še le 22. aprila v pondeljek ob pol dveh popoldne. »Zeppelin« je tokrat krenil iz pristanišča proti Franciji in je bil ob 9. uri zvečer nad francoskim mestom Bordeaux. Iz Francije je krenil proti Španiji, kjer je naletel na izredno jasno ter toplo vreme. Posebno navdušeno so sprejeli zrakoplov, ko se je prikazal nad španskim glavnim mestom Madrid. Spustil se je nizko nad mesto in vrgel pošto. Španska letala so sfrčala v višine v znak priznanja in pozdrava »Zeppelinu«. Iz Španije je zavila ladja ob afriško obal. Afrikanci in to doma čini se niso mogli načuditi zrakoplovu, katerega so videli prvič. Iz Afrike je zakrožil »Zeppelin« nazaj proti Fried richshafenu preko San Rema in Nizze. Pristan Friedrichshafen je bil dosežen po 57urni neprestani vožnji 25. aprila ob 11. uri v noči. Prvič je tokrat pristal »Zeppelin« v nočni uri. Cela vožnja je potekla dobro in na občo zadovoljnost vseh potnikov, ki so posebno hvalili varnost zrakoplova in izvrstno prehrano. Prvotno je bilo razglašeno, da bomo pri tokratnem poletu videli »Zeppe lina« tudi nad Slovenijo, a se to žali-bog ni zgodilo radi slabega vremena, Ki tlači in mrcvari naše kraje že celi april z malenkostnimi izjemami. Ir Sedajni francoski Poincarejevi vladi Be je posrečilo po dolgem boju v skupščini izvojevati dovoljenje nekaterim misijonskim družbam, da >se lahko v domovini slobodno gibljejo in skrbijo za naraščaj. V Franciji so bile radi zloglasnega »Combes-zakona prepovedane več let vse cerkvene družbe in redi. Stanje francoskih članov raznih samostanov je znašalo pred Combes postavo 75%, po le 49%. Francoski tokratni opoziciji (radikalom in socijalnim demokratom) je bilo dobro znano plodonosno delovanje francoskih misijonskih družb v inozemstvu na nepregledno korist Fran- cije; a kljub temu se je upirala z vsemi močmi dovoljenju istih doma'v — Franciji. Eden od voditeljev radikalov je rekel pred kratkem: »Danes dovolimo belim bratom šole v Afriki; jutri bo že izročena cela pokrajina našemu najbolj temnemu sovražniku — jezuitom.« Jezusovo družbo je francoska opozicija napadala in jo še napada in se je boji najbolj. Kadarkoli danes gromijo voditelji opozicije v parlamentu proti cerkvi in duhovščini, mislijo vsikdar na jezuite. Akoravno s tokratnim omi-ljenjem proticerkvenega zakona niso prejeli jezuiti nobene ugodnosti ali večje prostosti v domovini, so ravno ta red opozicijonalci z vso besnostjo napadali pri vsakem govoru v narodni skupščini. Pri vseh napadih pa je po celi Franciji dobro znano, da delujejo tisočkrat izgnani in prokleti jezuiti sicer na tihem, a tem pridnejše, akoravno ne sme jo v javnost. Poročevalec dunajskega liberalnega dnevnika je obiskal te dni v Parizu voditelja jezuitskih kitajskih misijonov, očeta Giberta. Častiti bradati menih je takoj izjavil, da se nove francoske proticerkvene olajšave nikakor ne tičejo jezuitov. — Francosko zunanje ministrstvo še danes razglaša in povdarja: »Vi jezuitje sts dobri za izvoz; vendar doma ne naj demo nobene potrebe za Vaše delovanje.« — In tako se tudi resnično godi: »Jezuitski misijoni v inozemstvu uživajo pokroviteljstvo francoskega zu nanjega ministra. Voditelje misijons kih postaj francoska vlada uradno in javno hvali ter jih odlikuje. Na Kitajskem in po Sibiriji jim prepušča celotni pouk ondotnih Francozov in fran-voskih podanikov; v Franciji sami so pa vse jezuitske šole najstrožje zaprte. Ravno isti, ki v tujem delujočo Jezusovo družbo hvalijo in priznavajo njeno kulturno delo, jo doma zmerjajo za »dvorezne in hinavske jezuite.« Po zadnji statistiki vzdržujejo francoski jezuitje med neverniki 2200 misijonarjev in sicer: 1422 duhovnikov, drugi so učitelji ter bratje iz vseh mogočih narodnosti, ki so pa vsi francoski državljani. Pravih Francozov je le 1069. Po izjavi zgoraj omenjenega p. Giberta je število francoskih jezuitskih misijonarjev še veliko premajhno. Pred vsem primanjkuje naraščaja iz Francije; akoravno delujejo ravno jezuitje med neverniki kot pijonirji fran coske kulture. Na otoku Madagaskar (ob vzhodni afriški obali, kjer je najbolj razširjena malarija) vzdržujejo francoski jezuitje eno šoio in en kolegij z 2476 učenci. Na srednji jezuitski šoli v Bombaju v Indiji se šola 3000 dijakov. V mestu Beirut (severno od svete dežele) so francoske jezuitske ljudske, srednje in visoke šole. Najbolj znamenita in že 25 let obstoječa jezuitska visoka šola je v Šangha-ju na Kitajskem. 251etnico je slavil ta zavod ob navzočnosti francoskega kon zula. Razven šol pa vzdržujejo francoski jezuitje na vseh misijonskih postajah: zvezdarne, vremenska opazovališča* zavode za merjenje neznanih krajev, magnetizma in radijo-postaje. Vsa francoske radijo postaje na Kitajskem so pod vodstvom očeta jezuita Froc. Tako se glasi na kratko izjava voditelja francoskih jezutiskih misijonov na Kitajskem p. Giberta, ki pa prebiva stalno v Parizu. Iz ravnokar označenega delovanja francoskih jezuitov, pravi poročevalec dunajskega dnevnika, uvidim, da se rajši pustita francoski zunanji minister Briand in predsednik Poincare —» zmerjati za nazadnjaka, kakor bi pa še za nadalje trdovratno onemogočeva-la. nad vse kulturno delovanje raznih francoskih cerkvenih družb in redov. Ake razširjajo cerkvene družbe moč in slavo francoske kulture po vseh delih sveta, zakaj bi je pa doma na Francoskem ne! PosehEesii pre&oocsasskega paruika. Dne 16. julija bo nastopil prvo preko-oceansko vožnjo parnik »Bremen«, ki je last severonemškega Lloyda in ga dogoiavljajo v nemški ladjedelnici v Bremenu. Morski velikan tehta 46.000 ton in bo največji in najhitrejši parnik Stroji proizvajajo 100.000 konjskih sil in ladjo bodo gonili štiri vijaki iz brona, od katerih tehta vsak po 17.000 kg. V vseh prostorih parnika bo žarelo 35 tisoč električnih žarnic'in zvonilo oh potrebi 10.000 električnih zvoncev. Ladja je opremljena z motornimi rešilni« mi čolni. Posebnost parnika bo letalo. Aeroplan bo sfrčal z ladje 1000 km pred ciljem, da bo izročil ekspresno pošto v pristanišču en dan pred prihodom parnika. ŽssisM polkovnik obsojen. Smo že poročali, kako je Angležinja Valerija Smith skozi leta vodila za nos ugledno angleško javnost v ulogi polkovnika in voditelja angleških fašistov v Londonu. Slednjič so jo razkrinkali, obtožili in te dni je bila obsojena na devet mescev ječe, ker je javila v državno matično knjigo napačno svoj spol in i-me. Sodba je izredno omiljena, ker sicer določa zakon zaporno kazen 7 let. Ženski oberst je zagrešil zločin, ker se je upisal v državno matico kot moški in poročil z mladim dekletom. Paraice. Naše Prosvetno društvo se živahno giblje. Dne 14. aprila nam je nudila veliko u« žitka njegova druga prireditev. Šolska in od« rašena mladina nas je prav razveselila z ne« kaj primernimi pesmicami in deklamacijami* dobro so jo zadeli rokodelci (zidar, mizar, te« sar, krojač) in mladi vojaki (šolski učenci), za; nad vse premetenega tička se je pa pokazal dr. Vseznalov sluga Štipko. Ptuj. Kakor smo poročali v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«, ima telovadni od« sek Orel v Ptuju javno tombolo v nedeljo, 5< maja, ob treh popoldne na Florijanskem trgu' Ptuju. Ne odlašajte, ampak kupite tablice^ cena samo 2 Din. St. Janž pri Velenju. V nedeljo, dne 5. maja, ob treh popoldne, priredijo naši fantje v društvenih prostorih igro »Dr. Vseznal in njegoV sluga Štipko Tičeka. Vsi, ki se hočete enkrat prav od srca nasmejati in pod šaljivo luščili o najti zdravo vzgojno jedro, ste prisrčno povabljeni! Sv. Jurij ob Južni žol. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, fine 5. maja, popol dne po večernicah, v dvorani Katoliškega do-mo veseloigro v dveh dejanjih »Anarhist«. Po igri licitacija in petje. Ker je čisti dobiček namenjen za nove knjige, iskreno vabimo k o-bilni udeležbi! Šmarje pri Jelšah. Orlovski odsek ponovi v nedeljo, dne 5. maja, v Katoliškem domu igro »Domen«. Sosedi in domačim, aufbiks, če ima te kaj korajže napolniti ta dan dvorano. Tudi igralci se bodo potrudili, da bost vsi prav zadovoljni ! Rogaško orlovsko okrožje. Prihodnjo nedeljo, dne 5. majnka, dopoldne se vršijo telovadile tekme šmarslco-rogaškega orlovskega o-krožja v Katoliškem domu v Šmarju. Popoldne po večernicah pa ponovi na občno željo gmarski odsek Jurčičevo ljudsko igro v petih dejanjih »Domen«. Prijatelji naših vrlih in delavnih fantov iskreno vabljeni! irgiiisiewsüc zadeve. Odbor Društva organistcv za niarib. škofijo je imel dne 9. aprila sejo v Celju in se je sklenilo, da bo redni letni občni zbor letos dne 5. junija v Celju ob % devetih dopoldne. Natančnejši program bo priobčen v časopisih. — Člani se zaprosijo, da poravnajo zaostalo članarino. V na ki župniji na štajerskem je bila pred kratkim razpisana služba cerkovnika, kateri bi znal tudi »nekoliko orgij ati«! Če še povem, da tam tudi nimajo organista, potem ni treba več nobenega komentarja. Pa se še nekateri povprašujejo, kaj je vzrok, da cerkvena glasba ne more napredovati! Cene in sefa» ?3ariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 27. aprila so pripeljali špeharji na 39 vo-zeh 95 zaklanih svinj, kmetje 2 voza krompirja, vsled deževja krme ni bilo na trgu. — Svinjsko meso so prodajali po 15 do 25 Din in krompir po 2 do 2.25 Din. Čebula je po 4 Din, pšenica po 3 Dn, ječmen po 2.50 Din, oves po ¡'1.50 do 1.75 Din, ajda po 2.50 Din, proso 3.50 Din, fižol po 5 do 7 Din. Kokoši komad 30 do 45 Din, par piščancev po 50 do 70 Din, domači zajci po 20 do 50 Din, kozlič 80 do 110 Din. Kislo zelje prodajajo po 4—5 Din, kislo repo ¡po 2 Din, solato 1—3 Din, suhe gobe po 2.59 it)in, jabolka po 6 do 10 Din, suhe slive po 10 l,(do 12 Din, mleko po 3.50 Din, surovo maslo po ,'40 Din, jajca po 1 do 1.25 Din, med po 18 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 23. aprila 1929. Prignanih je bilo: 2 konja, 6 bikov, 75 ¡volov, 154 krav in 3 teleta. