poJtnl, no vlaCano v gotovini DELAVSKA ENOTNOST ^ASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 39 • 24. SEPTEMBRA 1954 • LETO XIII • CENA 10 DIN j PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Kolektiv, komuno, skupnost Bitlfff IMS iclclfa celil® Ve Na velika . • zborovanju slo-1 tudi prizadevanja ostalih ljudi ustvarjajo, včasih _ je t ga ljudstva na Ostrožnem j ne rode tako obilnih plodov, kot majo veliko koristi, Vorii Tito med drugim go- j smo računali. Gospodarsko enot- j zavira njihovo priz; Sedaj, ko Vorii ^ prebiramg0SP°darStVU' sem zapiske z Ostrožnega, 4. 1 — _*____J 1 _ nost med posameznimi republikami smo dosegli Nekdaj gospo beSgje, od tehle njegovih ! darsko zaostale republike so se ob pomoči razvitejših gospodarskim elovn* kolektiv, komuna in sko okrepile. Toda te naše skup-bOOst morajo biti Celota. In ne nanore •marRikriai izrvoHieHain fnor11118’ v kateri deluje tovarna, V;Cpa. Pi'av tako upoštevati pra-lek+- 111 dolžnosti delovnega ko-jih Wa’ ^ uPravlia podjetje, kot jn uPošteva, denimo, osrednja sr^Publiška oblast. Komuna ne napore marsikdaj izpodjedajo lokalistične težnje. Sebične loka-listične težnje posameznikov, da bi s čim manjšim trudom dobili čimveč sredstev samo zase, za svoj uspeh, so gospodarsko škodljive. Če kdo na račun dru-tern drugačnega stališča o gega bolje živi ali več gradi, ^ paziti mora, da s svojim —Ji ’-----------1—*— —------------J de n(a.niem ne zmanjšala, da na5.to oslabila zainteresiranosti rili dolovnih ljudi, da bi ustva-jjg.v^itoveč raznih in najkvalitet-Ki.;sih dobrin za našo družbeno kuPnost« bp^fkaj sem se ustavil ob teh krn ah? ^ai°' ker je prav v 01 delu govora poudarjena ne- gradi brez potrebe, priteka manj sredstev v skupno blagajno in to slej ali prej vpliva na dohodke ostalih proizvajalcev. Ko je tovariš Tito govoril o lokalističnih težnjah, je dejal, da le-te niso nacionalno pobarvane, so pa vendarle hudo škodljive. »Gre za drobnejši lokalizem, za to, da ljudje često gledajo sa- 1 i in °Cero starih znancev iz vojnih časov se je srečalo minulo soboto ,ledeljo na Ostrožnem. Pogovor je tekel o tem, kaj so doživeli med vojno in kaj ose o teh letih, odkar se niso videli Veri-Va en°tnost; gospodarstva in dar a odgovornost komun za na-Jr-toji razvoj gospodarstva, za n .°i toaterialnih dobrin in živ-ujske ravni prebivalcev. Sq Časi diktiranega gospodarstva Vs nami. Nekdaj smo morali (j; k utrip gospodarskega življe-bj? Podrobno predpisovati, ker so sta6 botfebe po blagu večje kot khko83' ime^’ in zato’ da sm0 'trocr .gradni° novih tovam, hi- žili ^ d°bršen del sredstev vlo- mo svoje drobne, najožje koristi, ne vidijo pa celote naše skupnosti. V našem sistemu pa mora imeti sleherni naš delavni človek, sleherni naš državljan, vselej pred očmi celotno našo skupnost in s tem vskladiti svoje prizadevanje in svoje želje, in sicer tako, da ne bo škodil drugim.« Med ta drobni lokalizem, gledanje na svoje najožje koristi, lahko štejemo tudi zgrešeno po četje nekaterih komun, ki često od njega ni-in prav to prizadevnost, da bi še več ustvarili. Zavoljo takšnega zgrešenega početja, zavoljo sebičnosti nekaterih komun, ki vidijo v podjetjih le molzno kravo, iz katere je treba čimveč izvleči, proizvodnja pada, namesto enem in ki je zaradi pohlepa po da bi naraščala. Marsikje kolek- večjem dobičku povišal cene svo- reč takoj sledi podražitev proizvodov ostalih industrijskih panog in prehrambenih predmetov. Proizvajalec, ki je moral dražje plačati gorivo ali polizdelke, podraži svoje proizvode, da lahko krije večje izdatke za surovine. Proizvajalec, ki je potrošnik ob- tivi povišujejo cene proizvodom zato, da bi lahko oddali komuni tolikšen del dobička, kot ga je le-ta »planirala«, ker hoče pač dobiti sredstva za vsemogoče gradnje. Sebičnost takšnih komun, ki grade samo zato, da povečajo svoje koristi, ki gledajo samo na trenutne koristi svojega področja, ne upoštevajo pa naše splošne gospodarske zmogljivosti, se nam vsem kaj kmalu hudo maščuje. Takšni nesmotrni ukrepi zavirajo proizvodnjo ali pa vplivajo na naraščanje cen; eno in drugo škoduje nam vsem in ruši enotnost gospodarstva. Seveda bi zgrešeno ravnali, če bi vse nihaje na trgu pripisovali samo kratkovidnosti in lokalistič-nim težnjam nekaterih komun. Podražitev proizvodov ima globlje korenine, in sicer v sebičnih težnjah posameznih kolektivov oziroma posameznikov. Najdejo se tudi takšni, ki zmanjšujejo proizvodnjo, samo da bi. lahko dražje prodali. Tudi o teh kvarnih pojavih je govoril tovariš Tito in jih hudo grajal. »Podražitev je posledica nerazumevanja raznih ljudi, bodisi tistih, ki so v industriji in izkoriščajo svoj monopolni položaj, bodisi tistih, ki so v trgovini, najpogosteje v trgovini... So podjetja, v katerih skušajo ustvariti presežek dobička, ne z izboljšanjem storilnosti, temveč z navijanjem cen in gredo celo tako daleč, da zmanjšujejo proizvodnjo ,da bi bilo povpraševanje po njihovih izdelkih večje in da bi potem zvišali cene. To je nesramnost... Povečanje cen je torej v glavnem posledica nerazumevanja nekaterih ljudi, ki so na odgovornih položajih in ki izkoriščajo svoj monopolni položaj.« Kjerkoli tako ravnajo, tam so spregledali, da je gospodarstvo nedeljiva celota. Pozabili so, da vsak premik, ki ga eden od proizvajalcev sproži na trgu zaradi svoje sebičnosti, škoduje nam vsem in tudi njemu samemu. jim proizvodom, občuti to svojo sebičnost kaj kmalu na lastni koži, ker mora kot potrošnik več1 izdati za obleko, za hrano in druge predmete. Takšno povečanje dobičkov je torej ne samo kratkovidno, temveč tudi hudo škodljivo, saj vznemirja trg, izpodkopava vse gospodarske načrte, hromi enotnost gospodarstva. Zavoljo tega je treba te pojave ne samo grajati, temveč jih preganjati z najostrejšimi ukrepi in jih že v kali zatirati. V zadnjem času veliko govorimo o slabostih našega plačnega sistema, o nepravilnostih v razdeljevanju dohodkov. Te razprave so potrebne in upravičene, saj je sedanji plačni sistem še vedno preveč tog in zavira prizadevanje delavcev, da bi ustvarili čimveč sredstev zase in za skupnost. Zaradi slabosti plačnega sistema je pogostokrat bolje nagrajen tisti, ki dela manj in slabše, Tovariša Tita je pozdravljalo sto in sto tisoč obiskovalcev Ostrožnega in Tito jim je ob odhodu nasmejan odzdravljal treba uveljaviti, nagrajevanja po učinku, po prispevku po delu.« Seveda samo spremenjeni predpisi o delitvi dohodkov in nagrajevanju stvari še ne bodo , . , , . , . postavili na svoje mesto, če ne oškodovani pa so delavci, ki no- j bodo prav v vsakem podjetju res sij o na svojih ramenih tezo pro- dosledno uveljavili socialističnih izvodnje. Prav zato, ker sedanji | načel nagrajevanja po delu. predpisi o nagrajevanju in de- ; Kljub slabosti sedanjega plačne- movoljno kratil osnovnih načel; več dobrin, izdeluje kakovostnej-nagrajevanja delavcev, ki jih jej še proizvode, skratka, ki več prispeva k družbeni skupnosti. Tega ne moremo uveljaviti v vsakem posameznem podjetju z uredbo, s predpisi, temveč le s tenkovestnim posluhom, s preudarnim presojanjem, kdo mora litvi dohodkov zavirajo prizadevnost delavcev, jih bo treba čim-prej spremeniti. Tudi o tem je govoril tovariš Tito na nedeljskem zborovanju, ko je med drugim dejal: »Izboljšati moramo plačni sistem in storiti vse, da ne bi nihče v svojih lokalnih okvirih sa- ga sistema bi lahko v marsikaterem podjetju pravičneje nagrajevali najboljše delavce. Toda nagrajevali jih niso, ker so uvajali uravnilovko, ker je bil enako nagrajen tisti, ki je slabo delal, in tisti, ki je stremel, da res poveča storilnost dela. Bolje mora biti nagrajen tisti, ki ustvarja dobiti večji delež od skupnega zaslužka kolektiva. Kjerkoli bodo tako pojmovali in uresničevali načela o nagrajevanju, o delitvi dohodka podjetja, tam bo proizvodnja naraščala, ker bo vsak član kolektiva smotrno izkoristil sleherno minuto delovnega časa, vsak premik stroja, varčeval bo s surovinami in s pomožnim materialom, saj bo za to svojo prizadevnost tudi primerno nagrajen. D. P. ZAPISKI S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE DPD »SVOBODA« PRED NOVO SEZONO Preorati in posejati bo treba naše njive za novo bogato žetev To je bilo zasedanje, polno so bila na II. kongresu jasno iz- dokaz za to je neverjetno veliko bogatih misli in zdravih pobud, ražena in potrjena. Ne samo to. prireditev vseh vrst, od gledali-Letošnje leto je prevevalo v Z zadovoljstvom opažamo, da se ških nastopov, koncertov, preda-naših delavskih prosvetnih dru- prizadevajo, in v teh prizadeva- ■ ■ • ■ .... 6ntral, cest in teko dalje. | krat globoko posegajo v dobiček | Podražitvi premoga, lesa, proiz- štvih mnogo svežine in poleta. Tako, da ogromna večina naših društev ob pogledu nazaj lahko s ponosom ugotavlja, da so ostala administrativnega gospodar- kolektivov. Delavci, ki dobiček I vodov črne metalurgije itd. nam-' verna svobodaškim načelom, ki 2rJa 80 torej za nami. Sedaj je str ??darstvo sproščeno admini-i?v ■ n’h vezi- Neposrednim pro-E>rakr-Cem sedai prepuščeno n. toično urejanje vsakdanjega tj. Radarskega življenja. Z družna”111^ Plard ie začrtana le sploš-dol S'-mer gospodarskega razvoja, D°cena so le sorazmerja med .i^vodnjo, menjavo in potroš-D ■ Družbeni plani so le pred-Sox«v*e, so predvidevanja. Od ^ lkia med delovnim kolektivom kol t.0?111110 in odnosa delovnih sti e. vov in komun do skupno-ta 5® sedaj odvisno, kako bodo ko Predvidevanja uresničena, ka-boijSe 150 krepila industrija, kako bri„° Raraš5ale materialne do-tev ^ kakšna bo življenjska Ce tn v komunah, v vsej državi. kri^d° ukrepi vsake posamezne šey ^ne takšni, da bodo pospe-au prizadevnost proizvajalcev yQ Puščanje in razširitev proiz-2aanle> bo to koristno ne samo Prebivalce določene komune, i2rXei za nas vse. Ker bo pro-v .0cto.ia naraščala, bo na trgu «-■ blaga, cene bodo nižje in Jenjska raven bo naraščala. njih tudi uspevajo, vse bolj razširiti svoje poslanstvo na vsa področja prosvetnega in kulturnega življenja, na vse sloje našega prebivalstva. Najzgovornejši yeVrnk‘ j^djfci izvna k° t® v eni od komun pro-botru a nazadovala, ker ne bo in ,ebnega sožitja med podjetji vSi Rtouno, bomo to kaj kmalu pro. bčutili na tržišču, pri cenah n0s+ ,Rodov in grozila bo nevar-vj,} ’ ,ne bodo izpolnjena pred-4elHyanja ° ustvarjenju in raz-‘tvi dohodkov . n0 t J1?8. vse le torej zelo važ- j6’. aksni odnosi, kakšno vzduš- in i. me brodarji, padalci, planin- J tel’ ka7^^Vrtl'i VS1 111 kaj vse zmorejo. Velik ^tovadci in drugimi športni-“^delovati hočejo vsi in po- l Pevek k pestremu programu j^^dali tudi številni predvoja- bjt centri in mladinske delovne )rsl • ’ Posamezne mladinske orgT posamezne miaamsKe Pro 'zacBe bodo začele izvajati Pro dclle bodo začele izvajati Sla-fratT1 26 v nedeljo, 3. oktobra. ^Vnostne mladinske prireditve v nedeljo, 10. oktobra, do- Prizadevnost ^savskih planincev St Čeprav stoiji sredi našega pla- Kega sveta že več ko 140 gor- ^ tlQ 2fllVOi+iI čir« ii rlirvK.ruiiVi niltonii•»-»dir-iJ-» P .