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli ,voli 1 kg žive teže od 8.75 do 9 Din, poldebeli ¡voli od 8.25 do 8.50 Din, biki za klanje od 5.75 'do 8 Din, klavne krave debele od 8 do 8.25 D, plemenske krave od 7 do 7.50 Din, krave za Iclobasarje od 5 do 5.50 Din, molzne krave od •7.50 do 8 Din, breje krave od 7.50 do 8 Din, mlada živina od 7.75 do 9 Din. Prodanih je bilo za izvoz v Italijo 14 komadov. Mariborski svinjski sejem od 26. aprila 1S29. Pripeljanih je bilo 251 komadov, prodanih pa 153 komadov. Notirali so po komadih: 5 do 6 ^tednov stari 125 do 150 Din, 7—9 tednov 225— IBO Din. 3—4 mesece 350—450 Din. 5—7 mese- cev 450—550 Din, 8—10 mescev 580—750 Din, 1 leto 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—1250 Din, 1—5 kg mrtve teže 16—17 Din. Kupčija je bila živahna. Mesne cene v Mariboru. Goveje meso 1 kg od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 D, svinjsko meso od 15 do 25 Din. * Pozeba v goricah. Koliko škode je letošnja zimska pozeba povzročila v goricah, se danes še ne da ugotoviti, ker trta vsled hladnega vremena še ne odganja tako, da bi se splošna škoda dala preceniti. Zdrava in nepoškodovana glavna očesa pa so že napeta, da se vidi v njih življenje. Tudi pri prvem stranskem očesu se opaža pri nekaterih sortah v toplejših legali življenjsko gibanje, dočim je zadnja rezerva, drugo stransko oko, še mrtvo in bo pognalo šele čez kakih 14 dni, če je zdravo. Najbolj je po mojih dosedanjih opazovanjih trpel portugizec, šipon, slanka-menka in ranfol, nekoliko manje silva-nec, burgundec, muškatni silvanec, ru-landec in traminec, najbolj odporni pa so se pokazali rizlingi. Seveda bo škoda po raznih legah in vrhovih, glede zemlje in raznih drugih vplivov zelo različna, vendar pa bi bilo dobro, da bi vsak vinogradnik natanko opazoval vse sorte svojega vinograda, kako so prestale zimo, da bi se v bodoče obču-val ob isti priliki večje škode glede rezi. Najstarejši ljudje naše generacije ne pomnijo take pozebe in tudi stari zapiski dunajskega meteorologičnega zavoda, ki se vodijo že čez 200 let, beležijo tako dolgotrajno zimo s sličnimi temperaturami v januarju, februarju in marcu samo v letu 1775. Na podlagi letošnjih izkušenj v vinogradu moramo naši deci in potomcem zapustiti dober svet, kako se naj ravnajo v sličnih prilikah glede rezi, ki je letos tako različna in nenaravna. Nekateri so obrezali kakor navadno, drugi so pustili 20 —več očes, tretji pa povprek niso režali. Kdo bo imel boljše uspehe, v katerih legah in pri katerih sortah? Kak bo uspeh leta 1930, ker se grozdje izleže samo na dveletnem lesu. R. Košar. ^megraainikem, ki imajo nasajeno araarsico. Vinogradništvo mariborske oblasti trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice, ki se je razširila v naših vinogradih med vojno in po vojni. Gospodarski interes države kakor tudi naše oblasti upravičeno zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimpreje iztrebi. Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju. Dosedanje izkušnje o zelenem precep-ljanju šmarnice so pokazale zadovoljiv uspeh, kar je tudi umljivo, kajti če je šmarnica na lastnih koreninah uspevala in kljubovala trsni uši, bo tudi v precepljenem stanju kot podlaga plemenitih sort dovolj odporna. Da se pre cepljanje šmarnice čimbolj razširi, se bo dala za vsak precepljen trs šmarnice, kjer se je zeleno cepljenje posrečilo, nagrada v znesku 1 Din. V to svrho naj predložijo vinogradniki, ki nameravajo precepiti šmarnico, do 30. maja 1929 komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti nekolekovano Dri- javo števila trsov, ki so določeni za pre cepitev, do 15. septembra 1929 pa prijavo števila precepljenih trsov šmarnice, pri katerih se je zeleno cepljenje po srečilo, da se izplača nagrada. Resničnost podatkov poslednje prijave mora potrditi pristojni občinski urad ali pa predsednik kake kmetijske organizacije v dotičnem kraju. Nagrade se bodo izplačevale do višine v to svrho določenega zneska in po redu, kakor bodo prihajale prijave. * tltijtiMjeic ©lajlifc pri m-um frišartoieiia zalm Zastopniki vinskih producentov, vin skih trgovcev in gostilničarjev iz cele države so se mudili te dni v Beogradu pri finančnem ministru zaradi novega trošarinskega zakona. Vršilo se je več posvetovanj in zaključek teh je bila važna obljuba pomočnika finančnega ministra g. dr. Gospodnetiča. Po tej izjavi bo imel novi trošarinski zakon tele olajšave: 1. Vino pride pod kontrolo, čim zapusti producenta, a trošarina zapade v plačilo o priliki vkletenja v klet kupca ali gostilničarja (torej pri prehodu v druge roke). 2. Trgovci z obratom preko 1000 lil dobijo svobodna shranišča, s kaferjmi razpolagajo lastniki svobodno, a kontrolni organi imajo vanje prost dostop. Zakonito dopuščene manipulacije so v svobodnih shraniščih dovoljene brez predhodne prijave. 3. Vinu, prepeljanemu v svobodna shranišča, je priznan poldrugo odstotni transportni kalo. Enako je predviden polodstotni mesečni manipulacijski in ležarinski kalo. Vinski mošt bo podvržen le kontroli. V zapisnik se vpiše količina čistega vina. Za plačevanje trošarine, ki preide iz svobodnega shranišča v promet, so predvideni krediti a bančno garancijo. Za vino v svobodni! shraniščih ni treba polagati drugega jamstva kakor blago samo. 4. Od zalog vina in žganja, ki so bile dne 15. aprila popisane, se dovoli interesentom brez svobodnih shranišč kredit na ta način, da na prošnjo plačajo trošarino v obrokih do 1. januarja lela 1930. Svobodna shranišča ne platVijo trošarine. 5. Gospod Gospodnetič je obetal, da bo predlagal ministru financ, naj sa pri pošiljkah preko 5 hI izterjuje trošarina ne od pošiljatelja, temveč od1 sprejemnika, vendar pa le v primeru, da pošlje trgovec blago po železnici. 6. Ako je lastnik svobodnega shranišča obenem posestnik vinograda, kjer vkletuje v lastni kleti svoje proizvode, je ta klet le pod kontrolo in se ne smatra za svobodno shranišče, za katero j« treba plačati takso. * Znižanje ceao za pivo. Kakor se nam sporoča, se je na zborovanju gostilni-čarskih zadrug in Zveze gostilničars-kih zadrug v Mariboru vsled znižanja cene piva sklenilo, za Maribor določiti sledeče cene za pivo in sicer: 1 vrček (pol litra) Din 4.50, 1 kozarec Din 3, 1 steklenica Din 5.50. Te znižane cen« veljajo od dne 28. aprila 1.1. Dalje se je sklenilo, da se v občinah okolice Maribora in v krajih, kjer znaša občinska doklada na pivo manj nego 60 Din od hektolitra, bo točilo pivo po sledečih cenah: 1 vrček 4 Din, 1 kozarec 3 Din in 1 steklenica 5.50 Din. Vsekakor je pa pozdravljati, da je gostilničarska zadruga sklenila, znižati cene piva, vsled česar bode uživanje piva kot ljudska pijača tudi široki javnosti dejansko o-mogočena. Ljudska posojilnica v Brežicah prične poslovati dne 1. maja 1929. Člani načelstva nove posojilnice so: načelnik Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah, dr. Anton Megušar, odvetnik v Brežicah, Franc Knific, ravnatelj v pokoju Brežicah, Franc Zevnik, posestnik na atežu, Gregor Ivančič, posestnik na Črncu. Ljudsko posojilnico v Brežicah ^oplo priporočamo vsem našim prijateljem na Posavjul Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dne 5. maja t. 1. s pričetkom ob 10. uri celodnevni poučni tečaj pri čebelnjaku g. nadzornika proge R. Bajca na konjiški postaji. Čebelarji, člani in nečlani, pridite in pri-vedite s seboj še druge, ki se zanimajo za to kmetijsko panogo. Predavatelj je gospod H. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast. Tri tedne pozneje, to je v nedeljo, dne 26. majnika, se vrši enak tečaj pri čebelnjaku gospoda šolskega upravitelja J. Časla v Žičah. Predavanje o sadjarstvu v Kostriv-jici. Eno najlepših panog gospodarstva, to je sadjarstvo, hočemo tudi Ko-itrivničani vedno bolj upoštevati. V ta jamen smo že letos dvakrat povabili Strokovnjake v našo sredino. Prvikrat 'am je dne 19. marca gospod Vardjan temeljito razložil sajenje in cepljenje, za kar smo mu iskreno hvaležni. V nedeljo, dne 21. marca, je pa gospod Mil. Levstik v poljudni besedi, ki je segala vsem do srca, razložil sadjarske razmere. Prosimo gospode predavatelje, da večkrat pridejo k nam, ker so nam vedno dobro došli! Velika nepoštena manipulacija z me-šasijem hmelja odkrita. Niirnberški dst »Der Sturmer« prinaša obširno ma lipulacijo z mešanjem hmelja. Firma akob Kann, kateraje veljala kot solid-ia trgovina in je tudi uživala zaupanje, je dobila veliko naročilo od neke pivovarne iz Berlina na 1200 centov po ^dogovorjeni ceni in za gotove vrste nmelja. Firma Kann je pa naročilo izvršila tako, kakor je pač njej najbolje igajalo. V to svrho si je Kann preskrbela tudi večjo količino baškega hmelja, katerega si je pustila do mesta Re-gcnsburg po Donavi pripeljati, od tam pa je Kann izvozila hmelj na avtomobilih, da bi s tem zabrisala sled izvora. Ta prefriganost je pa imela slabe posledice in so tvrdkini delavci kmalu raznesli to nepošteno dejanje, da ni firma pivovarni dobavila hmelja iz dogovorjenega kraja, marveč da je firma mešala hmelje vse navzkriž. Ker je bilo tedaj to nepošteno postopanje postalo javna govorica, je hotela tvrdka za vsako ceno odvaliti madež ter je dvema delavcema plačala nad 100.000 Din za preklic in molčečnost tega dogodka. Delavca sta prejela ogromno podkupnino, a kljub temu ni ostala zadeva taj na. Dognalo se je še tudi, da je Kann ponarejevala tudi razne žige in listine, od katerih je baje imela cele kopice na zalogi. — Če vzamemo samo primer firme Jakob Kann, kateri pa bržčas ni edini, govori jasno, da si moramo zaščititi naš hmelj, ker le s tem zamore-mo preprečiti nesolidno manipulacijo in zamenjavo našega dobrega hmelja s hmelji slabejših provenijenc. Ker ni na nobeni štajerski kobuli zapisano, da je to štajerski hmelj, je tedaj edini izhod: obvezno signiranje. Prepovedano je ponarejevanje denarja, pa se vkljub temu še najdejo ponarejevalci, če pa ne bi obstajala prepoved, bi ponarejeval denar vsakdo, ki potrebuje denar, in ravnotako je s hmeljem. Sicer poznam več zunanjih firm, ki so v vsakem ozi-ru poštene, in te niso nasprotne signi-ranemu hmelju, nasprotno bodo pa sedaj pivovarne vsled slučaja firme Kann naravnost zahtevale signirani hmelj. Josip Petrič. — (Zgorajno notico pri-občujemo, da sliši javnost tudi ono plat zvona, ki zahteva znamkovanje hmelja. Zadnjič smo objavili izpod peresa strokovnjaka mnenje, naj se ravno pri slovenskem hmelju opusti obvezno signiranje.) * Mmmt m Mnc!t¥«€ lil HtSCC. Dosedanji kosirji za kose ne predstavljajo kljub ponovnemu izboljšanju še vedno one idealne pritrditve z ozi-rom na priročnost, težino in enostavnost, ki si jo je zaželel kosec, ker je zahtevala pritrditev kose potom kosirja precej truda in časa, a je bilo zavarovanje kose izven vporabe in pri nošnji izključeno. Dolgo gojena želja kosca se je sedaj izpolnila. Potom novo zgrajene pritrdilne naprave in odgovarjajoče preure jene kose, ki se pravkar uvaja, se je po srečilo odstraniti vse nedostatke dosedanjega pritrjevanja kos. Patentirana kosa s kosirjem, ki je v prometu pod zaščitno znamko »Flugs«, prekaša vse dosedanje kosirje in pomenja vsekakor najpopolnejšo pritrdilno napravo. Novi »Flugs« kosir zahteva tudi primerno preurejeno koso, katera se razlikuje od dosedanjih le v tem, da se na haja v glavi kose zareza, ki služi novemu kosirju v svrho pritrjevanja. Patentirane kose izdeluje ena prvih avstrijskih tovarn ter jamči glas tovarne tudi za prvovrstno kakovost novih izdelkov. Napravo novo patentiranega kosirja in kose hočemo v naslednjem nekoliko opisati. »Flugs« kosir obstoja iz jeklenega vijaka, čigar glava ima obliko leče, premer ca 2 cm. V gornjem koncu kosišča se nahaja v oddaljenosti ca 25 mm od vrha odprtina, ki se razširi od ene na drugo stran od 7 mm na 12 mm. »Flugs« vijak se zabije skozi odprtino 7 mm tako, da napravi v lesu štiri oglato ležišče. Patentirana kosa z zarezo v glavi se nato položi na vrh kosišča in pritrdi z matico vijaka, katera slednja se nategne s pomočjo posebnega ključa. Pri zavarovanju kose se odvije nekoliko matica vijaka ter konica kosa položi v nalašč za isto v sredini kosišča izdolbeno zarezo, nakar se matica vijaka zopet nategne in kosa je v zavarovanem položaju. Na podlagi novega »Flugs« vijaka bode potrebno kosišča v bodoče opremiti s potrebno odprtino na vrhu, kar pa ne zahteva nikake posebne pripre-me. Z novim »Flugs« kosirjem je mogoče patentirano koso v 15 do 20 sekundah pritrditi na kosišču v položaj, ki je potreben koscu, v istem času pa je tudi mogoče koso sneti ali pa staviti v zavarovano lego. Patentirana kosa s kosirjem »Flugs« je vzbudila v vseh kmetijskih krogih veliko pozornost, sodba merodajnih či-niteljev je izredno ugodna, uvaja pa so že tudi v naši državi ter bo kmetovalcem in koscem že letos na razpolago Patentirane kose in kosirji »Flugs« se naročajo pri generalnem zastopstvu v Mariboru: tvrdki J. Videmšek, Koro-ščeva 36, dobijo pa se tudi v vseh želez ninah. Cene patentiranih kos »Flugs«, ki predstavljajo zajamčeno prvovrsten iz delek vodeče avstrijske industrije kos, se gibajo med 45 in 60 Din (širina 45— 55 mm, dolžina 75 do 100 cm). Patentirani kosirji »Flugs« (vijak in klin ter ključ) stanejo 10 Din kompletna garnitura. Načrti in navodila so interesentom vedno na razpolago. koncert, ki ga priredi v petek, dne 3. majnika zvečer ob 8. uri v veliki Gotzovi dvorani pev-: sko društvo »Maribor«. Sodelujejo sloviti pev« ci in pevke ter vojaška godba. Vstopnica za' to izvanredno prireditev se dobijo v predpro-; daji v prodajalni Ciriiove tiskarne v Gospod.-banki in v trgovini Hofer v Ulici 10. oktobra, zvečer dne 3. maja pa v blagajni Gotzove dvorane. Še enkrat vabimo vse Mariborčane in o-količane, da pridejo k tej redki prireditvi. —f Umrl je od kapi zadet gospod Rudolf Novak, sedlarski mojster. Pokopali smo ga v soboto popoldne. Novak je bil v svojih mladih letih agilen član katoliškega mojsterskega društva' in je sodeloval tudi pri Društvu katoliških* rokodelskih pomočnikov. Svetila mu večna! luč! — Za mesto in okolico je važno vpraša« nje, kaj bo s plazovitim Meljem ob Dravi. Vi vsakem še tako malem deževju ali nalivu zdr« čijo velike količine laporja s strmine na okraj[ no cesto in jo v dolžini dobrih 50 m popolnoma' zadelajo. Letošnjo spomlad so se začele v vi^ šini nad okrajno cesto rušiti debele lapornatai skale in ogromni kosi na ta način zaprejo; promet na cesti. In tu je velikanska nevarnosti za voznike in pešce. Zidar Krajnc pripoveduj je, da je v soboto, dne 27. aprila, zjutraj, ko! je korakal proti Mariboru, z velikansko brziV no zdrknila pred njim velika skala čez okrajfj no cesto v Dravo. Da bi bil Krajnc le samo zal korak počasnejši, bi gabilo čisto gotovo ubilo* Izogniti se ne moreš nikamor. Ako se na tel cesti zapre s plazovi vozovni promet, je cel® Senfpeterska župnija odrezana in vozniki JJMp rajo po strašnih blatnih klancih proti Sv. Mar jeti in okoli Lajtersberga v Maribor. Tu se bo moralo nekaj napraviti, ker se vsako leto rušijo večji deli Meljskega hriba na cesto. Priporočamo okrajnemu zastopu, da pripravi načrte, kako bi se zajezilo nevarne plazove na tem mestu. Malo koristijo nove cestne zveze od Sv. Petra dalje, ako čez Melje ne morejo ne vozniki, ne pešci naprej. Ko se bo zgodila kaka večja nesreča, bo že prepozno — Seja mariborskega občinskega sveta se vrši v petek, dne 10. maja, zvečer. — Kamničani so se vendarle ojunačili in bodo dali po mestnem električnem podjetju napeljati električno silo za luč in pogon strojev. Tudi vrli župan v Roš-pohu je povabil zastopnike mestnega električnega podjetja, da pregledajo, kako bi se najbolje napeljala elektrika tudi v Rošpoh. Zadeva je sedaj v ugodnem teku in upamo, da bodo kmlau sledili dobremu vzgledu Kamniča-nov tudi prebivalci iz Zrkovc in Sv. Petra, kjer bi se dala napraviti za oba kraja enotna električna napeljava. Ko Maribor pod našim županom tako lepo napreduje, naj še procvita ,v gospodarskem oziru tudi okolica! ISarenberg. V nedeljo, dne 12. maja, se obhaja pri Sv. Pankraciju na Radelju, remšni-6ka župnija, slovesno god- sv. Pankracija in pride več procesij, Slovenci iz Dravske doline, Nemci iz Arveža in drugih krajev Srednje Štajerske. Sv. Pankracij je nova cerkev in stoji na jako lepi razgledni točki blizu 1000 m morske višine, kjer je zelo lep in obsežen razgled na vse strani, posebno proti Gradcu. Preskrbljeno je tam tudi za telesno okrepčilo tujcev. — V teku istega tedna se pri Sv. Janezu