^savski pilamiinci iz rudamkih Ni« 1] in drugih industrijskih Jfjev prav gotovo niso mod zad-Kolektivno (gi-—. JvoioKctvno so si zavihali! (2(&ri"e i':i1 zgradili na Prehodavcih k novo planinsko postojam-vj. za katero so nesebično žrtvo-ves svoj pičlo odimerjeni ča®- V štirih mesecih je ktk- °b raizuimevanju okrajnega S7Tvtteia ŽKS, okrajnega odbora L) dtelovnih kolektivov in Pla- "insk, j, - :e zveze Sliovenije v središču planinstva, med Trento in jjjpstveno dolino Sedmerih jezer t^zna planinska positojanka. Od kil so krasni izleti in ture skozi -še neobdelanemu severnemu Lepoce v Trento, proti do- iiwi*ucji»uviuu scveniiemi Hi^lu Lepega Špieja, prciko Vod Hg Vega Vršaca po policah sever-d^l^iene Kanjevca k Doliču in jKl Je proti Triglavu. Postojanka ^Služila prvenstveno za počitek d-ii? tistim, ki so namenjeni na P-, e tare. Zato se tudi imenuje klavci. segle svoj višek. V znanih partizanskih vaseh, na Pokljuki in Jelovici, v Gorjah in v Bohinju bo odkritih več spominskih plošč. Organizirali bodo veliko mladinskih štafet in patrol, ki bodo obiskale vse pomembne kraje iz časa NOB, spomenike in grobišča padlih borcev in talcev. V nedeljo, dne 10. oktobra pa bo v Ribnem pred Zadružnim domom veliko mladinsko zborovanje, na katerega je povabljena tudi mladina iz sosednjega kranjskega in tolminskega okraja. Ob tem velikem mladinskem taboru bo prišla do izraza vsestranska prizadevnost mladine: Kako je aktivno delovala v pripravah za narodno revolucijo, v I času NOB in po osvoboditvi. Vse I to bo tudi prikazano v besedi, sliki, grafikonih in diagramih na zgodovinsko - dokumentarni razstavi, ki bo na Bledu v Zdraviliškem domu. PLANINSKI TABOR NA URŠLJI GORI SPOMINSKO PLOŠČO SO ODKRILI planincem-borcem ob 35-letnici Planinskega društva Prevalje Mračilo se je že, ko smo se v veseli družbi mežiških rudar- jev, ravenskih železarjev, prevaljskih, slovenjgraških, mariborskih in drugih planincev bližali vrhu Uršlje gore. Peca, Raduha, Stol in, Grintavec so bili .ožarjeni z bakrenordečimi žarki zahajajočega sonca. Nebo je bilo jasno in leden veter je zapihal, ko smo prišli na vrh. V planinskem domu in pred njim je bilo kmalu sila živo. Ravenski železarji so prišli s svojo godbo. Mlado in staro je rajalo in pelo, da je odmevalo daleč naokoli Godec Jaka, za- staven možakar, rdečeličen in črnih las, je imel ob premorih glavno besedo. Šale je stresal kot iz rokava. V igri, veselju, petju in vriskanju je minevala noč Zjutraj, okoli četrte ure, ko se je začelo daniti, je vse pohitelo na plan. Nihče ni hotel zamuditi sončnega vzhoda. Zazrli smo se tudi na Podjuno, Svinjo planino in Obir. Od tam so ta dan prišli zamejski koroški planinci. Čestitali so Prevalj čanom, ki so pripravili planinski tabor ob 35-letnici svojega planinskega društva. Zamejski koroški planinci so se poklonili padlim planincem. Deset dni je potovala patrulja XIV. proletarske divizije iz kraja o kraj po slavni poti, ki jo je divizija prehodila pred desetimi leti. V soboto popoldne pa se je na trgu v Celju sešla z drugimi patruljami in skupaj so krenili na Ostrožno Svetno zdmžu^eio s koristnim Sodstvo jeseniške železarne v?0§°ča članom svojega kolekti-^jP^jeten letni oddih. Na Rav- ba Mežaklji, od koder je ve- kovN6-1?1 sve4u> imajo jeseniški j ekskurzije, študijska potovanja i "JuTAPli * i/^1Vv v* izivv i v* 1 • __________ _____ —Ti “n razgled po gorskem in večje letoviške in industrijske kraje. Avtobuse jim da Železarna, tako jih prevoz zelo malo stane. Udoben železarski avto prevaža kovinarje tudi na razne doh^rji udobno opremljen in jj. r° oskrbovan počitniški dom. °F Pa želi preživeti dopust ob i?Nu>.Sre lahko v železarski podom v Crikvenici. Zele- Niškj ^na Ndne tio: nudi tu svojim delavcem Sfiaj, in na različne večje ali manjše gospodarske razstave. Tako si jeseniški kovinarji bogatijo splošno in strokovno znanje ter izmenjavajo misli in delovne izkušnje. Železarji, predvsem strokov-m°va vse leto polna. Sem za- 1 njaki, pa potujejo tudi v inozem-(j.^ajo ne le kovinarji, temveč tu- stvo. Pravkar jih je odpotovalo 28 blihovi svojci in prijatelji. j v Avstrijo, kjer si bodo ogledali ~jnogi železarji pa prežive | predvsem podjetja kovinsko-1 oddih tako, da obiskujejo metalurške stroke. ugodnosti, zato sta oba ■ Množica se je dopoldne zbrala pred planinskim domom. Od vse-' povsod so prišli., Marsikdo je bil s prvič na Uršlji. Prišel je na planinski tabor. Zvrstili so se go-j verniki iz vseh sosednih društev. V imenu prevaljskih planincev je govoril tovariš Karel Dober-šek. Ljudje so se tokrat spomnili najboljših sinov in hčera teh kra-i jev: Trbovškovega Štefija - Iztoka, Voruhov in Francuhov, deklet iz koroških hribov, ki so v ljudski revoluciji junaško žrtvovali svoja mlada življenja. Planinci so sklonili glave v tihi žalosti, salve so zadonele, ljudski poslanec Janžekovič pa je odkril spominsko ploščo planincem-borcem, vzidano na poslopju planinskega doma. M. D. Vrata Metalurške industrijske šole so se odprla Obrtna nadaljevalna šola, ustanovljena na Jesenicah leta 1938, ki so jo takoj po osvoboditvi preimenovali v Metalurško industrijsko šolo, je vzgojila doslej že 905 strokovnjakov. Mnogi izmed njih so danes na vidnih in odgovornih mestih v naši lahki, predelovalni in metalurški industriji. Skupaj z Metalurškim delavskim tehnikumom zaseda ta šola veliko in sodobno urejeno stavbo v neposredni bližini Železarne. Opremljena je z vsemi potrebnimi laboratoriji in delavnicami, ima pa tudi zračne in svetle ter lepo urejene učilnice. Letos obiskuje Metalurško industrijsko šolo 225 učencev. Med njimi je 93 novincev. Med gojenci je bilo prejšnja leta precej mladincev iz drugih republik, kjer je potreba po kovinarskem kadru spričo velikega razvoja industrije izredno velika. Prvenstvene pravice in ugodnosti pri vpisu pa imajo otroci jeseniških kovinarjev in sinovi padlih borcev ter drugi brezdomci. Šolski uspehi so vsa leta zadovoljivi, kajti predavateljski zbor je zelo prizadeven in požrtvovalen. Učitelji skrbe ne le za strokovno, temveč tudi za kulturno in telesno vzgojo. Zato je na šoli precej dobrih telovadcev in športnikov; lepo napredujejo seveda tudi člani dramatskega krožka ter pevskega in recitatorskega zbora. Moramo pa poudariti, da je gonilna sila vsega življenja v šoli mladinska organizacija. Metalurški delavski tehnikum, ki vzgaja srednji strokovni kader za metalurške kolektive, je doslej absolviralo 68 učencev iz vseh naših republik. Skoda je, da to nujno potrebno in koristno strokovno šolo postopoma ukinjajo. DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA ZIDGRAD IDRIJA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM K VELIKEMU PRAZNIKU NA OSTROŽNEM. GRADI VISOKE IN NIZKE GRADNJE, SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. POTREBUJE: 1 INŽENIRJA S PETLETNO PRAKSO ALI 1 GRADBENEGA TEHNIKA Z VEČLETNO PRAKSO. NASTOP SLUŽBE TAKOJ. OD IBRA PROTI LIMU Objavljamo odlomek potopisa, v katerem je podjeten Študent, sodelavce naSega lista, opisal svoje potovanje po Jugoslaviji. Na pot je šel skoraj brez beliča in vendar mu je spričo gostoljubja naših južnih bratov uspelo priti do Srbijo brez večjih izdatkov za vožnjo in prehrano. »Avto-stop« se torej tudi pri nas obnese, seveda le tam, kjer je avtomobilski promet razvit. Po večini kažejo šoferji razumevanje za prazne študentovske žepe in jih rade volje popeljejo brezplačno s seboj. Tistega dne, ko sem se poslovil od Kosovega polja, Ibra in Lepenca in se obrnil proti zahodu, sem spoznal, da na teh cestah »avto-stop«. odpove. Seveda je hujše, če odpbve letalo, kadar potujete z njim, vendar če odpove laoto-stopz, ko imaš še dolgo pot pred seboj in si brez beliča, tudi ni preveč prijetno. Sonce je neusmiljeno žgalo z brezoblačnega, svinčenosivega neba. Uničujoče julijsko sonce. Rahlo valovita pokrajina je popolnoma ožgana. In cesta — sina in prašna — se kot pijana opoteka med brdi. Od časa do časa sem srečal samotnega Šiptarja — enega izmed tistih mršavih samotarjev, ki prihajajo od kdo ve kod in gredo kdo ve kam ... Pozdravljali so me: »Zdravo, druže, kako si?« Hodil sem. Pešačenje z nahrbtnikom na ramenih, ko nikjer ni ne sence ne vode, je slast posebne vrste. Noč me je zatekla daleč od ljudi. Za silo sem prespal ob cesti in se zbudil- trepetaje od mraza. Kar čudno, kakšne hladne noči so tu. Naslednji dan je bil podoben prvemu, le da so me noge že pošteno bolele. Na .jugozahodu so se pokazali obrisi Prokletij. Moja pot je držala tja čez. Proti poldnevu sem prispel v Peč. Imel sem občutek, da sem prišel v — Benetke. Voda, pre-žlahtna tekočina, je tekla vsepovsod, celo po ulicah. Mestece leži namreč na meji visoke planote Metohije in prvih izrastkov Prokletij, od koder pritekajo studenci z najbolj okusno vodo. Peč se razvija: v novem delu mesta rastejo hoteli, trgovine, kinematografi, gimnazije. Številni inozemski avtomobili stoje pred hoteli, saj je Peč mesto, ki lezi ob glavnem prehodu med Srbijo in Črnd goro. Le škoda, da ni še železnice proti zahodu. Tako je za sedaj edino prometno sredstvo avtobus. Veliki, krasni avtobusi ; drve s turisti proti Titogradu, : medtem ko vzdržujejo medkra-I jevno zvezo zanikrni poštni avtomobili. Vozovnice pa so neoerjet- st«Pi sami in postopoma od-ie Pjevati antagonistične elemen- tteh S° *e z‘v*' To pa mo™°’ tema .se Je ne le ozirati nazaj, tudi naprej!« je središču vsega dogajanja pa pr .^rčija in njeni odnosi s ,1,^. V Parizu so zelo ne-sai • *v? do oborožitve Nemčije, Vol lma'io bridke izkušnje iz treh ? Pa 1914 in 194°- B°do Ati.. . ri^vijo Nemčije recimo . ‘antski r\o lr-4- ~ l: tUjSa Pozabljena nasprotja med taij a' Malo upanja je, da bo Do . s so v uradno sporočilo roj-?, ku angleškega zunanjega i0jnJ ,ra Edena pri francoskem p,.. strskem predsedniku Mendes 'bet j611 zaPisaii, da so proučili Mrii«-*’ ki naj bi omogočile Federalne republike z deželami svobodnega Dre- .-ln . izrazili svoje skupno 'esiuMCan’e’ da je vzpostavitev bled in zaupnega sodelovanja bbbln/ranc'J0 ‘n Federalno re-«a u,,.0 .Nemčijo velike važnosti ki j "ost vseh držav. Dogod-st. . sintili- da ne mislijo «apiSaj.ri vzeti tako resno, kot so lijoKadar govore o Nemčiji, mis-^ahodu le o Zahodni idr,,?;1?1 in Predpostavljajo, da bo. j. Ve Nemčije še dolgo ne Vati res ■i® res težko prtdvide-da bi bila Nemčija kaj kmalu združena. Toda Nemčija bo nekoč združena in do tega bo moralo priti. Zato je vsak račun, ki temelji le na Zahodni Nemčiji, na kaj majavih nogah. Če je danes Adenauerjeva Nemčija za to, da se vključi v zahodni obrambni sistem, je vprašanje, če bo tudi enotna združena Nemčija za to. Vsak račun z Adenauerjem je torej ie začasen. Nemčije, tako velikega naroda, zavedajočega se svojega narodnega obstoja, ni mogoče imeti stalno na verigi, kot je dejal tov. Tito. »Ravnati tako z njim pomeni storiti, da bo iz njega nastalo prav takšno bitje, kakršno je nastalo po prvi svetovni vojni zato, ker so delali napake. Nemčija ima pravico dobiti v skladu z mirovnimi pogodbami svojo suverenost. Treba je omogočiti, da se toliko, kolikor ustreza tudi interesom drugih narodov oboroži, ne sme pa biti militaristična. Skratka, čutiti se mora enakopravno, tako, da tisti elementi, ki zdaj tam ponovno rovarijo, ne bi spet dobili tal pod nogami in v prihodnosti spet spremenili Nemčije v državo, ki bi ogrožala sosednje narode. Na to je treba paziti, ne pa samo težiti za tem. da bi zdaj, po vsej sili ustvarili fronto — oboroženo fronto.