Nepomučanu, veliki in nekdaj sloveči romarski cerkvi na lepem griču ob pobočju gore 'Radelj, obhaja spomin cerkvenega varuha. — (V križevem tednu je prošnja procesija. Na god sv. Janeza, v četrtek, dne 16. maja, je več sv. maš, prva ob 6. uri zjutraj. Dve pridigi, slovenska in nemška, pride namreč tudi procesija iz Ivnilta, prvič po prevratu iz Srednje Štajerske. Ob 10. uri predpoldne slovesno sv. opravilo. Popoldne ob pol treh pete litanije Marijine z dvema blagoslovoma. Med tednom 'je več sv. maš. — Lepa nedelja se obhaja po navadi po prazniku presv. Rešnjega Telesa, letos dne 2. junija. — Druga cerkvena opravila med letom po navadi. Sv. Kunigunda na Pohorju. Letošnja zima e svojimi grozotami nas je-, hvala Bogu, brez ;večjih nesreč že zapustila. Zdaj prihajajo že tudi k nam na hribe polagoma toplejši in prijazni spomladanski dnevi. Po dolgotrajni hudi zimi se zdaj vse veseli vzbujajoče se narave. In to naravno veselje nam je letos povečalo še veliko duhovno veselje. Povodom molitvenega dneva (12. aprila) smo imeli namreč kakor lani za može in fante, letos za žene in dekleta tridnevne duhovne vaje, katere je z .veliko požrtvovalnostjo in gorečnostjo vodil prečastiti gospod Tomaž Tavčar, misijonar iz .Celja. Ob tej priložnosti se je dekliška Marijina družba posvetila slovesno presv. Srcu Jezusovemu. Tudi možje in fantje so imeli dvodnevno pobožnost kot obnovitev lanskih duhovnih vaj. In ob tej priložnosti je bilo v mla-ideniško Marijino družbo na novo sprejetih 49 pridnih fantov, ki so se po sprejemu tudi slovesno posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Tako jBte obe Marijini družbi lepo proslavili 201et-Jiico svojega obstoja. Vsa petdnevna pobožnost se je končala v nedeljo, dne 14. m. m., popoldne S tem, da smo se skupno zahvalili Materi bo-Iji Mariji za vše milosti, ki nam jih je izprosila tekom te pobožnosti. Pete lavretanske 11-¡tanije, katere je pela cela cerkev, so bile gla-Sen izraz naše hvaležnosti do Matere božje, tjubi Bog pa daj, da bi ta lepa pobožnost obhodila v srcu nas vseh prav veliko najboljšega Sadu! ; Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 20. aprila se je ^vedno od nas poslovila po dolgi bolezni stica Marija Žmavc, rojena Fras, šele ko-v 88. letvi svoje starosti ter zapušča žalu-ga moža in dve hčerki in starš«. Upajmo, da se vidimo nad zvezdami! Celi rodbini naše sožalje!--Na sedmini se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 100 Din. Posnemajte! Sv. Benedikt v Slov. goricah, pri nas je kon čal naš kmetijski nadaljevalni tečaj, ki ga je skozi štiri mesece obiskovalo z veliko vnemo 28 mladeničev. — Letos smo se že veselili slovesnosti primicije, ki bi jo obhajal naš rojak frančiškan fr. Pavlin Tomažič z Drvanje. Toda Bog je drugače ukrenil. Poklical je k sebi srčno dobrega in pobožnega bogoslovca. Bil je v Ljubljani pokopan na veliki četrtek. List »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« mu je v majevi številki postavil lep spomenik. Naj v miru počiva! — Radovedni pričakujemo majevega zelenja in cvetja, da se prepričamo, koliko škode je naredila zimska pozeba in sadnem drevju in v vinogradih. Kolikor se že zdaj vidi, so po dolinah pozeble hruške, slive in še celo starejša jabolčna drevesa. Pozeba pa je različna po legah. — Naši Orli in Orlice se vneto pripravljajo na svojo akademijo prihodnjo nedeljo, dne 5. maja. Zato bomo v velikem številu pohiteli na to prireditev naše mladine, da se ob nje mladostnem ognju in navdušenju sami poživimo za prelepa krščanska načela. Sv. Trojica v Slov. gor. V soboto, dne 20. m. m. je mirno v Gospodu zaspala Marija Mlina-rič, stara 68 let, posestnica iz Gornje Senarske. Bolehala je skoraj tri mesece na želodcu in ob koncu se je je še lotila jetika. Pogreb je bil ob zbrani veliki množici ljudstva v spremstvu 2 gospodov duhovnikov In dveh bratov. Pri naši fari so redki taki sprevodi, kakoršen je bil ta. To je znak, kako je bila priljubljena in nad vse spoštovana pri ljudeh. Domači pevski zbor je na domu in ob odprtem grobu zapel ubrano ganljive žalostinke. Mamico bomo ohranili v blagem spominu, rodbini pa naše prisrčno sožalje! Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas smo spremljali k zadnjemu počitku Marijo Krajnc, posestnico iz Potperšaka. Rajna je bila dobra gospodinja do zadnjih dni svojih 70 let. Rajno so spremljali od hiše žalosti mašniki in domači pevci in velika množica ljudi. Sv. Marjeta niže Ptuja. Novoustanovljeno prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo, 5. maja, veliko slavnost s sledečim sporedom: Od 12. do 14. ure je sprejemanje sosednih društev; ob 15. uri je blagoslavljanje društvene brizgalne. Za tem so govori ter tombola z jako lepimi dobitki kakor les za stavbo, drva itd. Sodelovala bo lastna godba na pihala. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo potrebnega gasilnega orodja, se vse kar leze in gre naj-uljudneje vabi! V slučaju slabega vremena se vrši slavnost 12. maja. Svetinje pri Ormožu. Zadnji čas dan na dan pojo mrtvaški zvonovi, kar je za malo župnijo, kakor je Svetinje, nekaj izrednega.V krat kem času so bili kar štirje smrtni slučaji. Prva je zapustila to solzno dolino Marija Maje-rič v visoki starosti 86 let. Nato so zapeli zvonovi slovo Mariji Kavčič, ki je pri blagoslav-ljanju enemu zvonu kumovala. V soboto so izročili hladni zemlji Jurija Novak. Rajni je bil daleč naokrog znan. Več let je bil župan. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. Trugo so nesli domači Orli. Pevski zbor mu je zapel žalostinke. Komaj so se po-grebci vrnili s pokopališča, je zatlsnila oči k smrtnemu spanju neka žena v Zerovincih. — Toliko smrtnih slučajev pri Svetinjha že dolgo ni bilo. Žerovincl pri Svetinjah. Pri nas je umrla blaga mati, oziroma teta in botra Marija Kau-čič, rojena Zalar, iz žerovinec. Blaga pokoj-nica je bolehala na črevesnem raku sedem let. Udeležila se je pred tremi leti romanja v Lurd, da bi si tamkaj od Marije Lurške izprosila ljubo zdravje. Omeniti še moramo, da ni bila samo botra nodbinskih otrok, ampak veselilo jo je še, da je bila botra zvonov župnije svetinske, kateri pa so tudi njej sedaj zapeli žalostno slovo. Držala pa se je vedno izreka: »Dolprc je trplienie, na večno ie veselje.« Tako da mislimo tudi mi sedaj, da so se njene be< sede uresničile in je njena blaga duša splava-! la med nebeške krilatce. Njen pogreb se je vr* žil v pondeljek, dne 22. aprila, od hiše žalosti na domače pokopališče. Zato ji pa njeni zac^' nji spremljevalci kličemo na njeni zadnji potl':j Draga botra, oziroma mati, počivaj mirno iti uživaj nebeški raj! Ljubemu možu in ostali rodbini pa naše iskreno sožalje! Ormož. Tukaj se je nastanil Okrožni kmei tijski urad oblastne samouprave. Pripadajo mu sledeči gospodje uradniki: inž. VVenko za živinorejo, inž. Muck za poljedelstvo, Zupana ta, vinarstvo, Pečovnik za sadjarstvo. Uraq[ ima svoj sedež v prejšnji Anderličevi, sedaj; Veseličevi hiši. Imel bo velik delokrog za okra; je: Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Doljna Lendava, Prelog in Čakovec. Za sedež tega' važnega urada, ki bo nedvomno storil mnogo; koristnega za naše ljudstvo, se je izbral Oiv mož zaradi tega, ker leži na križišču železni« in je odtod ugodna zveza na vse kraje, ki ji{jt'' urad obsega. S tem je Ormož mnogo pridobil na veljavi. Saj so hoteli Ormož pred meseci' precej degradirati, ko so nameravali odvzeti celo davčni urad, pa se je odpravila v Belgrad deputacija, ki so jo tvorili gospodje mestni1 župan Veselič, mestni župnik Lekšan in rav« natelj Grivec, vodil pa jo je tedanji poslaneci Bedjanič. Uspeh je bil ta, da se je ustanovila; nova davčna uprava. Ljudstvo naj le pridno, hodi po nasvete in nauke v kmetijski urad.' Gospodje bodo prav radi ustregli. — Obenem se je nastanil tukaj tudi oblastni cestni nad« zornik gospod Marinšek. — Letos se pri nas! precej zida in popravlja. Gospod Majerič zida za sina zdravnika novo hišo, ki bo stala prav, na mestu, kjer je bila še pred dobrim stolet«' jem frančiškanska cerkev, pri kopanju teme« ljev so našli precej človeških kosti, ker je bilo zraven samostansko pokopališče. Gospod kle« parski mojster Kuharič bo tudi zidal novo hlV šo in delavnico. Drugega krpanja, popravlja«] nja in prizidavanja je tudi precej. Nek mlade«! nič je pred mesci vzel kolo gospodu Ozmecu.i Ko pa je pred nekaj dnevi prišel v Središču; k trgovcu po denar za prodano kolo, je morafj iti, namesto veselo domov s kopo dinarjev vže« pu: v zapor. Zakaj ni raje takrat molil: ne vpelji nas v skušnjavo? — V tukajšnji bolnici je zdravita dva ranjenca. Eden je od Sv. Mit klavža in ga je nek mladenič iz sovraštva u«, daril z motiko po glavi tako, da se nekaj dni sploh ni zavedel in skoro ne bo ozdravel. Dru« gi je od Sv. Lenarta in