« Cim dlje bodo na Zahodu odlašali z združitvijo Nemčije, tem- bolj bo dobival v Nemčiji tla nacionalizem in se lahko želja po združitvi spremeni v revanšizem in nacionalizem, za mir v Evropi zelo nevarne vrste. In takih znakov je kar dovolj. Nacistične vojne zločince so izpustili in danes prirejajo zborovanja po Nemčiji. Vojni zločinec, jjivši Hitlerjev feldmaršal Kesserling na primer govori o tem, da manjka danes Nemcem »vojaškega duha«. »Drugi nam morajo biti hvaležni, ker sami mislimo na to, kajti nemške enote, ki bi ne bile prežete z vojaškim duhom, bi ne vlile spoštovanja Rusom,« je dejal. Po Nemčiji se združujejo pripadniki Hitlerjevih vojaških enot. Ni še dolgo tega, ko se je zbralo več tisoč pripadnikov bivšega afriškega korpusa v Heidelbergu. V Stuttgartu so zborovali Hitlerjevi propagandisti itd. Dovolj je vzrokov za zaskrbljenost! Če si danes na Zahodu iskreno žele miru in sodelovanja med narodi v Evropi, bi si morali v prvi vrsti prizadevati, da ta duh v Nemčiji ne bi spet prevladal, ne pa da na hitrico ustvarjajo nekakšne vojaške bloke. Pravijo, da je treba Adenauerju nuditi »bliskovito podporo«, ker je s polomom EOS dobila udarec tudi njegova politika. Ta naglica pa je nepotrebna, saj je v svetu doseženo ravno- težje sil in izvira taka živčnost še iz časov, ko so ljudje sodili, da je Sovjetska zveza zelo grozeča agresivna velesila. Nevarnost za mir je v sami Evropi. Te pa ne bodo odpravili s takšnimi vojaškimi zvezami, kakršne bi radi sklenili in ki razdvajajo svet. Čas je za spoznanje, da je edina možna in edina trajna pot pot mirnega sožitja in sodelovanja med narodi. Izkušnje zadnjih vojn kažejo, da se mednarodnih vprašanj ne da rešiti z vojno. Koreja na primer je najbolj poučen primer za to, saj je sedaj v Koreji prav tako, kot je bilo pred vojno in se nobena stran ne more pohvaliti, da je to vprašanje urejeno. »Poiskati bo treba druge načine, da bi uredili sporna vprašanja,« je dejal tovariš Tito, »čeprav bi to trajalo ne vem kako dolgo. Vsaka vojna, pa čeprav samo krajevna, pomeni za človeštvo nazadovanje, pomeni uničenje, ne samo uničenje človeških življenj, temveč tudi uničenje pridobitev človeštva.« To je resnica, ki jo bodo morali danes državniki spoznati. Zato tudi vse kombinacije z obrambnimi pakti, ki jih sklepajo z ostjo ideološke vojne proti komunizmu, ne bodo zagotovile niti trajnega miru, še manj pa vlile zaupanja med samimi udeleženci teh paktov- Tudi patrulja II. grupe odredov je pred odhodom na Ostrožno položila venec na grob narodnih, herojev no drage. Zato so ljudje prisiljeni pešačiti, če hočejo priti v stik z ostalim svetom. Seveda sem tudi sam storil tako. Cesta se je polagoma dvigala. Daleč naokoli so kipele skale in gorski grebeni v razžarjeno nebo. Kmalu si je cesta izbrala eno izmed ozkih sotesk in se zazrla v sivo skalo. Poslej se je z muko prebijala nad prepadi, po grebenih in skozi predore. Nekje daleč spodaj je od skal odmevalo divje šumenje. Prva dva dni je še kar šlo. Tretji dan pa se mi je telo začelo upirati. Vročina in kilometri, nešteti vtisi in podnebje, ki ga nisem bil vajen, so opravili svoje. S težavo sem se vlekel naprej skozi to slikovito, a divjo, zapuščeno pokrajino. Zatopljen o svoje misli nisem opazil, kako mi postaja korak ose težavnejši in počasnejši. In kar zdrznil sem se, ko sem zaslišal za seboj korake. Bil je moški srednjih let v šiptarski narodni noši — jopiču, tesno prilegajočih se dolgih hlačah, z opankami na- nogah. Njegov pogled je bil miren, preudaren, pogled človeka, ki čisto točno ve, kaj hoče. Nasmehnil se je, ko sva se pogledala: »Odakle, druže?* me je pozdravil. >/z Ljubljane,* sem bolj vzdihnil kot odgovoril. Najbrž mi ni verjel. In spet se je nasmehnil, češ saj ni potrebno, da tako) zvem. Prej ali slej bo že pojasnil kako in kaj je z njim. Hodila soa drug poleg drugega. Družba mi je bila prijetna, saj je lepše, če človek potuje v dvoje. Prešla sva sedlo in se začela spuščati o dolino, ki je ležala daleč pod nama. Pri nekem razpotju soa obstala. Možak mi je pokazal stezo in mi namignil, naj mu sledim. Pogledal sem na karto in odkimal; tu ni bilo nobene poti. ki bi šla v mojo smer. »Bližnjica,* je rekel in se nasmehnil. Pogledal sem sonce in obrnil gornji konec karte proti severu. Neznana pot je vodila natanko v obratno smer in se izgubljala nekje pod vrhovi. Vprašal sem: »Je res bližnjica?* »Da, do moje kuče.* ■ Nisem vedel, kaj naj rečem. Možak pa mi je položil roko na rame. Utrujen sem — mi je razlagal — in z njim moram, da se odpočijem, potem pa se mi bodo zdeli ti kraji mnogo lepši in ljudje prijaznejši. In imel bom srečo, kajti on in vsa njegova družina mi bodo želeli srečno pot. Sledil sem mu. S. kolikšno gostoljubnostjo so me sprejeli o tistem šiptarskem domu! Tri dni so me negovali kot svojega sina. In ko sem se odpravljal, so me vsi pospremili do ceste. »Pozdravi mi bratski črnogorski narod!* so’ mi naročevali možak, njegova žena in hčerka, »in svečan ti putl* In sem imel srečo: ustavil sem jeep, ki me je v divji vožnji popeljal čez serpentine proti neznanim deželam ob Limu. Razširitev živilske industrije Po načrtih strokovnjakov živilske industrije bo leta 1956 razširjena industrija za predelavo mesa in rib. Predvideno je, da se lx> povečalo predelovanje mesa leta 1956 za 50"/« nasproti letu 1955, v letu 1957 pa za 1270*. Predvidena je gradnja klavnic in hladilnic v Skoplju z -zmogljivostjo 10.000 ton in mesnega kombinata v Belju Razen tega bo razširjena industrija mesa v tovarni Sljeme pri Zagrebu. V 'letu 1957 bodo zgradili še 6 novih hladilnic rn 12 klavnic, ki bodo proizvajale okoli 31. 500 ton mesnih izdelkov. GOSPODARSKE NOVICE NK JESENICAH GRADE KO¥E ČISTILCE ZR PLIM Jeseniški plavži proizvajajo spodarske uporabe vsako uro preko 60.000 kub. m vinarji izdelovati dragocenega plavškega plina, — : ^ lJ „l „ „ . l. : x x — 1.. so začeli ko- druge polovice prihodnjega leta. in montirati Montažna dela izvršujejo prizna-Tu- ni monterji iz podjetja JDju.ro vonskega Ladjedelnico v Piranu so razširili Nedavno je začela v ladjedelnici »Boris Kidrič« v Piranu obratovati' delavnica za popravilo ladijskih motorjev. Ladjedelnica je doslej gradila le lesene ladje. Polagoma bodo začeli v tej ladjedelnici graditi tudi železne konstrukcije. Ta načrt bodo uresničevali več let in bodo v nove čistilce plavškega plina pa je le delno izkoriščen za kur- di ti čistilci bodo zgrajeni po si- Djakovič iz Slavonskega Broda, jen je apnenic, pražilnih peči, stemu Lurgi, samo da bodo ki zaslužijo vse priznanje za svo- ta namen že letos porabili prvih ooivperjev, kalorične centrale in opremljeni z novimi dopolnilnimi je naporno in odgovorno delo. ! 21 milijonov dinarjev. Ladjedel- drugih številnih peči v sklopu že- čistilnimi nap ra vami in da bo lezarne. Ogromne količine plina zmogljivost veliko večja od se-se vale po ozki dolini med Me- dan jih. žakljo in Golico in zastrupljajo zrak. Novi čistilci bodo zajeli vso Dosedanje čistilne naprave - P^vodnjo plavških plinov Lurgiji zajemajo le 65% vseh 130 za zcleM‘rekl kole,kt,v 11 plavških plinov. Potreba za velika in dragocena pridobitev. rivu pa ie na Jesenicah vedno -*1 Pojjojce'_Prapeči, couper večja. Vsi novi obrati ga potre b ujejo, naj večji konsument plavškega plina pa bo nova velika kalorična centrala. PLavški plim je za delovni' kolektiv ogromno bogatstvo. Lastna cena kubičnega metra plavškega plina predstavlja 80 par. Zaradi boljšega izkoriščanja plavških plinov in čim bolj go- V. 2. niča je doslej zgradila 55 ladij. ji, kalorična centrala im druge peči, ki so kurjene s plavškimi plinom, bodo dobivale večje količine in bolj čistih plavških plinov, obratovanje v njih bo cko-nomičnejše im cenejše, kar bo vplivalo na boljše obratovanje izkušnje z izdelovanjem žarome-železarne. j tov za tovorne avtomobile, so te Nove plinske čistilce grade V »SATURNUSU« BODO IZDELALI MESEČNO 2000 ŽAROMETOV ZA OSEBNE AVTOMOBILE VELIK PRIHRANEK Žaromete bodo izdelovali po sodobnem industrijskem postopku. — Ker bo odpadlo srebrenje žarometov, bodo prihranili 200 kg srebra in medeninasto pločevino veliko naglico. Gotovi bodo do REDAKCIJA »NOVE PROIZVODNJE« PRIPRAVLJA »Gospodarski adresar Sloveni o« dni izdelali prvih sto žarometov za osebne avtomobile. Žarometov za bsebne avtomobile nam torej poslej ne bo treba več uvažati. »Saturnus« bo izdelal okoli 2.000 žarometov na mesec in to za tovarni avtomobilov v Mariboru in Pribo ju ter za široko potrošnjo. Doslej so v »Saturnusu« izdelovali žaromete za tovorne avto-Vedno bolj se čuti potreba po kaj moramo uvažati — gospo- mobile iz medeninaste pločevine zborniku, ki naj bi prikazal darski adresar vseh naših pod- ;n s0 jjj, srebrili. Pred časom pa uspehe našega gospodarskega jetij in gospodarskih organizacij. ^ v tujini naročili poseben aoa- razvoja. Potrebujemo tak zbor- V založbi »Nove trgovine Beo- rat za metaliziranje notranjosti nik, iz katerega bi si lahko ustva- grad« je izšel 1953. leta »Pri- žarometov in srebrenje bo odrih čim jasnejšo sliko, kaj že ! vredni adresar FNRJ«. Toda že padi0 prehod na sodobno indu- imamo, kaj nam še manjka in j ob izidu je bilo toliko spre- gtrijsko izdelovanje žarometov memb, da je le delno služil svo- bo za naje gospodarstvo zelo jemu namenu. Tudi »Nova pro- pomemben. V »Saturnusu« bodo izvodnja« je izdala v »Gospo- prihranili letno okoli 200 kilo- darskem koledarju« adresar pod- gram0v srebra v vrednosti 30 jetij, ki pa je tudi že zastarel, saj so se medtem reorganizirala trgovska gostinska podjetja, y idrijskem rudniku direkcija PIT in železnic itd. nakopljejo letno 5000 sto- in H m era uri- ’ V »Saturnusu«, kjer imajo že milijonov dinarjev. Ker žarometov ne bodo srebrili, jih bodo lahko izdelovali iz domače črne pločevine in tudi tu bo precej prihranka. Medeninasta pločevi na za en žaromet namreč stane 160 dinarjev, črna pločevina pa Ni že dolgo tega, kar smo je ponudila priložnost, da ^ lahko videli na železniškem tiru, spoznali inženirja R. Datta, . ki pelje proti Reki, vrsto poseb- denca indijske vlade, ki je P1?