je dobil po glavi v tekmi zaradi deklet. Hudomušni ljudje so govorili, da ga je gospod zdravnik operiral kar brez narkoze, da si bo zapomnil, kdaj je šel 1 boj krvavi zaradi nežnega spola. Sv. Miklavž pri Ormožu. Preteklo nedeljo sa je vršil občni zbor domače hranilnice. Pred občnim, zborom pa je imel bivši narodni poslanec gospod Vlado Pušenjak, nadrevizor iz Maribora, važno gospodarsko predavanje. Na to predavanje je bilo ljudstvo ponovno opozorjeno, vkljub temu pa se ga je udeležilo le samo' kakih 70 ljudi. Na vseh koncih in krajih se sliši jamranje, kako težke so danes gospodarske razmere, ko pa se prizadetim nudi pri-: lika, da bi slišali, zakaj je temu tako in kako se da stvari odpomoči, jih ni blizu. Na tem mestu pribijemo, da je lahko vsakemu žal, ki predavanja ni slišal, obenem pa opozarjamo,' da naj v bodoče vsak uporabi priliko, ko se1 bo govorilo o gospodarskih vprašanjih. GoaSj podarske razmere so res težke, toda zboljšanj jih bomo samo na ta način, ako se bodemd ravnali po nasvetih, ki nam jih podajajo gospodarski strokovnjaki. Zreče. Za večnost je zaspala vdova Barbara Orož. Leta 1922 je s tovarišem Ivanom obhajala zlato poroko. Pred zadnjim svojim godom je dopolnila še krepka 80. leto življenja. Ona je mati našega gospoda župana. Njeno dobrot« ljivo srce je podpore potrebnim rado pomagalo. Sveti ji naj večna luč! Zreče. Marsikateremu čebelarju je letošnji mraz povzročil škodo. Neki arosDodar od Savi« nje svojemu znanca ob naši Dravinji kise: Sedaj imam že pri čebelah precej opravka. Moje živalice ao vkljub ostri zimi vse dobro prezimile in mi nobeden panj ni prišel proč. Z- Bodi pristavljeno: Dopisnik je v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« povedal, da je trimesečna zima okoli novega leta 1880 bila (podobna letošnji, bilo je povprečno 10 stopinj R mraza. Tiskarski škrat je pa napravil 20. Zdole pri Kozjem. Tukaj je umrla 83 let stara mati vdova Pustišek Antonija pri svojem ¡Sinu kot gospodinja še na stara leta. Bila je jpridna in skrbna mati kot črv, nobeno delo {je ni oviralo. Vodila je gospodinjstvo sinu pad 18 let s pravo miroljubnostjo tako, da jo §e občudovala cela kozjanska in pilštanjska iupnija. Marsikateri ubožec jo bo pogrešal, ker ije vsakemu nudila pomoč, če ji je le bilo mo-fcoče. Bila je žena molitve, po cele ure je pre-klečala vsaki večer pri mizi in je molila za sebe, za svoje tri sinove, za vse sorodnike žive in mrtve ter za vse potrebe svete katoliške Cerkve. Sv. Rupait nad Laškim. Na Svetini je umrl ijne 25. aprila Adam Lešek, po domače: stari Adam, v starosti 84 let. Bil je vrl krščanski taož, skromen in delaven do najvišje starosti. Imel je lepo, hvalevredno navado, da je pri yseh dogodkih, tudi najbolj bridkih in težkih, jpselej rekel ali vzdihnil: Hvala Bogul Dobri »tarček Adam, počivaj v miru I — Mladi gospodar Janez Vodišek v Podgorju si je pripeljal nevesto gospodinjo, Nežko Zelič, iz vrle (Zeličeve hiše v Vodicah v Kalobju. Dal Bog Obilo sreče! Gorica pri Rajhenburgu. Spoštovani Šunco-vi obitelji je smrt dne 12. aprila 1929 ugrabila tfobro mamico. Pokojna Ana Ašič je dočakala Castito dobo 80 let. Bila je vzorna krščanska mati, izpolnjevala zapovedi božje, bila usmiljena do bližnjega. Svojim domačim je bila veselje in ljubezen. Ob njeni mrtvaški postelji In zadnji poti se je zbrala cela obitelj. Pogreb je bil prav slovesen. Moški pevski zbor je priče! z »Vigredjo« odhod iz hiše žalosti. Med sv. Binfi® je peval goriški pevski zbor: »Gospod, idaj večni mir«. Po končanem opravilu v cerkvi sv. Duha je sprevod stopil na pokopališče, jkjer smo izročili telo zemlji. Moški kvartet je jkadonel: »Spomladi vso se veseli« in rekli smo Be: Bog daj večni mir rajni mami! Na sedmini zbrani so postavili pokojni mami živ spomenik s tem, da so zbrali 174 Din za odkup in »v. krst zamorske deklice, ki naj nosi ime Ana ¡ter naj bo mesto pokojne mame Ane pobožen od katoliške Cerkve. Abraham a Santa Clara (samostan-Bko ime meniha Ulrika Megerle), ki se je rodil na Švabskem leta 1642 in umrl leta 1709. Na dunajskem dvoru je bil 40 let pridigar in znan po svoji ostri šali. Na dan sv. Magdalene je nekoč po sebno bičal vse grešne Magdalene ter grozil, da vrže brevir (duhovnikova mo 'litvena knjiga) v največjo grešnico. Zamahnil je z roko in glej — vse ženske so se pripognile. Premožni Benečan, dož Falcone, je krmil vsak dan v Benetkah golobe, ki so ga zelo vzljubili. Nekoč je ubil v jezi svojega sovražnika in bil obsojen na smrt. Ko so ga peljali na morišče, je letelo za njim na tisoče golobov, ki so ga ščitili in okljuvali krvnika, da je moral zbežati. Ljudstvo je videlo v tem dogodku mig božji ter prosilo tako dol go sodnike, dokler ni pomilostil strogi svet dvajsetorice Falcona. Od toga časa je živel Falcone skromno in samot- no. Izpolnjeval je dneve z usmiljenjem golobom pa so morali na njegovo željo potresati vsak dan koruzo na trgu sv, Marka. Še danes, po 500 letih, krmijo Benetke dan na dan Falconove golobe. Znameniti angleški slikar in risar Hogarth (rojen v Londonu leta 1697) je bil nekoč pozvan k bogatemu, a skopemu Angležu. Naslikal bi naj bogatinu v predsobi sliko, predstavljajočo prehod Izraelcev skozi Rdeče morje. Slikar je zahteval 100 zlatov, bogatin mu je ponujal le 20. Hogarth je konečno ponudbo sprejel, rekoč: »Kersembašv denarni stiski, bom to delo izvršil, zahtevam pa plačilo naprej.« Skopuh mu je izplačal dogovorjeno svoto in mu izročil tudi ključe predsobe. Takoj drugi dan je prišel slikar s pleskarjem na de lo. Prinesla sta seboj veliko rdeče bar ve. Kmalu je bila zadnja stena predso be živordeče pobarvana in tedaj je Ho garth poklical bogataša in mu naznanil, da je njegovo delo končano. »Kaj je končano?« je vzkliknil skopuh, ko je zagledal pobarvano steno. »Kaj naj to pomeni?« — »Rdeče morje.« — »Rdeče morje?« je ponavljal Anglež, ki je slutil prevaro. »Kje je Faraon in njegova vojska?« — »Vsi so utonili v Rdečem morju.« — »Kje, za vraga, so pa Izraelci?« — »Ti«, je odvrnil slikar in se priklonil spoštljivo, »ti so pa že srečno prišli na drugi breg!« Spomenik pravemu prešiču je postavljen v mestni hiši v Luneburgu v hanoverskem kraljestvu. Tam je shranjena krača v dragoceni stekleni omari in na njej je z zlatimi črkami latinski napis: »Tu vidiš ostanek prešiča ki se je proslavil z najdbo luneburških solnih rudnikov.« Mlad mož je prihajal večkrat pozna zvečer domov iz gostilne. Mlado ženo je to jezilo, vendar je bilo vse njeno pri govarjanje zaman. Končno jej je padla srečna misel v glavo. Ko je nekoč trkal ljubi mož na vrata, da bi mu odprla, je pošepnila skozi luknjico na ključavnici: »Si ti, Marko?« Možu pa je bilo ime Ivan. Od tega časa se ni ganil z doma in je imel zmirom revolver pod zglav-nikom. Pruski poslanik je pedal v Carigradu lep in krepek dokaz prisotnosti svojega duha. Bil je pozvan k sultanu. Ko je stopil v dvorano, je opazil, da ni bilo slučajno, pač pa radi turške ošabnosti zanj pripravljenega nobenega stola. Položil je svoj plašč na tla, sedel nanj in tako mirno razložil naročene mu zadeve, da se je sultan čudil. Odšel je od mogočnega vladarja brez plašča. Mislili so, da ga je pozabil in ga opozorili. »Ne, ne!« je resno odgovoril poslanik. »Prus, ki zastopa svojega kralja, ni vajen nositi s seboj svojega stola.« V šoli. Gospod kaplan je v šoli razlagal sv. pismo iz starega zakona o prvem človeku in nazadnje rekel, če kdo česar ne razume, naj pa vpraša. Mali Pepček se takoj dvigne in vpraša: »Gospod katehet, kako bi bilo, če bi samo Eva jedla prepovedani sad, Adam pa ne?« — Gospod kaplan malo premišljuje težko vprašanje ter reče: »No, potem bi pač bili samo moški v raju, ženske pa zunaj. To bi bila praska!« Izkušnje. Učitelj: »Povej mi, Mirko. kdo je umetnik?« Deček vstane in molči. Učitelj pa mu pomaga iz zadrege, rekoč: »Poslušaj, Mirko, vzemiva n. pr. gospoda, ki prav lepo igra na gosli; kdo je potem to?« — Deček: »Cigan!« Radovednost. Osemletna Ančka, pri-šedša iz šole, se je dolgo muzala okrog matere, slednjič ji vendarle reče: »Mama, danes nam je gospod učitelj razlagal, kako lep je materni jezik. Pokaži ga mi, mama, da vidim, če je res!« V šoli. Katehet, ki je razlagal učenv cem grdobo laži, vpraša naposled čev-ljarjevega dečka: »Vinko, povej kdo laže?« — Deček vstane, se popraska za ušesom ter nem golta sline. — Katehet« hoteč mu olajšati položaj, mu pomagal: »Laže tisti, ki . . ., no, kdo, govori?« — Deček se opogumi in izjeclja: »Laže tisti, ki . . ., laže moja mama, ki pravi, da je izgubila glavo, pa se je vendar drži!« Na sejmu. Kupec: »Ali je dobra žival ta-le vaš konj, potem bi ga kupil?« —■ Kmet: »O, dobra, kajpada, vozi rad, tudi zdrav je in krotek kakor ovca, le kadar ga zgrabi kolika, se čuvajte, da va>» ne udari!