* nih tovornih vagonov, naloženih iz Nemčije, da bi pregledal z mostnimi žerjavi. Napis za- jave, ki jih je izdelal »Litostroj • T vi4i v» T? rw++ /-vwt*citrl i O tD O0S z mostnimi žerjavi. i\apis za ... . ključne postaje: Madras — In- Inženir R. Datt opravlja ta P° dija, pošiljatelj: »Titovi zavodi že polnih 18 let. Pred svojim O1-*. Litostroj«. hodom iz Nemčije je slišal, To je bila prva pošiljka žer-; mogoče v Jugoslaviji nič kaK javov iz Litostroja za Indijo. Lani vostnega izdelati. Naši kon« je na licitaciji dveh železniških renti so trdili, da pri nas niman^ tovarn v New Delhiju v hudi kon- za to potrebnih strokovnjakov v kurenci zmagal »Litostroj« med tudi ne strojev. V »Litostroj 42 svetovno znanimi tovarnami, se je inženirju Dattu ponudi' Pridobil si je dobre naročnike, prilika, da se kar sam preprio*’ Doslej je poslal »Litostroj« v kako je s temi govoricami. Indijo že pet mostnih žerjavov z - Izvedenec indijske vlade »"J nosilnostjo po 5 ton. Pred od- ženir Datt je prvi žerjav prem?' pošiljko niso žerjavov pregledali ril in preizkusil tudi tiste de; ’ samo strokovnjaki »Litostroja«, [ ki jih navadno ne pregledujeP temveč tudi izvedenec indijske To je opravljal nepretrgoma S u ; vlade. Vsako stvar, ki jo naroči Od same vneme se še za kosilo " .indijska vlada v tujini, namreč zmenil. Končno je spoznal, da 5 stane le 60 dinarjev. Razen tega pregledajo njihovi izvedenci, da: bile govorice o naših strokovni3^ bo odpadlo tudi brušenje in gal- se prepričajo, če je tovarna ugo-1 kih in strojih na kaj majavih ooj vaniziranje. Torej prihranek bo dila zahtevam naročnika, vsekakor precejšen. Pri enem teh pregledov Potujoča razstava na ladji »Romanija« Na ladji »Evmaniji« je beograjsko podjetje za izvoz in uvoz »HEMPKO« organiziralo potujočo razstavo proizvodov naše kemične industrije. Ladja je odplula na Daljni vzhod in ho pristala v vseh večjih pristaniščih, ilazstavljajo tudi slovenska podjetja kemične industrije iz Ljubljane, Domžal in drugod. Na Zagrebški gori so našli železo Na Zagrebški gori so našli geologi na več krajih hematit in magnetit z znanim odstotkom železa. Sedaj ugotavljajo količino te rude in možnosti izkoriščanja. Začeli so raziskovati vse območje od Zagreba proti Hrvatskemu Zagorju do Gornje Stubice. je iz male obrtniške delavnice razvila današnja tovarna Leta 1924 je bivši lastnik Tone Knaflič kupil »Trpinčevo gerba- Zato so zbornice in druga go-i ; - v. _ » spodarska združenja pooblastila i tov Zl^ga srebra redakcijo »Nove proizvodnje«. Po vojni so vložili v obnovo i naj izda nov, čim popolnejši idrijskega rudnika 3 in pol mi-gospodarski adresar ljudske re- lijone dolarjev. Z modernizacijo publike Slovenije. proizvodnega procesa raste tudi . _ _ Adresar bo obsegal okoli 1600 proizvodnja. Računajo, da bodo 1 rrjo« ter začel s tremi delavci iz-strami s 27.000 naslovi gospodar- v najkrajšem času lahko proiz- delovati podplatno usnje. Čez deških organizacij, ustanov, šol itd. vedli že po 6.000 stotov živega ter bo stal 1000 dinarjev. Naslovi srebra na leto. Deset odstotkov industrijskih in trgovskih pod- živega srebra porabimo doma, 90 jetij bodo urejeni najprej po odstotkov pa ga izvažamo. Za ži-proizvodnih panogah, nato pa še vo srebro prejmemo letno okoli po okrajih in abecednem redu. 700 do 800 milijonov dinarjev. NEKAJ O KAMNIŠKIH USNJARJIH Uveljavili so se na svetovnem trgu Nedavno je bilo v kamniški lovati nove vrste usnje iz svi-gimnaziji zelo živahno. Zakaj tudi nji,ne: safijane, tapetniško usnje, ne? V, lepo opremljenih razo dih rokavieursko usnje, belo. krom, je razstavljalo okolj 80 podjetij j in cepljence (anilin, kolodij, plavž Kamnika, Mengša im domžal-I stik ter pergament). .......^ --- -- ske okolice. Med drugimi je raz-! Delovni kolektiv je vedel, da , noindijske železnice v Herac stavljala tudi znana usnjarska to-i bo kos svojim nalogam le, če bo. (North Eastrn Railway Gora varna iz Kamnika. ! tovarno moderniziral. Žrtvovali so j Pul) bodo izdelali še 6 žerjav Zgodovina te tovarne je po- 1 *>*>«*k in danes raste poleg to- ' z nosilnostjo 5 ton. Žerjave izdej dobna zgodovini vseh starih to- ! varne najmodernejša luzdmea v lujejo po svojih načrtih m iz« vam na Slovenskem. Polagoma se | Srednji Evropi. Doslej so Inzdi macega materiala. Samo elektro. gah. Z žerjavi, izdelki. »Litostro' se ja«, z vestnim delom kolektiva 1 1 bil zelo zadovoljen. Druge žerjav je hitreje pregledal. Pregledal 1 le najvažnejše dele. saj se je pri prvem prepričal, da je ko' lektiv »Litostroja« vestno izpolnl pogodbo. »Litostroj« izdeluje za tovat' no vagonov v Peranburu pri M3' drasu še 15 žerjavov z nosilnost]^ po pet ton in štiri žerjave z a°' silnostjo 20 ton. Za neko drug tovarno železniške opreme sever' set let so že izdelovali galanterijsko svinjsko usnje in že takrat se je kamniško usnje uveljavilo na svetovnem trgu. Po osvoboditvi so tehnološki proces ter začela kar na prostem. Mraz in vročina sta delo zelo ovirala, pri čemer so trpeli tudi izdelki. Z modernizacijo tovarne izboljšujejo tudi sanitarne naprave. Danes slovi kamniško usnje daleč po svetu, saj ga izvažajo v Italijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo, - J - -T, 4.. ni!:- '/TV \ opremo dobimo iz Anglije, k« naša ni v skladu z anglešk0.' indijskimi tehničnimi predp1;51' Montažo vseh žerjavov v omenJeJ nih tovarnah bodo izvršili strO' kovnjaki »Litostroja«. Rok za izdelavo žerjavov 3 zelo kratek. Strokovnjaki in de' lavci »Litostroja« so sklenili._ Francijo, Turčijo, Belgijo, ZDA. ------- ---------j— — --------- Avstralijo in na Švedsko. Za kva-jbo-do delo še prej opravili, kak3* , Mleto pa so dobili lani na za- ' je določeno, saj vedo. da naS izboljšali i grebškem velesejmu dve zlati ko- j država zelo potrebuje devize. Seli izde- ' lajni. Stane Šimenc. I Mavi* ŽIVEGA SREBRA IDRIJA f ČESTITA VSEM ŠTAJERSKIM BORCEM IN AKTIVISTOM\ IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K VELIKEMU PRAZNIKU »ŠTAJERS iA V BORBI« 2i- SEPTEMBRA 1954 — St. 39 SOCIALNA POLITIKA »DELAVSKA ENOTNOST« w IZ KONJIŠKE PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ............................................■ kdor jo je zakrivil ne<^avn™ ie bila v Ko- ki je prejemal otroške doklade po prišel do otroških doklad. Možno drip ^ *re^a re<}na skupščina po- i zakoniti odločbi in so šele sedaj je tudi, da so v uradih sestavljali -‘^mce socialnega zavarovanja.1 ugotovili, da Udeležbo odbornikov ne more- vičen, jih zanje ni bil upra- nepravilna potrdila. Skupščina je ne mule- vičen, jih mora vrniti. To je pa zato predlagala, naj bi upraviče- je biti preveč zadovoljni, saj jih težko, saj jih vsak porabi, čim jih nec vrnil že prejeti dodatek le ta- rnanjkala skoraj polovica. Le dobi. Nastane pa vprašanje, kako ods t •’e bilo upravičeno je delalo prvih šest revizij. Upra- laE°i k‘. Skupščina je zato pred- vičenec, v dobri veri, da ima vse ki a snrdikalnim podružnicam, dokumente v redu, naenkrat zve, odbornike volile, da za- , da je doklade neupravičeno prejemal. S tem nehote izgubi zaupanje v organ, ki mu je izdal odločbo, pa tudi v revizijo. Res ni . izključeno, da je dal nekdo napačne podatke, da bi krat, če je škodo sam zakrivil oziroma dal napačne podatke. Če pa je to storil kdo drugi, naj pa ta odgovarja in seveda tudi povrne denar. Odborniki so še dejali, da bi morali biti revizorji dobro seznanjeni s predpisi, da bi lahko svoje delo vestno opravili, s čimer bi se izognili tako pogostim revizijam. IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM POSTOJNSKEGA URADA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PET MILIJONOV PREMALO Lani je bilo 16 milijonov dinarjev presežka, letos pa premalo denarja zaradi podražitve zdravstvenih storitev in zaradi tega, ker gredo pokojnine do enega leta v breme okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. — Primanjkljaj bo kril okrajni ljudski odbor ^vajo od njih odgovor, zakaj se udeležujejo zasedanj. 1[azPravi so se odborniki do-d Kbjli številnih vprašanj s pobočja zavarovanja in dela po-ruznice. Med drugim so ugoto-b> da je še vedno precej bolnih, ehdar pa je opaziti izboljšanje " konferenci, ki jo je sklical hdikalni svet meseca maja. S , 6 vi lom bolnih rastejo tudi iz-uatki za bolnišnice, hranarine , d., tako da so v petih mesecih stošnjega leta presegli vsoto sdiih milijonov. Za zdravila in ^cepte, ki jih je bilo izdanih kar je približno 1 na vsa-eSa zavarovanca, je bilo treba Plačati 404.000 dinarjev. Ob 1.078 diskih bolniške kontrole na do- I . ^ovih so pri 82 bolnikih ugoto- ' ° polletni bilanci Zavoda za za 3 do 4%, s čimer bi krili pn-vik, (}a se aigo držali bolniškega Isoc,‘aln'° zavarovanje v Posto jni je f manjkljaj okoli osmih milijonov, ^da jn so jjjj ^o izločili iz sta-!7av0'du v prvem polletju zmanj-1 kolikor ga predvidevajo do konca leža. j kalo za okoli pet milijonov dinar- kta. Pravilnejše bi seveda bilo, če Delegati skupščine iz zreške |jev- Lansko leto so zaključili z bi mogel zavod ugotoviti, katera kivarne so povedali nekaj stvari !°koli 16 milijonov presežka, letos so tista podjetja, za katera mora 0 otroških dokladah, ki morda ; Pa so se podražile zdravstvene izplačevati več daja‘ev, kolikor ?is° osamljene. V tovarni je bilo storitve za 20 do 25% in še po- sama prispevajo v okrajni sklad Sest revizij, ki so pregledovale i k0.im!Ue za prvo leto izplaču jejo in zanje predlagati določitev iš-^okumentp zn otroškp rinkladp !okrajni zavodi, medtem ko jih je jega prispevka. Tega pa zaradi se-Pri nekaterih revizijah šobili prej izplačeval Republiški zavod dan jega sistema evidence soeiaj-*sti ljudje Prišla pa je “edma ui svojih sredstev. nega zavarovan ja in obračuna- revizija in ta je našla — kar je. Izvršni odbor postojnskega za- vanja^ zdravstvenih storitev ni skoraj neverjetno — precej ne- voda je zato predlagal okrajnemu mogoče sitomn. V ambulantah Pravilnosti prav pri dokumentih, ljudskemu odboru, da bi povišali namreč ne zapišejo, iz katerih Posledice so seveda jasne. Tisti, prispevek za socialno zavarovanje jiR.,* zavarovanci, kj so bili bolni, lako dobe v zavodu le j račun za toliko in toliko zdrav- TTK-RPPT 7 a TVROT t^aattp stvenih storitev, iz lekarne za to- UKREPI ZA IZBOLJŠANJE liiko in toli,ko zdravil itcL Upati je, da bo z novimi zakoni tudi ta zadeva urejena. Ko je okrajni ljudski odbor razpravl jal o povišanju prispevka za socialno zavarovanje, je sklenil, da prispevka zaenkrat ne bodo povišali, marveč bo ljudski odbor kril morebitni primanjkljaj iz svojih sredstev. ZA ZDRAVJE RUDARJEV V trboveljski splošni bolnišnici so odprli nov, sodobno opremljen kirurški oddelek °P TEHNIČNO-HIGIENSKE ZAŠČITE NA ŽELEZNICI BOJ PROTI OBRATNIM NEZGODAM Nezgode in bolezni naraščajo. vMed vsem; ukrepi', ki jih je začel izvajati delavski svet Že-tezniškega transportnega podjetju v Ljubljani, sodi na prvo me-*to odločen b oj obratnim nezgo-'arn. Število nezgod in obolenj je letos tudi na železnici precej rhastlo- Ugotovili so, da nastajajo nezgode predvsem zaradi s|abe organizacije dela in podcenjevanja ter nepoznavanja zasilnih predpisov, še več pa zara-:* malomarnosti', zlasti mladih 2elezničarjev. Med delavci in uslužbenci se Ponesreči največ nekvalificiranih jeladih ljudi. Največ nesreč je jj1,1 spenjanju, odpenjanju in Pfemiku vozil. Posledice teh nez-jPM niso majhne: v skoro vseh Pfjmerih se zmanjša delovna spo-j nost. 