« Dober izgovor. Gospa pošlje služkinjo na trg kupit jabolka. Ko se ta črez dolgo časa zopet vrne, ji nevoljna reče: »S tem pa nisem zadovoljna, da se toliko časa obirate po mestu, bila bi rabila jabolka že pred eno uro!« — Služkinja: »Nikar se ne vznemirjajte, gospa, mislila sem si, jabolka čimbolj so vležana, tem boljša so!« Predrznost. Ravnatelj: »Čemu prihajate? Kakšna predrznost! Ali niste videli na vratih nabito: Prepovedan vhod!« — Berač: »Videl sem, gospod, videl, zato pa sem jih prišel vprašat: Čemu je prepovedan?« Črez grič in dol veselo se raslega: Kdor ve za vreme dan naprej, prav nič ne tvega! Vremenski vsevedež Vam pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Ako pošljete 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošljemo poštnine prosto. Istočasno si izberite eno izmed sledečih knjig: Fantič, Slovensko dekle,, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarček, Dinamit in an tidinamit. Naročite takoj, da ne bode prpozno! — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 15. 541 Učenec se sprejme. Janez Bezjak, kovač, Haj-doše 74, pošta Ptuj. 533 Pošten kovaški pomočnik išče dela. Jože Gai« ser, Majšperg, p. Ptujska gora. 535 Oferjl s tremi delavnimi močmi in hlapec lč volom se sprejme. Oskrbništvo Slivnica pri Mariboru. 538 Išče se viničar s tremi delavci, dva moška i« ena ženska. Plačilo za enega 5 Din na dan. Na hrani. Potem Se dobi dva orala njiv« Gradiška 18, pošta Pesnica. 520 Lokal se ponuja za krojaško ali čevljarsko o« brt, trafiko, pomožno pošto, branjarijo, sam« skim moškim ali ženskam. Sv. Ožbalt otf Dravi, župnišče. 53t Malo posestvo pri okraji cesU M jg&fc- 8fl§' Duplek 9V Vuç&erfl. H* — Umetnost lepa postati in ostati bo uspela vsakemu dekletu, ženi in moškemu, ako upotrebuje spodaj navedene preparate, kateri se proizvajajo po receptih, izkušenih skozi 32 let, ter so radi tega popolnoma neškodljivi! Prati m Kožnim napakam Fellerjeva kavkaik« »Elsa«-pomada z* obraz čuva tudi kožo. obnavlja tar pomlajuj« hrapavo, razpokano In taknji-čavo kožo obraza, Trat« i« rok. Odstranjuje sojedce, l.faje, njeno brzo delovanj« proti solnčnim pegam naravnost iz-nenadi. Najbolj« zaščit i «4 posledic vetra, vlage, prafca la pare. En lonček 12 Din. Mladenišftisuež in zdrav •unlnrl daje Fellerjevo .tisa" itJitiU iHijino mleka. Steklenic« 13 Din 20. Zb nego ins M ojačanj« In pospeievanje bujneji>e£a porasta laz, z« sprečavanj« prhljaja, izpadanja laa In prerane osivelosti •« uporablja Fellerjeva Jak« »Elza.-pomada z« rast 'as (Ta-nohina pomada). Obdrži lase mehke in gibke. En lonček 12 Din. NadalJ« .Elsa, »Janje za lase, krepi, osvežuje ter prehranjuje lase, 27 Din 50. Zn pranje ias in glave poizkusit« enkrat Fellerjev prijetno dišeči .Elsa. Shampoon. Vi bodete navduSem. En zavojček 3 Din 30. Po pošti za poizkus 2 lončka ene ali po en lonček obeh Elsa-pomad z zavojnino in poštnino 40 Din, samo ako se denar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več. Fellerjeva »Elsa« mila lepote in zdravja: EIsa-lilijino milo, rumenja-kovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter Elsa-milo za britje, za poizkus 5 komadov na izbiro 52 Din, Naročila točno na Eofen ¥.FeIIer, iB&arner, MM Sonja, Elzotrg 341. Msfcg. je edan najlepših športov, ampak samo takrat, ako imata dober aparat. Pišite takoj dopisnico na veletrgovino STERMECKI in zahtevate ilustrovani cenik zastonj, v katerem najdete ljše kvalitete iz svetovno znanih tovarn po sla-amarza poduK 4 ViX6 om 45 fiin, finejši 6Vax9c«tt 89 Din, žsjina ktan-kamarasafHroatl6,/.x9om 171 Din, 9x12.oibS90 lil», PoljMr •ptlfta 770 Din, Agfa 290 Din. V ceniku se nahajajo tudi vse foto potrebščino in kemikalije. Poučna knjižica zastonj. Veletrgoyina R. STERMECKI, CELJE, Si. 24, Slov. K«J ne ugaja se zamenja aUvrna&narJIustfovatii cenik z veS tisoč siikaml i ___mJ v mizarski ; aparato naj dečih canal ä íí¡g8J0B¿ _ MACIJE DAJE • U OSI JE KU. MLAPEC za krave, ki zna dobro molzti, se sprejme. Mesečna plača 800 Din. Graj-ščina Fala, pošta Fala. 483 Oglis y „Stansheni Eospodopjy" Ima povsod m\m\\ uspeh ! Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Županske zveze v Mariboru ki se vrši vrši v nedeljo, dne 12. maja 1929 ob 10. uri dopoldne v Mariboru v: dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zad<^ njega občnega zbora. 2. Poročilo članov izvršilnega odbore,. 3. Določitev dveh preglednikov letnih" rajunov. 4. Sklepanje o nasvetih v smislu f i pravil. 5. Določitev članarine za leto 1929. 6. Ali velike ali male občine? 7. Lastni in prenešeni delokrog občine. 8. Slučajnosti. Kdor hoče staviti kak poseben nasvet, mora to v smislu § 7 društvenih pravil vsaj osem dni poprej odboru pis meno naznaniti Vsi člani se vabijo, da se občnega zbora gotovo udeležijo. Na občni zbor so uljudno vabljeni kot gostje tudi oni občinski odborniki, ki niso člani Županske zveze. Dr. Josip Leskovar, načelnik. Dr. Andrej Veble, tajnik. Izjava. Podpisana Terezija Alt, posestniška hči v Spodnjem Volovleku, poŠta Moškajri-ci, obžalujem, da sem 1. aprila t. 1. v gostijV; ni g. M. Korenjaka v Podvincih žalila gd& Marijo Rus v Podvincih in g. poštnega zva< ničnika Bernarda Podreberšaka iz Ptuja ter se jima zahvaljujem za odstop od zasebne obtožbe. Spodnji Volovlek, dne 16. aprilfi 1929. — Terezija Alt. 527 Krompirja dobrega, zdravega proda 3000 kg.i Mart. Plauštajner, Vitanje pri Celju 23. f>32 Viničarja z 2 do 3 delavskimi močmi sprejme'' I. Posch, Maribor, Koroška cesta 20. Na prodaj lepo malo posestvo. Spodnja Ivuq< gota. Poizve se pri: Zernetz Franc. 520 Prodam cepljene trse in ključe. Golob Ivan. Polička vas 40, p. Jarenina. 5?9 1102 ¥ Sivi SilkiilL Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Zapuščena soba, v kateri so brez dvoma zborovali zločinci, tihota, ki je vladala v tem poslopju, tema, ki je gledala iz vseh kotov, — vse to je zrahljalo policistom njihove sicer trdne živce in skoraj groza jih je obšla, ko so stopali po stopnicah v gornje prostore in so jim nenadoma udarili na uho čudni, strahotni glasovi. Glasovi so prihajali od zgoraj, iznad njihovih glav, čuli so se kakor stokanje. Skrajno obupni so bili, do srca so segali. »Prav kakor bi kdo umiral —,« je šepetaje dejal eden policistov. Pa kmalu so se otresli prvega strahu in dva, trije so zlezli po ozkih, lestvici podobnih stopnicah na podstrešje, odkoder so glasovi prihajali. In tam so zagledali nenavaden prizor. Na enega izmed opornih podstrešnih tramov bo bili privezani star moški, ženska in dvoje deklet. Nesrečnežem je bilo videti, da so silno iz- mučeni in da trpijo hude bolečine. Zrak na podstrešju je bil zadušljiv in zelo mrzel. Ženska je neprestano stokala, dekleti sta jokali, starec pa je topo in nemo buljil predse. Ko mu je eden policistov posvetil v obraz, je zamežikal in s praznimi očmi gledal, kako so mu odvezovali vrvi. Vsi štirje so bili do skrajnosti zdelani in oslabeli, drug drugega so se oklepali, da so se obdržali na nogah. Sočutno jim je Lef&vre prigovarjal, naj stopijo, par korakov, da se ogrejejo in si razmaknejo otrple ude. Eden policistov se je spomnil na vino. Skočil je in se kmalu vrnil z vrčem in s kozarci. Medtem je Lefčvre strmel na svoj nenavadni plen in skušal izvleči iz nesrečnežev vsaj par besed. Pa preveč izmučeni so bili, da bi mogli govoriti. Izprva ni druga zvedel, ko da ima pred seboj Chčrona in njegovo družino. Šele vino jih je toliko pokrepčalo, da so mu odgovarjali vsaj v pretrganih stavkih. tfkako za božjo voljo ste prišli v tak nesrečen položaj?« »Moj sin je odšel v Chartres, gospod komisar,« je odgovarjal starec drgetaje. »Jutri šele se II. zve: Res niste 9« na« roStU mn nm m Nc čakajte, dokler se Se dobi. Nad IOOO knjig 2e razprodanih, ostanek bo kmalu I PISft« Tiskarni sv. Cirila » Mar »bom. Pljncna bolezen je ozdravljiva! Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhij ainl katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, hripavost, naduha, bodenje Itd. — se ozdravi! i NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte takoj knjigo o moji nowi umetnosti prehranievanla, katera je že mnoge rešila. Uporablja 88 lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim novim načinom Vašega prehranjevanja slrinjal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige Izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 497 stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: GEORG FULGER, BERLIN-NEUKOLN, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 624. Vabilo k 22. rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici, r. z. z n. z., ki se vrši v sredo, dne 15. maja 1929 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1« 1928. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slu« čajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, se vrši eno uro potem po § 35 zadružnih pravil z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno na oziraje se na število navzočih zadružnikov. — Načel« svo. 540 Vabilo na XXI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnic« v Dobju, ki se vrši v nedeljo, dne 12. maja 1929, ob pol treh popoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni redi 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje račun« skega zaključka za leto 1928. 3. čitanje revizijskega po« ročila. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Ako bi otf tem času ne bil sklepčen, bo čez pol ure pri vsakem številu navzočih članov na istem mestu drug veljaven občni zbor. — Načelstvo. 539 Ljudska posojilnica, r. z. z n. z. v Brežicah, uljudno na« znanja, da prične 3 svojim poslovanjem 1. maja 1929 za« časno v I. nadstropju mestnega župnišča v Brežicah, Obrestuje hranilne vloge po najvišji obrestni meri in daje hipotečna posojila in osebne kredite po najugod« nejših pogojih. Izdaja in eskontira menice in dajo trgovske kredite ter otvarja tekoče račune. — Uraduja vsak dan razen nedelj in praznikov. 534 n botre Izgotovljene obleke kakor: deške obleke iz Stola od 3 do 8 let Din 130, deške obleke iz štofa od 9 do 14 let Din 220, moška obleka po 250, 850, 390 Din, najfinejša po Din 690. Prepričajte M sami o dobrem blagu! — Vsakdor si lahko brezobvezno ogleda obleke v trgovini Anton Mastín, Maribor Gosposka ulica ši. 10 Denar naložite najboljše in najsigurnefše pri lužnosl Posestvo na prodaj. Pri Sv. Trojici v Slov. g. je na prodaj bivša Posingerjeva gostilna z vsemi posestvi vred v približni izmeri 7 ora« lov. Posestvo se lahko ogleda vsaki čas. Po* gajati se je z lastnikom Antonom Tisovic, posestnikom pri Sv. Trojici v Slov. gor. Pojasnila daje tudi Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 519 m pupllarno varni zavod v lastni hlSi Cankarjeva ulica £1,11, nasproti poŠte ________en leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Stnarje pri Jelšah, fitan} In Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelougodnimi pogoji. 255 m vrne. Poginili bi bili od gladu in mraza, da nas niste rešili.« »Pa kje so zločinci? In kdo je streljal na nas iz vrbja?« »Davi, koj ko je sin odšel na sejm, gospod komisar,« je pripovedoval starec žalostno, »so roparji zasedli hišo. Prijeli so mene, mojo snaho in njuna otroka ter nas prisilili, da smo jim morali izročiti še tisto bore denarja, kar ga nam je sin pustil doma. Vzeli so si naše zaloge iz shrambe in vina iz kleti in ko smo ugovarjali, sa nas zvezali kakor mačke in nas obesili tule na tram," kjer bi bili poginili od gladu, če bi moj sin ne prišel prej domov, ali če bi nas vi ne bili rešili.« Lefčvre je sicer pomišljeval, da štiriindvajset ur še ne pomeni smrti od gladu, pa ni hotel nadlegovati nesrečnežev z dolgim popraševa-njem, saj so ubožci, si je dejal, že itak dovolj trpeli. »In kje so roparji?« je vprašal in krepko zaklel. »Šli so, gospod komisar!« je zastokala žena vmes. »Šli sol Ves dan so popivali in jedli, pred uro ali kaj pa so se pobrali. In od tistihdob je .vse tiho v hiši.« Letevre ni nič rekel. Pa po tihem je klel ro- parje, lažnjivega izdajalca in pa še lastno neumnost in lahkovernost povrh. »Kdo pa je torej streljal na moje ljudi?« je vprašal po kratkem molku z negotovim glasom. »Čul sem streljanje, gospod komisar,« je pravil mož. »In strašno sem se bal. Kajti roparji so nam zagrozili, da nas vse postrele, Če bi jih policija napadla. In tile dekleti — pomislite, gospod komisar! — tile dekleti — na milost in nemilost izročeni sirovežem —! Strašno je bilo! Mislim!,« je pridjal in se tresel, »da so pustili za seboj par mož, ki bi naj krili njihov odhod.« In druga nič ni mogel zvedeti Lef&vre od nesrečnih žrtev. Zgodaj v jutru so jih roparji zvezali in zavlekli na podstrešje in prav nič niso vedeli, kaj se je godilo spodaj v sobi. Niti tega niso vedeli, koliko jih je bilo. Morebiti šest, mo-biti osem, je računal starec. Njihov vodja je bil človek z zagorelim obrazom in z dolgo črno brado, pa s čudnim tujim naglasom je govoril francoski. Gospod komisar Lefšvre je besnel od jeze. Nemudoma je poslal svoje najboljše ljudi, da preiščejo vso okolico in da morebiti najdejo še koga v bližini farme. I S ■ Z I < !>co ■ < Z 3 4¿ C N a "I2 g * 3 Ph Ñ » ► Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja 2e 64 let CEL3SK9 MESTNA HRANILNICO v Celju, Krekov ir£((v lastni paiagi pri kolodvor«) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. i Zdravilišče Rogaška Slatina aHHBHHH Najlepše ■■■■■BHH1HI in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovno znani zdravilni vrelci: "TEMPEL„ „STYRIA" „DONAT* Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: od 1. maja do 30. septembra. noj, lunlj In september najboljši ias za uspešno in ceno zdravljenje. Koncertira vojaška godba. — Največja udobnost. — Na železnici snatnl popusti. — Ugodna iveze, — Razposil JanJe mineralne fode. — Zahtevajte prospekte. 344 RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA. Oglašujte v „Slov. Gospodarju" I Apno »cement najceneje v glavni zalogi 4 H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg 4. RUSKO ~ T0ES1L& YOJSKA in vsa njena grozota se zrcali v lepem romanu, ki obsega tri skupaj vezane knjige: „Snubitev kneza Samita". Naroča se ▼ Tiskarni sv. Cirila in stane 32 Din, vez. 42 Din. Za kovače angleški koks, kovaški premog, oglje ln vsa železnina se kupi najceneje v veletrgovini H. ANDRASCHITZ, MARIBOR Vodnikov trg i. 504 Pa zaman je bilo iskanje. Nikogar niso našli. In tudi vso hišo je dal še enkrat preiskati. Pa spet zaman. Nobenih skrivnih vrat ni bilo najti, nobenih tajnih predalov in omaric v zidu, nič skratka. Črez nekaj ur se je vrnil Lefevre s svojim iskadronom domov. Imel je prav tak občutek, kot da ga je nekdo krepko potegnil za nos. 4. V ranih jutranjih urah je prišel Lefčvre s ■vojimi ljudmi v Alengon. Razpustil je četo pred policijskim komisari-jjatom in se podal na svoj dom. Različni, ne ravno prijetni občutki so mu vstajali v duši in med Dje se je posebno močno vmešavala misel na taj- {ega zaupnika notranjega ministra in na posle-ice, ki bi utegnile nastati, če je morebiti vtik-ivl človek zvedel za njegovo smolo. In komaj da Je stopil v vežo, že mu je prišel paproti .vratar ln mu javil, da ga neki gospod ta na stanovanju, ftroea je spreletela gospoda Lefžvra. »Kdo —?« je vprašal ves razburjen in prestrašen. »Kako morete ob taki rani uri koga pustiti v moje stanovanje?« »Kaj sem si hotel —!« je odvrnil vratar ne-voljno. »Pokazal mi je pismo od gospoda notranjega ministra in se obnašal tako oblastno In za-povedovalno, da se mu nisem upal ugovarjati.« Poln hudih sluteni je hitel komisar po stopnicah. V predsobi ga je hladno pozdravil mož v sivi suknji. »Žal vas nisem dobil pred vašim odhodom,« je dejal, ko je Lefčvre zaprl vrata za seboj. Govoril je s svojim enoličnim glasom, njegov obraz je bil hladen in miren, njegove oči brezbarvne, — pa nekaj je bilo v vsem njegovem obnašanju, kar je skrajno neprijetno dirnilo v komisarjeve živce. »Jaz — to je —,« je jecljal in se na vso moč trudil, da bi ostal miren in ravnodušen. »Kršili ste izrecno naročilo gospoda notranjega ministral« ga je hladno prekinil tajni detektiv. »Pa sedaj ni časa za prerekanje in za očitke. Veliko neumnost ste napravili in morebiti se ne bo dala več popraviti. In v takem slučaju —.« CENIK P10LITYENIK0Y ÏISKMNF SV. CIRILA V Koroška cesta S Aleksandrova cesta Vezava v platno Vezava v usnju z zlato obr.j Vatirano Koščene Posebno fin* vezava Napis: | Spomin naj sv. birmo j Naslov molitvenika rudeia zlata obr.j zlata obr. črne bele 1 Dinar e v Sveta pomlad ii- 16 — 24"— 24 — Življenje mojega življenja 12'— ie-— 26'- Pri Jezusa fr- 15 — 42 — 30-— 30'- Večer življenja IS-— 20'- Rajski glasovi 22'— 24-- 63-— 26'— 39' - 62'— 45'— češčena Marija 13-— 18-— 41-— 48'— Angelček 13-— 18-— 26-— 19-— 19-— 26'—45'— K viška srca 10-— 19'— 36'—42'— 20"— 26'—47'— 16- Kam greš7 ir- 21'— 34'— 27'— 24-— 24'— Za Jezusom id- 26"— • Slava božja is-— 14 — 15*— Reši svojo dušo il-— 14'— 19-— Oče naš 24'— 30'— Ključek nebeški 15-— 20-— Besede življenja 22-— 80-— Marija Pomočnica 11'— 14-— 19'- Apostolski molitvenik 12-— 16'— Tolažba 17'— 20 — Sv. obhajilo 12"— 16 — | Dušni vodnik 26'— , SO'— Solni wenc i leseni 1 slekleni . • • • • • • • • od 4'— Din dalj« »> o-— « ♦» koščeni . alpaka v šaiulfah. » »» 15'— 17-— ti ft Botri m bc" .losi Najlepši spomin na sv. birmo jo molifvonik in zožni venec. Shranite si ža cenik ža po njem naročite! konjske opreme od navadne do najfinejše, denže ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 194 &ko ni vaš strelovod pravilno inštaliran, je boljše, da ga odstranite ,ali pa pustite istega pravilno montirati od zato koncesijonirane-ga strokovnjaka R. Jakelj, obl. konc. instalater v Slovenjgradcu. Montira vam nov strelovod za 800 Din. Proračuni brezplačno. PozorI Lepa, ne predrobna jajca, vsaka količina, se sprejemajo in točno plačajo po 1 D za komad samo v trgovinah N. Ranntner v Mariboru, Koroška cesta 10, blizu Glavnega trga, in firma Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 128a. 450 Tcsače za izdelavo dog za pivove sode rabim takoj. Konrad Golob, trgovina z lesom, Sv. Trojica v Slov. gor. 514 Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno in edino uspešno TEŽAKOVO OLJE ZA a VINO, ki se dobi pri: M. Te-žak-u, Zagreb, Gunduličeva ulica 13. 