'Seveda so vzroki nezgod n Obolenj tudi drugi: predvsem kvalificiranega osebja: stroje- vodij, kurjačev in zaviračev. Iz zdravstvene statistike je moč ugotoviti, da je do konca prvega polletja letos bolovalo kar 9.000 železničarjev, kar pomeni' izgubo 179.485 delovnih dni. T 4 4 T 1 UI 1 4 A r\~7 -n še ,vodno neurejena prehrana na 'ožnji. Bivalnice, ki so odrejene a počitek železničarjev, so ne-Pjiinerne, ponekod pa jih sploh *■ in osebje, ki mora delati po 18 Pa tudj 24 ur skupaj se nima kje odpočiti Tudi še primanjkuje Leta 1953 je bilo 1.407 nezgod, letos pa so to število že presegli v prvem polletju. Seveda so letos zato občutno porastli izdatki zdravljenja in hranarine. Vse to je napotilo upravni odbor Železniškega transportnega podjetja na odločen boj proti obratnim nezgodam in nepotrebnim obolenjem. Osnovali bodo posebno komisijo za tehnično-higien-sko zaščito dela. Le-ta bo povezana z vsemi železniškimi enotami in bo skrbno proučevala j vzroke nezgod in predlagala ukrepe za njihovo odstranitev. Razen tega bodo skrbneje sode-j lovali z zdravstvenimi domovi, sektorskimi in obratnimi ambu-I lantami, sanitarno inšpekcijo in i inšpekcijo dela. Razmišljajo tudi | o namestitvi posebnih varnostnih organov — varnostnih tehnikov in komisij v vseh večjih enotah. sem delovnim ljudem in borcem Štajerske čestita k njihovemu prazniki! delovni kolektiv tovorne gnmltevili Izdelkov .Sava. Hranj Nedavno so v trboveljski sploš-igradili nov zdravstveni oddelek. Uprava bolnišnice mi bolnišnici dog se je zavzela za nadzidavo kirurškega oddelka nad zadnjim traktom poslopja. Pred dnevi so ta oddeleK že odprli Neprimerni, slabo razporejeni, dosti pretesni operacijski prostori so že nekdaj, ko je bilo Bolnikov manj, povzročili mnogo težav. Skoraj nevzdržno pa je postalo zadnji dve leti, ko je poraslo število bolnikov in ko so trboveljski zdravniki začeli s težjimi operacijama. Z novim oddelkom bodo te nevšečnosti odpadle. Prostori so veliki in zračni im opremljeni z vsemi potrebnimi instrumenti IZ POSLOVANJA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V SLOVENJGRADCU Velike potrebe V okraju ni dovolj zdravnikov. — Premalo sektorskih ambulant. — Tudi v zobozdravstveni službi ni nič bolje. — Deset milijonov dinarjev primanjkljaja Ko so nedavno odborniki skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Slovenj Gradcu razpravljali o polletnem poslovanju, so ugotovili, da zdravstvena služba ni mogla za-I dovoljiti vseh večjih potreb v ; okraju. Iz polletnega poročila je moč ugotoviti, da je v prvih še- stih mesecih obolelo največ zavarovancev za influenco in drugimi več ali manj nevarnimi boleznimi. Zdravstvena služba je zabeležila 660 obratnih nezgod in 780 drugih poškodb. Razpravljali so tudi o ustanovitvi novih sektorskih ambulant. Dosedanje ambulante so v neso- dobnih in tesnih prostorih, v katerih ni moč dobro opravljati zdravstvenega dela. Povprečno pride na vsakega zdravnika y okraju približno 5.750 ljudi-Zdravniki so opravili v prvem polletju 71.300 pregledov. Prav te številke nazorno kažejo potrebe novih zdravstvenih delavcev. Se slabše je v zobozdravstveni službi. Na vsakega zobozdravnika pride več kot 10.000 ljudi Potrebovali bi najmanj 5 zobozdravstvenih delavcev in nujno potrebno opremo za zobne ambulante- Polletno poslovanje je zavod 1 zaključil z 10 milijonskim primanjkljajem. Izguba je nastala zaradi večjega števila bolnih in dolge oskrbe v bolnišnicah. OBZORNIK Kako finansirati socialno zavarovanje Ugotovitve konference predsednikov izvršilnih odborov in direktorjev zavodov za socialno zavarovanje glede finansiranja socialnega zavarovanja. — Konferenca je bila v Ljubljani dne 27. avgusta letos 1. Novi načrt zakona o zdravstvenem zavarovanju predvideva, da bo stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje enaka za vse okraje. To pa bi nujno določili ,po skupnih izdatkih vseh okrajnih zavodov. — Tako se bo zgodilo, da bodo nekateri zavodi svoje potrebe s tako določenimi dohodki krili, dočim bodo ostali imeli primanjkljaje. Vsi trije viri za pokrivanje teh primanjkljajev Pa predvidoma ne bodo dali zadovoljivih rezultatov: a) Posebni dodatni prispevek onih podjetij, ki trošijo za svoje potrebe sredstva nad republiškim povprečjem, bodisi zaradi višjega odstotka bolnikov, bodisi zaradi višjih stroškov za enega zavarovanca, bo to le deloma ali pa zelo malo izravnal, ker se na drugi strani predvidevajo ugodnosti v povračilu dela prispevka za tiste, ki trošijo manj zaradi tega, ker so izvedli določena izboljšanja v higienski in tehnični ureditvi podjetja. Nujno je, da bodo nekatera podjetja vedno nad povprečjem, pa najsi bo to Povprečje še tako nizko. Zaradi tega je avtomatizem, ki obstaja v tem, da je vsako podjetje, ki troši nad povprečjem, že samo po sebi tudi zavezano, da plača višji prispevek, načelno zgrešen. Odločilno pri tem je le, koliko si podjetje Prizadeva, da izboljša higienske in tehnične pri-uke do maksimalno možne mere. Znand je tudi. da imamo pri nas podjetja, kjer so take izboljšave zaradi zastarelosti sredstev za proizvodnjo težko izvedljive ali pa bi bile celo neučinkovite. Za določanje obveznosti na plačilo dodatnega prispevka more biti tedaj merodajna edino ugotovitev, kaj je podjetje storilo za izboljšanje in kakšen uspeh se je zaradi tega pokazal v zdravstvenem stanju osebja. Vsak avtomatizem pri določanju posebnega prispevka pa bi predstavljal uvajanje izmaličenega načina individualnega zavarovanja po podjetjih. b) Republiški rezervni sklad naj bi zajamčil prelivanje sredstev od aktivnih na pasivne zavode pod določenimi objektivnimi pogoju Pri tem pa novi predpisi sploh ne upoštevajo ekonomske moči komunalne skupnosti, za katero zavod posluje. Ker se iz tega sklada izplačuje zavodom dotacije v določenih primerih avtomatično le, če izpolnijo pogoje ne zaradi večjih stroškov, temveč zavoljo večjega števila rodbinskih članov, žena ali tuberkuloznih, brez ozira na dejanske stroške, pride v ekonomsko močnih okrajih kaj lahko do tega, da bo zavod s prispevkom lahko že kril vse stroške ter imel že nek višek, prejel pa bo iz rezervnega sklada kljub temu dotacijo. Zavod pa, ki bo v vseh teh elementih pod republiškim povprečjem, imel bo pa zaradi nerazvitosti zdravstvene službe, redkih ambulant, oddaljenih bolnišnic veliko večje stroške, bo v ta sklad le odvajal, ne bo pa iz njega nič prejel. Rezervni sklad lahko uspešno deluje brez zgoraj navedenega avtomatizma le, če so potrebe celotne republike v zdravstvenem zavarovanju krite s prispevkom. Sicer pomeni rezervni sklad le zmanjševanje ali povečavanje pasive posameznih zavodov, pri avtomatizmu predvsem tistih z nerazvito zdravstveno službo na korist onih, ki imajo to službo popolnejše organizirano. c) Reza var o vanj e, kot je predvideno v projektu zakona, ne more garantirati kak večji uspeh, ker je postavljeno na prostovoljno osnovo. V tem primeru bodo imeli na rezavarovanju interes le finančno šibki zavodi, dočim od finančno močnih zavodov ne bo verjetno noben sklenil pogodbe. S tem postane seveda problematična njegova sposobnost za intervencijo. Kot četrti način zbiranja sredstev za socialno zavarovanje predvideva načrt zakona kredit pri banki z jamstvom ljudskega odbora. Ta kredit predstavlja drugo obliko dotacije iz proračuna, ki je predvidena v sedanjem finansiranju, le da je v novem načinu zakrita. Jasno je namreč, da banka na koncu obračunske dobe kredita ne bo izterjevala od pasivnega zavoda, kateremu nima kaj vzeti, temveč bo krila svoje posojilo iz proračunskih sredstev okraja. S tem smo dali dosedanji dotaciji le drugo obliko, v veliki meri pa smo dezinteresirali komunalno skupnost na tem, da se že od začetka leta naprej zanima za finančno stanje zavoda. Mislimo, da ne kaže ukiniti splošnega dodatnega prispevka za vse zavezance določenega zavoda. Splošni dodatni prispevek je pomenil re~ gulativ v primerih, kadar se z enotno prispevno stopnjo niso mogli pokriti izdatki. Ker je bilo predpisovanje tega prispevka itak v kompetenci lokalnih organov oblasti, je bilo pač dovolj zagotovljeno, da bo prispevek predpisan res le v utemeljenih primerih. Ta dodatni prispevek je pomenil v finansiranju socialnega zavarovanja realizacijo načela, naj vsaka komuna krije stroške svoje socialne dejavnosti sama. Novi predpisi od tega odstopajo ter hočejo postaviti finansiranje zavarovanja nekako na podlago širše rizične skupnosti, t. j. vse republike,- Z inštrumenti rezervnega sklada, ki po predvideni zasnovi avtomatičnega funkcioniranja na podlagi statistike, brez upoštevanja objektivnih pogojev poslovanja zdravstvene službe, pa ni moč doseči istega uspeha. Zaradi tega smo se odločili za naslednje: — kot regulativ neenakomernega trošenja nad enotno prispevno stopnjo v republiki n;v ostane prvenstveno splošni dodatni prispevek, ki ga določa ljudski odbor; — posebni dodatni prispevek naj predstavlja ekonomsko stimulacijo za podjetja v borbi za zboljšanje higienskih in tehničnih prilik. Pri tem je treba upoštevati vse možnosti, da se taki ukrepi lahko uresničijo, ne pa avtomatično po kriteriju povprečja stroškov; — rezervni sklad pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje lahko služi kot regulator prelivanja sredstev, vendar ne na sedanjih postavkah avtomatizma, temveč na oceni upravičenosti večjih stroškov; — namesto kredita, ki naj bi bil skraj’ni vir dohodkov zavoda, naj se predvidi dotacija komunalne skupnosti, oziroma vsaj obveznost, da mora ta skupnost kriti zavodu morebitni primanjkljaj; — prisilna uprava ob istočasni razpustitvi skupščine ne more predstavljati učinkovitega ukrepa za sanacijo zavoda, saj taka uprava ob pomanjkanju sredstev tudi nima možnosti, ki bi se razlikovale od možnosti samouprave. Prav tako je težko izvajati sankcije proti skupščini, če je upravni odbor ali pa aparat zavoda slabo posloval. 2. Novi predpisi o finansiranju zdravstvenega zavarovanja so v prehodnih določbah izpustili določila, iz kakšnih sredstev naj se finansira vsaj začasno tisti del izdatkov lokalnih zavodov, ki ne spadajo v zdravstveno zavarovanje (starostne in invalidske pokojnine, invalidnine in del oskrbnine začasno brezposelnih). Za okrajne zavode se predvideva le enoten prispevek za zdravstveno zavarovanje, navedeni del dajatev pa ni krit. Konferenca je v zvezi s tem zavzela stališče, da; UTRINKI i(k) ViUorim XXYI. Med deveto, ko se je pričela policijska ura, in polnočjo so oni ljudje, ki so se morali udeležiti akcije proti sodišču, na štirih različnih mestih počakali trenutek, da se združijo in krenejo v napad. Trojica, od dvanajstih, kolikor jih je bilo vseh skupaj, je bila z avtomobili in orožjem v neki garaži v ulici na trdnjavi blizu Por-te Romana, štirje v neki hiši na okopih, ki gredo od Porte Homana do Porte Vigeratima, trojica spet v neki hiši na korzu, ki od Porte Romana vodi proti tovarnam in tirnicam v predmestje, dva pa sta bila v središču mesta, v hotelu Regina v ulici Santa Marghesita, kjer so od konca septembra prebivali številni oficirji SS in Gestapa. Potem ko je Gracco prestopil neki prostor za balinanje, je pet minut pred deveto vstopil v garažo din povedal dogovorjeno geslo. Onadva, ki sta ga pričakovala, sta bila videti kot da sta si brata: oba mlada, oba orna, oba v delovnih oblekah in kožnatih plaščih, oba razoglava; zasliševala sta ga najprej v mesečini, potem pa, ko sta zaprla vrata, pri svetlobi svojih žepnih svetilk. »Bravo!« je dejal eden od njih. In gledal je bele niti v njegovih laseh. »Toda ti si sam?« je dodal. »Morala bi biti dva.« »Drugi bo prišel kasneje,« je odgovoril Gracco. Sli so do avtomobila in se razgovarjali o njegovih sposobnostih, o hitrosti, o načinu, kako je bil nameščen na sedežu poleg šoferja majhen mitraljez. »Sistem Metaštasi©,« je dejal mladenič, ki je govorih Gracco je rekel, da dvomi, da bi tako nameščen mitraljez mogli uporabljati tudi med vožnjo, toda po mladeničevi razlagi je spremenil svoje mišljenje. »Kdo je Metastasio?« je vprašal. Metastasio je gledal z rokami v žepih, toda ni govoril; in mladenič, ki je govoril, mu ga je poka zah »To je on.« »Je tvoj brat?« »Nisva brata. Ce bi bila brata, bi morala biti dvojčka.« »Zakaj? Sta mar rojena istega leta?« »Istega leta. Istega meseca. Pa tudi delava skupaj.« »V borbi? Ali tudi izven?« »Skupaj sva pri transportnem oddelku Monte-catmija.«6 »Torej nista niti nabornika niti mobiliziranca?« »Ne. Najin letnik je bil vpoklican pred 25. julijem.7 Toda midva sva bila oproščena.« »In vaju niso poskušali poslati v Nemčijo?« »Kar nas je pri transportu, nas ne pošiljajo v Nemčijo. Vključujejo nas v organizacijo Todt.« »Vaju niso poskusili vključiti v organizacijo Todt ? « »Do sedaj ne.« Metastasio z rokami v žepih ni rekel še nobene besede. Šel je po drugi strani avtomobila in po loputanju vrat je bilo slišati, da je sedel v enega od obeh avtomobilov. »Ali bi vstopila tudi midva?« je rekel mladenič, ki je govoril. »Manj maju bo zeblo.« Vstopila sta v avtomobil, v katerem ni bilo Metastasia, im sedla na zadnje sedeže, iskaje prostora za svoje noge nad mitraljezi na dnu avtomobila. Zakaj sta imela ta dva mladeniča opraviti z mitraljezi? Njune namere so bile enostavne, miroljubne, niti se jima osebno mi pripetilo ničesar, kar bi ju gnalo v obup. Zakaj sta se udeležila borbe, v kateri se je bilo treba boriti z močjo obupa? Gracrxv je bil radoveden. XXVII. Štirje, ki so čakali v hiši na okopih, so sedeli okoli mize in pili vino. Hiša je bila last enega od njih; imela je majhno sobico, kjer so sedeli, in še eno, kjer ja v temi ležala v postelji žena s tremi otroki, ki so že spali. »Prav nič ne moreš,« je rekel gospodarju eden od prisotnih, ki je bil majhen in okrogel v obraz, v ramenih, v rokah, v prstih, »nikakor sne moreš,« je dejal, »vleči za seboj ženo im otroke po vseh svojih skrivališčih.« »Praviš da ne?« je rekel gospodar. »Praviš, da je bolje, če ne?« »Ne pravim da je bolje, Coriolaiio,« je dejal mali in okrogli. »Ne rečem, da je bolje ali slabše. Pravim ti, da ne moreš. Pravim, da absolutno ne moreš. In tudi kapetan ti je isto povedal, mar ne?« »Toda zakaj je bolje ne?« je vprašal Conio-lano. »Ne razumem, zakaj je bolje. Zakaj je bolje, Mambrimo?« »Tri sto hudičevi« je vzkliknil Mambrino. »Dela z nami že skoraj tri mesece in ne razume. Koga od nas pa vidiš, da živi z družino? Mar jaiz živim z družino? Nihče ne živi z družino.« »To je lahko,« je rekel Coriolano, »za tiste, ( ki so fantje. Toda, ko ti je družina tvoja žena, ( kako moreš, da ne bi živel z njo, Mambrino?« ) »Niso vsi fantje pri nas. Nisi ti edini, ki ni \ fant, Coniolano.« »Kapetan je fant. Metastasio in Orazio sta fanta. Zama je fant. Foppa je fant, Sin božji je fant.« " Monteeatini je največji italijanski koncern kemične industrije. — Op. prev. 7 25. julija 1945. je padel Mussolini. »Toda Scipione ni fant. Je Scipione fant? Ni, ženo ima, soprogo, pa vendar ne živi z njo. Pa tukaj prisotni Barca Tartaro8. Si ti fant, Barca Tartaro? Povej mu ti. Mar nimaš tudi ti žene? Mar nimaš tudi ti družine?« Barca Tartaro je bil najstarejši od' trojice, ki se je bila udeležila akcije prejšnjega dne in tudi edini od njih, ki bi se moral udeležiti nove akcije. »Imam jo!« je odgovorih »Ima jo in ti veš, da jo ima,« je rekel Mambrino. »Ti veš, da jo imajo mnogi. Številni od-nas imamo ženo, mnogi družino.« »Tudi jaz imam ženo,« je dejal iznenada četrti 8 Tatarska ladja — pridevek po imenu. — Op. prev. »Samo poglej?« je rekel Mambrino. »Tudi P Študente ima ženo. Dosti nas ima žene.« »Morda pa ima tudi kapetan ženo?« ie D daljeval Pico Študente. , -j »Slišiš, kaj pravi Pico Študente?« je deJ Mambrino. »ludi kapetan ima morda ženo.« »Morda jo ima,« je rekel Pico Študente.ar more priseči, da je nima? Mi ne vemo nices o kapetanu. Kaj vemo o kapetanu?^ Najstar«) je od nas vseh, in morda ima tri, štiri otrok < morda ima številno družino.« : »Si slišal zdaj?« je rekel Mambrino. Ih imamo žene. Vsi imamo družine. Toda n«1 ne živi z družino. Povej mu ti, Barca Ta rta* Ah zivis ta z družino: < : Barca Tartaro je postavil na mizo S*0' prazni kozarec. »Ne,« je odgovorih »Jaz ne.« Coriolaoo je gledal kozarec in se s prstoin igral po kancu vina, ki se je bilo polilo po ®1*1' Ponovno je natočil kozarec Barci Tartaru. »Toda,« je pripomnil, »žal bi mi bilo, 6e I* bi živel z družino.« »Kristus!« je zavpil Mambrino. »Žal bi 111 bilo, če ne bi živel z družino.« In ozrl se je po vrsti k vsem. »Kaj le misli ta človek! Mar misli da 1 nekaj posebnega?« je zavpil. »Mar misliš, d drugim ni žal?« Obrnil se je Barci Tartaru. ,• »Povej mu ti, Barca Tartaro. Mar ni tu0l(ci premagali te in še nešteto drugih težav ter zmagoslavno zaključili naš veliki boj. Na nedeljskem zboru na Ostrožnem so se spominjali svetlih in težkih trenutkov pred desetimi leti — Oprostite, toda tega ne m0' rem verjeti, — se čudi gost. Shaw vzame svinčnik in k°,s papirja v roke in začne računati1 — Leto ima 365 dni. vsak pa 24 ur. Če odštejemo polovic0 za počitek — stari ljudje moram0 pač več počivati kakor mladi j' ostane samo še 185 dni. Odšteje 52 nedelj, pa dobite le še 131 dDl' Potem odvzemite 52 weekend bot in ugotovili boste, da mi osta' ne le še 79 dni. Za zajtrk, kosil0 in večerjo porabim dnevno 4 ute’ torej mi preostane le še 18 dni z8 delo. — To je pa zares malo, — P1’’ pomni novinar. — Odbijte samo 15 dni za ni oddih, in delovni čas bo še bol) skrčen. — Torej ostanejo samo še trij° dnevi? — vpade novinar Sli8'v'u v besedo. — Kaj še! Mar nimam Pr0' vice, da vsaj za dva dni na Im zbolim? — Nedvomno, .— pritrdi novj' nar. — Tqrej delate en sam da® j v letu? — Verjetno bi delal, če bi bil tisti dan ravno 1. maj, ko o0' ben pošten delavec ne dela. ^ | hudomušno zaključi Sha\v razg0 vor o svojem delu. — je treba predpise v tej smeri dopolniti, oziroma izdati dodatni predpis o kritju teh dajatev; — plačevanje oskrbnine osebam, ki so začasno izven delovnega razmerja, je treba izločiti iz dajatev socialnega zavarovanja, ki na zaposlovanje nima nobenega vpliva, ter jih prenesti na proračune posredovalnic za delo, t. j. okrajnih ljudskih odborov. 3. Načrt zakona o zdravstvenem zavarovanju predvideva, da socialno zavarovanje krije iz svojih sredstev tudi polovico oskrbnine, izplačane ženam v podjetjih za prvih sedem dni. To določilo je najbrž bilo sprejeto zaradi predpostavke, da žene bolujejo več kot moški ter jih podjetja zaradi tega odpuščajo z dela in bi jim na ta način bila dan-a neka zaščita pred eventualno brezposelnostjo. Dejstvo pa je, da podjetja odpuščajo žensko delovno silo le zaradi tega, ker je ne morejo tako univerzalno zaposliti kot moško (t. j. izmenoma na težkih in lahkih delih), ker zaposlena žena uživa posebno zaščito iz delovnega razmerja. Ukrep znižanja izdatkov za podjetje torej ne more v tem pogledu prinesti nobenega izboljšanja. Poleg tega pripominjamo, da je statistično ugotovljeno s podatki sedanje dobe kot predvojne, tako pri nas kot v inozemstvu, da je odstotek bolovanja pri ženah nižji kot pri moških. Sele če upoštevamo tudi porode, ki pa pri tem ukrepu ne pridejo v poštev, ker zavarovanje plačuje dajatve itak že od prvega dne dalje, bi bil odstotek nesposobnih za delo za par desetink odstotka višji kot pri moških. Zaradi navedenega je ta ukrep favoriziranja podjetij v tem pogledu neutemeljen. Konferenca smatra zaradi tega, da naj ostane tako za moške kot za ženske dosedanja obveznost podjetij, t. j. da za vse zavarovance nosijo stroške materialne oskrbe v primeru bolezni za 7 dni. 4. Glede določitve višine prispevka ža celokupne dajatve iz socialnega zavarovanja v zvezi z načrtom družbenega plana za 1. 1955 se je ugotovilo, da zavodi v Sloveniji glede na velike izdatke ne bi finančno mogli izhajati, v kolikor bi se predpisal le 43% prispevek. 2e v letošnjem letu izkazujejo zavodi precejšnje deficite ob 45% stopnji. Ker bi pri 43% prispevni stopnji zavodi pokrili svoje izdatke le pod pogojem realizacije preko 43 milijard plačnega sklada, ki verjetno np bo dosežen, pomeni to že vnaprej zgubo, ki pa je z instrumenti, navedenimi pod t. 1, ne bodo mogli izravnati. Zaradi tega je bilo sprejeto stališče, da je treba pri merodajnih organih prikazati sedanje stanje ter bodoče perspektive in se zavzemati za to, da se prispevna stopnja za socialno zavarovanje ne zniža izpod 45%. To tudi zaradi tega, ker predvidoma novi zakon ne bo prinesel nekih prihrankov, ki bi se občutnejše odrazili v poslovanju zavodov. ^ 5. Konferenca je ugotovila, da sedanja razdelitev 45% prispevka na sklad republiškega zavoda (35%) in lokalne zavode (10%) ne ustreza povprečnim stroškom vseh zavodov in je zaradi tega velika večina zavodov pasivna. Le nekateri izkazujejo prav majhne presežke, ki pa so zelo nestalni. Prav tako tudi ne zadošča pri sedanjih cenah zdravstvenih storitev 7% prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev ter so že v lanskem letu stroški za to varstvo znašali 8,3% od vseh izplačanih pokojnin. Zaradi tega je konferenca bila mnenja: — da je treba pri sestavljanju republiškega družbenega plana za 1. 1955 predvideti okrajnim zavodom tak enoten prispevek, da bo kril vsaj povprečne izdatke celotne republike; — skupščini republiškega zavoda za socialno zavarovanje, ki določa stopnjo prispevka za upokojence, je treba predlagati, da to stopnjo zviša na 8,5%. Vprašanja in odgovori K. M. Maribor: Letos januarja so vas preuvrstili iz naziva pisarniški referent XIII. plačilnega razreda v naziv pristav XII. plačilnega razreda, pod pogojem, da položite izpit za pristava. 1. junija letos bi lahko že napredovali v XII. plačilni razred po letih službe. Ker pa še niste položili izpita, napredovanje ni bilo mogoče, čeprav je izpitni termin šele v oktobru. Vprašujete, ali bo napredo- vanje teklo od 1. VI., ali šele od položitve izpita? — Odgovor: iSajprej dovolite pripombo, da se nam zdi zelo dvomljiva zakonitost vaše preuvrstitve. Ta bi bila zakonita samo, če ste si med časom službovanja pridobili za naziv pristava predpisano šolsko in strokovno izobrazbo, ki je enaka popolni srednješolski izobrazbi. Ne more pa biti preuvrstitev nagrada za pridnost. Nadalje je za zakonitost preuvrstitve potrebno predhodno soglasje državnega sekretarja za občo upravo in proračun. Brez tega soglasja je preuvrstitev nična. O tem seveda nič ne pišete v svojem pismu in tako se nam zdi, da ti pogoji niso izpolnjeni. In če niso, potem ostane preuvrstitev brez učinka, nična, kakor da je sploh ni bilo. Za napredovanje pa je potrebno imeti predpisani strokovni izpit. Dokler tega nimate, napredovanje ni mogoče. V XII. plačilni razred boste torej mogli napredovati šele po položitvi strokovnega izpita in napredovanje se bo štelo od 1. tistega meseca, ki sledi mesecu, v katerem ste položili izpit. Pripomniti pa moramo, da k izpitu za pristava ne boste pripuščeni, če je preuvrstitev nična. DOPUST K. D., Ljubljana: V letu 1954 ste trikrat menjali službo. Ko ste v sedanjem, to je že tretjem podjetju zahtevali plačani letni dopust, so Vašo zahtevo zavrnili, češ, da še nimate pri njih enajstmesečne neprekinjene zaposlitve. Katero podjetje Vam je torej dolžno plačati letni dopust? — Odgovor: Prav nobeno podjetje Vam ni dolžno plačati dopusta, ker namreč sploh še nimate pravice do dopusta. Odgoyor, ki ste ga dobili in ki Vam očitno ni všeč, je popolnoma pravilen in v skladu z določbami o rednem letnem dopustu. Ko boste v sedanjem podjetju izpolnili enajstmesečno neprekinjeno delovno dobo, ki teče od dneva zaposlitve v tem podjetju, potem boste šele imeli izpolnjen pogoj za to pravico in šele potem boste lahko upravičeno zahtevali dopust. Sedaj pa te pravice še nimate, ker si je s svojim menjavanjem podjetij pač niste mogli pridobiti. Dejstvo, da ste trikrat premen j ali podjetja, ima pač svoje neizbežne pravne posledice. Ob vsaki spremembi podjetja je prenehalo prejšnje delovno razmerje in nastalo novo v novem podjetju. Nastale so torej dejansko in pravno prekinitve in v enajstmesečno čakalno dobo neprekinjene zaposlitve se čas, prebit v prejšnjih podjetjih, ne more všteti, ker niso podani razlogi