55 Ia gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini do« bavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni co» nI Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova če« sta 13. 192 Želim službo v župnišču, kjer bi bil ob enem tudi v pomoč cerkovniku v cerkvi. Velike Rodne 25, Rogaška Slatina. 498 Mizarski vajenec se sprejme takoj pri g. Jurij Kobale v Slov. Bistrici. 490 Trgovski vajenec se sprejme takoj v trgovini z manufakturo in železnino. Pogoj dve me« ščanski šoli in ne nad 15 let star. Ponudba na Ivan Veselič, Ormož. 494 Kolarski vajenec se sprejme takoj pri Krajnc Francu, Loče pri Poljčanah. 517 Priden konjski hlapec se sprejme. Trgovina Josip Krempl, Maribor, Meljska 9. 524 Izvrstna delavska družina se sprejme. Oskrb« ništvo Hausampaher, p. Hoče. 523 Prodam radi družinskih razmer hišo z dobro« idočo pekarijo, gospodarskimi pritiklinami in zemljiščem okrog iste. Podi'obnejše se iz« ve pri Jarhu Josipu v Celju, Kralja Petra cesta 29-11. 522 Vzamem v najem gostilno na deželi. Ponudb» na upravo lista pod »Blizu postaje«. Jasenovih hlodov prvovrstnih kupim 1 vagon. Dolžina 2.30 ali 4.60 m, najraje od 30 cm debeline dalje. Kupim in točno plačam tudi smrekov rezani in tesani les v večjih parii« jah. Lesna trgovina Jakob Rozman, Bohinj« ska Bistrica. 521 Jurij Juteršnik, slikarski in pleskarski moj« ster, Maribor, Grajska ulica 3, se priporoča za vse v njegovo stroko spadajoča dela. Velika izbira vzorcev. Prvovrstna strokovna izpeljava. 533 Eovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamase, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 . 193 Mož v sivi suknji je pomenljivo umolknil in gospoda Lefevra je spreletela kurja polt. »Ni bilo več prilike, da bi se z vami posvetoval —.« »Dejal sem že, da sedaj ni časa za prerekanje!« ga je zavrnil detektiv mirno. »Povejte mi, kje ste bili!« »Na Cheronovi farmi.« »Oni postopač vam je dal pbdatke?« ■ »Da.« ' ** »Da najdete na farmi njegovega vodjo?« »Da. Človeka, ki ga imenujejo Španjolca, In nekaj njegovih ljudi. Ovaduh —.« »— je sinoči ušel iz ječe, medtem ko ste vi lovili njegovega vodjo.« »Prokleto —!« »Ne preklinjajte, moj dobri Leffcvre! Vam čisto nič ne koristi!« ga je suho ustavil mož v sivi suknji. »Ovaduhov beg je morebiti pomagal, da bom še lahko popravil vašo polomijo, ker sem dovolj zgodaj zvedel za vso zadevo.« »Pa kako je mogel uiti —?« »Čuječnost vaših ljudi je popustila, ko ste odšli. Saj veste, če mačke ni doma —. Ujetnik je porabil nekaj denarja, ki ste mu ga dali, — dali ste mu ga, kakor se spominjate, vlcljub moji izrecni prepovedi! — podkupil je stražo in odšel. Službujoči stražnik je prišel ves obupan k meni, ko je našel gnezdo prazno.« Lefevru je zmanjkalo moči cel6 za prerekanje in preklinjanje. V nemem obupu je povesil glavo. »Koj sem poslal po vas,« je nadaljeval mož v sivi suknji z neusmiljeno enoličnim in hladnim glasom, »in ko so mi sporočili, da nihče ne ve, kam ste odšli, pa da ste vzeli s seboj četo svojih ljudi, sem takoj uganil, na kako neumnost se pripravljate. Šel sem na vaše stanovmnje in čakal na vas, da ne izgubimo niti trenutka dragocenega časa.« »In kaj naj storim?« je mrmral Lef^vre plašno. »Izberite tucat svojih najboljših ljudi, ki jim morete brezpogojno zaupati, pa me počakajte pred mojim stanovanjem. Oba pojdeva na Chčronovo farmo. Skupno.« »Ampak — če pa nikogar nI več tam —!« Jo obupno vzdihnil Lefevre. »Edino Chčronov o5of žena in hčerke —.« 7941557023 rožno gospodarsko banko d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesfa $1.6 V Sasiiii, novozgrajeni paiad BültlMIllllllilffillHÜ!! Izvršni« f§€ baiiCne p$s8e najholantneje. račiiiisi. -- Preü iraniBkaasäo ceiumo !ni!IH!llllllllll!ll!i!niinraBH^ffi!I!llil!l!!!llllll!lilUlSliQU!illlll!llll Wajvi§je ©ör€sf®¥an|€ m sreifi drZavnc razredne l£€ tU Ï £7 mEœm aparat za razpršitev žvepla. Originalni francoski Originalni francoski Bclaip imm\ ma™'lla w je najboljša brizgal-niča na svetu. GENERALNO Z A STOP SI ¥0,1 mm i, i., mmm . Zahtevajte cenik! Dobi ss povsod! V Ivanjkovciii s« dobi pri Lovro Peiovar ¥elik promet - majhen MKeK! O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe Stofaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši žtofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več »to drugih predmetovl Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka IVAN MASTNAK, CELJE Kralia Peira cesia St. 15 322 Zanesljivo kaljiva semena, najboljše izdelano poijshs opad]B, železnino »¡a stavbe in pohištvo, vse vrste kupite pri ]os. Jagodic-n Celje, Glavni trg Kupujem kuhano 445 maslo in fižol. SShcI •* Basa 7 NI ei -s; ea S © S o C M M M i Qa? f«a «aa -s g o ■e». » Q w ... o s n M .S 'S lia ■a Ä>§*,d »o > g <>0 N <8 -JJ o M o S3 w »ri >8.2, o -Is ÎSg* o ° s lit u > a Iff ^ S3 (I tudi za najhujše kile, trebušne obveze proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krene žiie, umetne noga i. t. d. i. i. d. dobila dobrega lastnega izdelka pri bandažist in ___ rokavičar Celje, za farna cerkvijo. Zunajšna naročila se izvrSufejo ioSno proti povzetju. 169 Ivan Fric, odnei manufakture, svilenih robcev, galanterije, me-žkih srajc, moških klobukov, kap, moških in ženskih nogavic, železnine, cementa, kuhinjske posoda vseh vrst, špecerije, kakor tudi vse ostalo blago Vam nudi v veliki izbiri trgovina 518 ANTON HRASTELJ Sv. Lenart v Siov. goricah Nizke cene I Nizke cenel Postrežba točna in solidna! lisičje, ftnnine, dihurjeve, bel»| _ podlasice in drug» zimske kože od divjačine kupujo čez celo leto po naji. višjih cenah I. RATEJ, trgovec, Slov. Bistrica. 402 iiiii>iiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiutiiii)iii Z.asionf lahko dobiš radioaparat z zvočnikom za 16.000 Din ali opravo za spalnico od solidne tvrdk« Javor v Logatcu za 10.000 Din ali šivalni stroj oz. čistilnik za žito (trier) od Gospodarske zveze ali eno izmed 30 manjših nagrad. Kako je to mogoče? 1. Vsaj do 1. junija se naroči na dnevnik „Slovenec" in plačaj naročnino vsaj za tri mesece (naj vas stopi več skupaj). 2. Slovenec bo obenem podaril tri večja denarna darila v naslednje dobre namene: Sklad slovenske univerze, slovenski misijoni na Kitajskem, za slepce, za hiralnico v ljubljanski in mariborski oblasti, za Stadion in za društvo Zoo v Ljubljani. Kdo naj dobi, odločujejo naročniki. Zato na dopisnici, po kateri naročiš Slovenca, piši, za katerega izmed gornjih namenov glasuješ. 3. Ako narediš prvo in drugo, dobiš pravico do žrebanja za gornjih 33 nagrad. Bukarešta, glavno mesto Rumu-nije, balkanski Pariz jo tudi imenujejo. V zadnjih desetletjih je postala povsem moderno mesto, ki pa je vendarle ohranilo v svojem življenju še polno orientalskih in balkanskih potez. Zlasti značilno je, da poleg modernega električnega tramvaja po islih cestah sestradana kljuseta prevlačujejo konjski tramvaj, ki bi bil v kakšnem zapadno-evropskem tako velikem mestu popolnoma nemogoč. Druga slika pa nam kaže trg za služkinje oziroma postrežnice v Bukarešti. Dan za dnem hodijo po- nroriinr- strežnice s svojimi dolgimi, omelu podobnimi metlami čakat na trg, da pridejo gospodinje, ki si jih ogledajo in najamejo, če so dovolj močne. Na snago, se zdi, ne gledajo dosti, ker so približno vse enako po orientalsko „snažne". Slika na levi: Carigrad, bivše glavno mesto Turčije. Turški Mussolini, ki se piše Kemal paša in kalerega sliko vidite na levi slrani zgoraj, pa je za glavno meslo Turčije naredil Angoro v Mali Aziji, Carigrad pa je prekrstil v Kemali. Spodaj: Tirana je glavno mesto kraljevine Albanije. Mesto samo nima pravzaprav še nič evropskega na sebi. Slika nam kaže sejem (pazer), ki se vsak četrtek vrši v Tirani. CirKušKi o/rok: se imenuje nova napeta povesi, ki jo je danes začel objavljati Domoljub. Opisuje burno življenje cirkuške deklice Nore. — Domoljub stane od maja do konca leta Din 25"—. Izhaja vsak teden na 16 straneh s prilogami Mati in gospodinja, Gospodar in Novice v slikah. Naslov: Domoljub. Ljubljana, jugoslovanska tiskarna. Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne o Ljubljani.