iz 2. točke navodila za izvajanje uredbe o plačanem letnem dopustu. To je pač neizbežna posledica takega prebiranja zaposlitve in podjetij in z njim morate računati, če se odločite za tak korak. PREJEMKI S. Z., Batuje: 3. junija ste dobili odpoved za 50. junij. Isti mesec 12. ste prejeli poziv na vojaške vaje, ki ste jih morali nastopiti 1. julija. Zaprosili ste podjetje, da Vam podaljša delovno razmerje, da bi ne bili brez zaslužka med temi vajami. Kljub obljubam pa se zadeva ni uredila in ste ostali brez plače. — Odgovor: Po 1. členu uredbe o prejemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, kadar niso na delu, preneha teči od- povedni rok z odhodom na vojaške vaje, če je bil delavec poklican na vaje med odpovednim rokom. V Vašem primeru pa je odpovedni rok iziekel pred odhodom uu vojaške vaje in torej ob odhodu že uisie bili več v delovnem razmerju. Podjetje ni bilo nič več dolžno pia' čati Vam pripadajoče prejemke. Toda Vaše pismo odpira drugo vprašanje, ali je namreč odpoved sama sploh zakonita. Od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi pravica do plače za čas vojaških vaj. Odpoved se namreč daje samo prvega v mesecu Vi pišete, da ste odpoved prejeli šele tretjega, če je to res, jc odpovedni rok začel teči šele — 1. julija in bi odpovedni rok iztekel 31. julija-Ker pa ste takrat odšli na vojaške vaje, torej tudi takrat ni mogel začeti teči, temv°č šele od dnevu po vrnitvi z vaj. Predlagamo, da se ponovno obrnete na okrajno inšpekcijo dela s predlogom, da preizkusi zakonitost same odpovedi in če je res, kar trdite v pismu, potem Vam bo podjetje moralo plačati prejemke za čas vojaških vaj in še za mesec po vrnitvi z vaj, ko je namreč tekel in v katerem je iztekel odpovedni rok. V. V., št. Janž: Odrejeno Vam je bilo poleg rednega še delo, ki ste ga opravili v 418 nadurah. Izrecno jc bil° naročeno, da nadure skrbno zapisujte zaradi obračuna. Kljub temu, da ste obračun že predložili in ponovno zahtevali plačilo, se sedaj izmikajo izplačilu. Radi bi vedeli, na kakšen način bi prišli do plačila. — Odgovor: Če Je točno in resnično, kar zatrjujete v svojem pismu, potem Vam^ najbrž ne bo preostalo drugega, kakor da boste s tožbo prisilili podjetje na izplačilo nadur. Priporočamo pa, da predhodno vso zadevo izročite okrajni inšpekcij1 dela, da bi ona posredovala, če bi to posredovanje ne uspelo in bi kljub temu zavlačevali z izplačilom za nadurno^ delo, potem boste morali vložiti tožbo ua okrajno sodišče in tako sprožiti delovni spor. Pravite, da b« ne želeli uporabiti tega sredstva, ker bi sicer iz maščevanja sledila odpoved: K tej Vaši pripombi naj pripomnimo naslednje: Uslužbenec podjetja, ki po Vašem pripovedovanju kljub ponovnim Vašim zahtevam in predlogom na menoma zavlačuje izplačilo zasluženih prejemkov, spada sam — pred kazensko sodišče. Po 165. čl. kazenskega zakona zagreši namreč kaznivo dejanje, kdor se vedoma ne drži predpisov o plačah, torej v Vašem primeru, kdor vedoma ne izplača prejemkov za nadure, katere ste opra vili lani in za katere ste že tudi lani pravočasno predložili zahtevani obračun. RAZNO Č. A., Reštanj: Za prevedbo pokojnine je odločilen datum upokojitve in po stanju ob upokojitvi sta se določala pokojninski razred in pokojninska osnova, z.ato Zavod \ aši pritožbi ni mogel ugoditi, ker ni mogel upoštevati Vašega zaslužka, ki ste ga imeli, ko ste bili zapo sleni še dve leti po upokojitvi. O novem zakonu o Pra' vici do pokojnine ne moremo zaenkrat še ničesar povedati, ker se proučujejo šele teze in gradivo k posameznim problemom, ki pa jih ni malo. G. F., Šalovci: Zal, Vaši prošnji pa res ne morem ugoditi. Samo to Vam lahko svetujemo, da se obrnite n Zavod za socialno zavarovanje v Mariboru. KULTURNI ZAPISKI BOJ ZA OHRANITEV SLOVENSKE BESEDE kJravV°, da muze utihnejo, dar spregovori orožje, auze pa so n° vojno Naše bile med osvobodil-— trdožive. S svojo raz-nnt^0 9ovorico so ob rafalih iz k rtizanskih strojnic, treskanju ti?mo rn topovskih granat boga-n \slovens^o glasbeno in likov-0 kulturo ter umetniško besedo. st ^'e^. različni govorici muz ni-a Prisluhnila le naš partizan in renski aktivist, temveč vse po-n?n° slovensko ljudstvo. V porog kupatorju, ki je hotel zatreti °venski živelj in to še posebno a Štajerskem so zrasla leta 1944 j. Zgornji Savinjski dolini celo Iddskoprosvetna društva in go-Jua slovensko narodno in parti-ansko pesem ter dramatiko. V rajih ,kjer pred vojno o čem podobnem ni bilo sledu, so pre-,lvalci z veseljem sodelovali v alturnih društvih, čeprav so lH v nenehni nevarnosti, da jih 0 kdo izdal in bodo morali v Prernstvu bajonetov v koncen-racijsko taborišče ali ječo. To v rvi porojeno ljubezen do slo-cnske kulture je Štajerska do Gfies tako razvila, da se glede r^riožiČTtosti in kakovosti Ijudsko-arosvetnega dela lahko meri slovenske šole dober mesec za pravljali za resno izobraževalno Kozjanci. Solčavski otroci so se in vzgojno delo. Učenja so imeli že julija učili v maternem jezi- res veliko, kajti Zima Vrščajeva, 7... i----Fani Koširjeva, Jože Kocbek in ku, drugi pa nekoliko kasneje. Celo v revirjih, ki jih je okupator budno nadziral, se je razvilo partizansko šolstvo. Številne šolske krožke je obiskovalo po 8 do 24 učencev, čeprav bi jih okupator zdaj zdaj lahko neprijetno presenetil. Glede šolskih pripomočkov so imeli seveda tudi Štajerci težave, čeprav ne tolikšne kakor n. pr. Belokranjci. Marsikatero šolsko poslopje so Švabi demolirali, marsikje so med vojno šolo na novo odprli. V teh krajih je učiteljstvo, po zgledu belokranjskih partizanskih šolnikov, nadomestilo šolske table z — vrati in kredo z apnom. Domačini so bili pri urejanju šolskih prostorov sila iznajdljivi, spretni in požr-tovalni, kar je tudi razumljivo, saj jih je dovolj dolgo bolelo, da se njih otroci uče v tujem jeziku. Odveč jim ni bilo niti, da so morali sami vzdrževati slovenske učitelje. Vsakdo je prispeval pač po svojih močeh. Od kod slovensko učiteljstvo na Štajerskem? Kakor vemo, je drugi predavatelji so jih pripravljali ne le za pouk, temveč tudi za politično delo med mladino, ki je na Štajerskem, kakor drugod po Sloveniji, mnogo doprinesla k zmagi revolucije. V partizanskih šolah je bil namreč eden temeljnih predmetov domovinska vzgoja. Snovi zanjo je bilo iz partizanskega življenja več kot dovolj. . Ze iz teh skopih podatkov lahko presodite, kolikšen pomen je pripisovalo osvobodilno gibanje šolstvu. Učiti seveda v tistih Sprva ga le-ta ni mogla tiskati, ker je imela preveč dela s političnim tiskom, ko pa bi moralo priti berilo na vrsto, je okupator vdrl na osvobojeno ozemlje. Vzlic pomanjkanju učil je šolsko delo na Štajerskem lepo napredovalo. Zal so v članku zbrani le drobci tega, kar priča o izobraževalnem delu osvobodilnega gibanja in o dragocenih zaslugah partizanstva za ohranitev narodne zavesti na Štajerskem. Prav bi bilo, da bi nekdo temeljito preštudiral medvojno izobraževalno in umetniško prizadevanje pri nas, zbral vse podatke in napisal o tem obširnejšo študijo. Nam, še bolj pa zanamcem bi banja za ohranitev slovenstva in slovenske kulture. A. “ - ^ ^ ‘ 1 O « ' J t- bedeli, kjer je bilo že pred revo- odšlo precej naših prosvetnih de- časih ni bilo lahko, saj so bile \ prispeval dragocen dokument o šole skoraj brez učil. Učiteljstvo \ trdoživem boju osvobodilnega gi-se je posluževalo predvojnih šol- j skih knjig, kolikor jih je pač še j ostalo in kolikor niso bile na- j sprotne idejnim smotrom parti- j zanske šole. Vendar, če bi ne bilo zimske ofenzive, bi elementarni razredi, se pravi prvi razredi, že po nekaj mesecih sistematičnega slovenskega šolstva, dobili berila iz glavne partizanske tiskarne. Jože Kocbek, član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko, je namreč rokopis že izročil Tehniki. Le kratek počitek, pa spet naprej... S pohoda XIV. proletarske divizije na Štajersko P Med neznanimi talenti smo malo oddiha in XIV. proletarska divizija je morala kreniti naprej, novim težavam, bojem n zmagam naproti. V nedeljo pa so se na Ostrožnem zopet sešli borci XIV. proletarske divizije Pri letošnji prvomajski proslavi v ljubljanski tovarni »An-gora« sem jo prvič srečal. Mlado, skromno, a prizadevno dekle. Med recitacijami sem postal pozoren na mlado pletiljo, ki je recitirala Seliškarjevo pesem »Malodušnim«. Prav zadaj na hodniku sem začutil, kako je ta mehki dekliški glas priklepal vse prisotne nase. Sleherni verz zveni polno, sproščeno in osvajajoče, zadnje besede, »ob vrata še nabito puško prislonimo«, pa izgovori mladenka s toplino in izrazom, ki se približuje umetniškemu poustvarjanju. Dvorana navdušeno ploska; ploskajo tisti na odru in za odrom. Odtlej sem večkrat mislil na to dekle. Zvedel sem za njeno življenjsko pot, ki jo je le redko obsijalo sonce. Občudoval sem njeno vztrajnost in jo primerjal s toplino in žarom, s katerim obnavlja pesnikovo besedo. Marija Sušnikova., pletilja v »Angori«, sodi v vrsto tistih mladink ,ki jih je zadnji krvavi vihar najhuje prizadel,. V nežni življenjski dobi, kamor ne sega več njen spomin, je izgubila mater. Pogoltnil jo je eden izmed hitlerjevskih lagerjev smrti. Oče je kot partizan žrtvoval svoje življenje. Marija je potem živela po raznih zavodih, dokler ni prišla za pletiljsko vajenko v »An-goro«. Zdaj dela tu že dobro leto kot kvalificirana delavka. • Čeprav je tovarniška delavka, živi Marija bogato notranje življenje. Ljubi delo, ljubi knjige, j nastopa na raznih kulturnih pri-' reditvah. Ondan jo nameščenka v to-1 varni opozori na nastope »ne-; znanih talentov« v Radiu Ljub- j Ijana. Marija se odloči, izbira, »Tega ne vem. Veliko jih je bilo pri vaji. Svetovali so mi ono pesem, ki sva jo bila doma izbrala. Rekli so mi, naj govorim premišljuje in želi pomoči. Do- \ počasi in razločno, ker drugače govorjenega dne pred »usodno« v mikrofonu glas ne pride do nedeljo, dne 12. septembra, sto- j veljave. Tudi slikali so me, za- trdno zakoreninjeno. Ne- lavcev v partizane. Tedaj, ko so Jlisko slavje na Ostrožnem je na Štajerskem odpirali slovenske ioČi^-n° dokazalo; med nastopa- Sol so se lotm t mirnodob_ H šlajercev0 'ske9a poklica- Ker učit^v- T ' I partizanov ni bilo dovolj, so or- v n m^tnost’ ki se je razvijala ganizatorji šolstva pritegnili še Partizanih, je sluzila boju za Uste prosvetne deiavce> ki jih Švabi niso preselili, in razen tega organizirali učiteljski tečaj v Ljubnem. Na predlog Pokrajinskega odbora OF za Štajersko so okrožni in okrajni frontni odbori poslali v tečaj najagilnejše in ^ranitev slovenstva, za ohrani-cv narodne zavesti, prav tako politični govori in najrazlič-i^sa glasila in brošure, ki so jih 'dajale partizanske enote in OF. svobodilno gibanje je za ta boj rfcoiliziralo povsod na Sloven- S SEJE PREDSEDSTVA DPD »SVOBODA« PRED NOVO SEZONO . . . LePrav je tu okupator najtrdneje *z Šaleške doline so se ti mla- pevske zbore, izobraževalne te- (NadaljSvanje s 1. strani) Preorati in posejati bo treba naše njive za novo bogato žetev. Z letošnjo žetvijo smo zadovoljni. In prav zato bomo ocenili naše napore, izkušnje in uspehe, da bo seme, ki ga bomo vrgli v naše brazde, obrodilo bogat sad. To se pravi, napravili bomo načrt bodočega dela, pripravili nove programe za naše igralske družine, Ukor pa so društva že imela občni zbor, pa tega doslej niso storila, naj to store na konferencah ali sestankih vsega članstva. Pa tudi samo Predsedstvo Zveze je prevzelo nase vrsto nalog, ki naj bodo v veliko pomoč pim v njeno podpritlično sobico. Slavo Štine: ■> Verujemo -zmagujemo. Verujemo v svojo moč in v svoj polet, ki preobličil bo zemljo — naš svet... In upamo v pravico, da z žuljaoo desnico pridelamo si boljši — beli kruh... In ljubimo svojo zlato svobodo, zanjo vse žrtvujemo in zato — zmagujemo... »Ali mislite, da bi res poizkusila?« je začela. Vse je tako. utesnjeno tu v njenem domu, pa vendar sončni žarki prodro tudi v to tesno kletko in osvetle dekletov pri-, kupni obraz. Njene jasne oči so kakor odprta knjiga. Po nekaj bodrilnih besedah začneva. Prvo pesem, ki jo je prebrala, takoj črtava s sporeda., Sama je začutila, da ji ne leži. \ Ostaneta še Seliškarjeva »Malo- j dušnim« in Kovičeva »Materi«. | Seliškarjeva pesem gre, kakor pravimo, Kovičeva zaživi. Skle- : neva, da bo pri poskusni vaji najprej brala zadnjo, nato pa \ prvo. V nedeljo ob domenjeni uri pisali življenjepisne podatke, vendar popoldne najrajši ne bi več šla tja.« »Saj ste vendar že uspeli? Kaj hočete še več za prvi korak? Pogum!« jo bodrim. Ko vzame pesem v roke, ji spet zagori v očeh. V izbranih verzih je čutiti strune, ki zvene tudi v njej. V besedi se združita pesnik in recitatorka v blago sozvočje. Ko se mi zazdi utrujena, se z nekaj bodrilnimi besedami poslovim. »Se malo bi se odpočila,« pravi Marija, jaz pa vedro: »Prav, samo dovolite, da vam že kar zdajle čestitam k uspehu.« društvom. Tako pripravlja razpis spet potrkam na Marijina vrata. stal. ^ Ce bi leta 1942 in 1943 dejali, doh-7 štajerska med okupacijo mla slovenske šole, bi malokdo s®r:?el> zakaj Hitler je takoj po sfc°3eni Prihodu zamenjal sloven-s, ? učiteljstvo z zagrizenimi nem-knl7n~ bolniki, ki so hoteli deco stJ Cez n°č Pošvabiti. Po šolskih zn 80 ulscle Hitlerjeve slike, r,in zastave s polomlje-^ . hriži. Otroci se niti med od-ori njso sme[j pogovarjati v mcnnščini. Spomladi leta 1944, ‘asu p0 prihodu XIV divizije zn saiersh°, s° postala tla tudi Sa . “bsfce učitelje vroča. Parti-op 1 s9 i}h pismeno in osebno Šol Za^aH’ nai zapuste slovenske jim V1 •se umaknejo. S tem so betn?- dovolj strahu, da so od-bji” najprej iz krajev, kjer ni nemških postojank, ali ka-reriu S7° nph oboroženi zaščitniki od°kdai zašli, bodisi zaradi nih cnosll bodisi zaradi nadmoč-a Partizanskih enot. Iv^?0 ^Praznična mesta so kma-zj„^ledU slovenski učitelji. Ko-šoJp- t Pruo dobilo slovenske nato J^rMošter že junija 1944, S< Tr.jlznja Henina, Planina, zin„,d, in dr- Več kot 1100 k°- kZ^^ok je od poletja do Uk t/ 16 • redno obiskovalo po-* Savinjski dolini so vpeljali dinski aktivisti brez spremstva prebili mimo sovražnikovih postojank in patrulj v Savinjsko dolino. V Ljubnem so jim uredili celo internat, da bi se nemoteno pri- čuje, predavanja itd. Zato priporoča Predsedstvo vsem svojim društvom, da v tem in prihodnjem mesecu sklicujejo občne zbore, na katerih naj pripravijo obračun svojega dela in sprejmejo načrt za bodoče leto. V ko- vsesplošnega kulturnoprosvetne-ga tekmovanja, tekmovanja po vseh krajih, področjih in končno v republiškem merilu. Dalje bo posvetilo mnogo napora za napredek knjižničarstva, za graditev domov itd. itd. Vsa društva bodo o vsem tem podrobno obvčščena. Mi pa jim želimo ob vstopu v novo sezono mnogo, mnogo uspeha! B. F. Nihče se ne odzove. Kljub temu vstopim. Za mizo ni nikogar. Potem se na postelji nekaj zgane. »Ah, vi ste?«' »Kako je bilo? Ste uspeli?« Malo je manjkalo, da ni zajokala. Da je že kar vedela, da ne bo imela sreče, je rekla. In da jo še angina muči povrhu. »Ali so vas izločili?« Ijeno vprašam. Borci vsake partizanske enote, tako tudi borci XIV. divizije so željno čakali, da jim kurir prinese partizanski časopis Preden je patrulja XIV. proletarske divizije krenila na Ostrožno, je še položila venec na grob narodnih herojev o Ljubljani Iz poročila v »Ljudski pravici-Borbi« sem že naslednje jutro razbral, da so tudi kritični poslušalci istega mnenja kakor jaz zaskrb- Glede njenega talenta. Prav bi bilo, da ne bi z delom ostali na pol pota. Vemo, da je naša skupna dolžnost stremeti za tem, da v vrstah delavcev vzgojimo umetniški naraščaj. Sodim, da je mlada Marija Sušnikova po svoji vztrajnosti, prizadevnosti, zlasti pa po naravni darovitosti ena tistih, ki bi jo morali v njenih prizadevanjih podpreti. Ze če jo »Svoboda« vzgoji v dobro umetniško delavko, bo precej storjenega, če pa bo pokazala sposobnost za. višje umetniško delo, sem prepričan, da njeno prizadevanje ne sme ostati in tudi ne bo ostalo ' brez razumevanja. * Ivan Albreht i j Izšel bo pregled šolskih predpisov Zvezni izvršni svet bo letos izdal pregled šolskih predpisov v Jugoslaviji. Knjižica naj bi služila našim pedagogom kot priročnik in kot dokumentarno gradivo o razvoju našega šolstva od osvoboditve dalje. Razen šolskih predpisov, veljavnih v posameznih republikah, bodo v knjižici zbrani tudi predpisi za predšolske ustanove, internate in dijaške domove, ki so št? v veljavi in tisti. Ki smo jih že zamenjali z novimi. TOVARIŠ TITO RO OBISKAL INDIJO IN BURMO Dokaz ugleda Jugoslavije Vest o obisku predsednika Tita so sprejeli v Indiji in Burmi z navdušenjem. — Povabilo je priznanje Jugoslaviji in osebno tovarišu Titu. — Obisk je dokaz porasta ugleda Jugoslavije, pravijo v krogih Združenih narodov Vest, da sta indijska in barman-v — vlada povabili tovariša Tita, naj obišče njuni deželi, nas je vse navdala z radostjo in ponosom, saj je dokaz, kako velik ugled uživa Jugoslavija v svetu, zlasti pa med narodi, ki so še do nedavna ječali pod kolonialnim jarmom. Zato je prirodno. da navezujejo narodi Jugoslavije, Indije in Burme vedno tesnejše vezi. Indija in Burma sta znani po svojih prizadevanjih, zlasti v organizaciji Združenih narodov za miroljubno reševanje mednarodnih vprašanj in za ohranitev miru v svetu. Zato ni nič čudnega, če je Jugoslavija našla v njiju dostikrat iskrenega zaveznika v svoji miroljubni politiki. Obisk tovariša Tita v Indiji in Burmi pomeni zategadelj manifestacijo miroljubnih sil, ki je zlasti dandanes velikega pomena. Vabilo na obisk našega predsednika v Indiji in Burmi je torej veliko priznanje Jugoslaviji, njenim dosedanjim prizadevanjem, posebej pa še tovarišu Titu, čigar ime je postalo simbol boja za svobodo, neodvisnost In enakopravnost narodov. To dokazuje tudi radostno razpoloženje v Indiji in Burmi ob uradnem sporočilu, da bo predsednik Tito obiskal njuni deželi. Podpredsednik indijske republike Rada Krišnan je dejal novinarjem, da jo prepričan, da vilo vojaštva in moderne tehnike, napovedani obisk predsednika Tita Burmi zelo dobrodošel in da bo mnogo pripomogel k okrepitvi burman-sko-jugoslovanskega prijateljstva. Obiski med burmanskimi in jugoslovanskimi predstavniki, je pripomnil Ba-rington, so_ že stalna praksa, višek pa bo dosežen s predsednikovim obiskom v Burmi. »V predsedniku Titu,« je dejal Acha-rya Kripalani »ne pozdravi jamo samo prijatelja našega ljudstva, temveč tudi simbol naporov za ohrani-1 Tr . , „ tev samostojnosti. Tito in njegovo! . X krogih Združenih narodov pri. A.-i. pisujejo izreden pomen obisku pred- sednika Tita veliki neodvisni azijski ljudstvo sta nas v zadnjih letih večkrat navdušila. Indijski socialisti pripisujejo temu obisku ne samo velik politični pomen, temveč tudi poglobitev sodelovanja na najrazličnejših področjih.« , Burmanski veleposlanik v \Va-! Predvidevajo, da bo odšel tovariš shingtonu Barington pa meni, da je Tito na pot že to zimo. državi Indiji in pravijo, da je ta obisk dokaz, kako »močno je zrasel ugled Jugoslavije in njenega predsednika v svetu«. MALA VOJNA OB KITAJSKI OBALI I iRESIJA REAKCIJE Ze tri tedne napada Cangkajško- tudi nekaj ameriških generalov, ki va vojska, oborožena z ameriškimi podpirajo in podpihujejo Cangkajško-ladjami in letali, kitajsko obalo. Naj- vo agresijo. ogorčeno bombardirajo prista- Po premirju na Koreji in v Indo-mšče Amoj m kitajska obalna otoka klnl se torej n0^0 vojno ža_ Hujteng in Tateng, ki ležita med rišče, ki ga razpihujejo in razširjajo Cangkajškovim otokom Kvemojem in predvsem ameriški militaristični in kitajsko celino. Iz prvotnih obalnih reakcionarni krogi. Incidentov se je razvila pravcata Ne bi bilo odveč če bi o tem vojna, v kateri sodeluje veliko št e- | nazadnjaškem početju agresivnega ameriškega imperializma razpravljali tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, in prav in potrebno bi bilo, da bi takšno miru nevarno delovanje zavrli in obsodili, kakor ga že obsoja vse miroljubno in napredno človeštvo. PRIJATELJSKI OBISK Tovariša Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič bosta obiskala Norveško Prve dni oktobra bosta odpotovala na Norveško tovariša Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič ter tam ostala nekaj dni kot gosta norveške Delavske stranke. Obiskala bosta glavna norveška industrijska središča ter se razgovarjala s prvaki Delavske stranke ter norveškega sindikalnega gibanja DEVETO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN NADE ČLOVEŠTVA Precej optimizma kljub nekaterim nevarnim vojnohujskaški11' akcijam. — Med mnogimi važnimi vprašanji je tudi sprejo11 Kitajske v Organizacijo združenih na'rodov V torek so se v veliki palači Združenih narodov, v New Yorku, sestali predstavniki 60 držav na IX. redno zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. To zasedanje se je začelo v bC" koliko bolj pomirljivem vzdušju lanskoletno, v času po ženevski Kon' ferenci, kjer so se posebno uvelj“' vile tiste sile, ki trde, da lahko nM' težje spore rešijo mirno, v medsebojnega razumevanja, samo je na obeh straneh dovolj dobre Ije, torej v času splošnega zmanJ' šanjg napetosti v svetu. Zato gleda' mo na to zasedanje z dobršno mer<’ , optimizma in še dokaj trdno upam0' i da bo letošnja Generalna skupščina 1 prispevala svoj delež k utrditvi mn“ j in mednarodne varnosti, čeprav W00 ! nekateri krogi na Zahodu storili vse' . da bi to preprečili. Na dnevnem redu so večinoma stara, težko rešljiva vprašanja: razorožitev, kolektivna varnost, kontrola atomske energije, in že zopet " Koreja, rasizem v Južnoafriški unij*' pritožba Burme zaradi operacij kuo-mintanških čet na njenem ozemljO' združitev Togoa in — sprejem novin članov med Združene narode. Foseb-' no zadnje bo Izzvalo najbolj živahno j razpravo m ta razprava bo zelo vro-! ča in ogorčena okrog sprejema K*' tajske v OZN. Razen tega bodo govorili tudi 0 položaju v Tunisu in Maroku o Pri' tožbi Grčije zaradi angleškega nepomirljivega stališča glede Cipra, 0 gospodarskem razvoju nezadostno razvitih držav in še o mnogih drug'11 političnih in gospodarskih vprašanjih* Skupno je na dnevnem redu 60 to£K* Nedavne velike demonstracije v Maroku vlado, da se je začela resneje ukvarjati z ___________________ „ ljudstva po svobodi. Na sliki vidimo prizor iz pristanišča Lyautey po demonstracijah so prisilile francosko zahtevami maroškega AMERIŠKI SINDIKATI PRED VELIKO ODLOČITVIJO NA RAZPOTJU Predsednik republike Burme V Nu in Nehru, predsednik Indije, ki sta povabila tovariša Tita na obisk v njuni deželi Na jesenskih kongresih ameriških sindikalnih organizacij — AFL in CIO — bodo razpravljali tudi o združitvi obeh sindikatov. Oba naj večja ameriška sindikata združiti kvalificirane delavce, da bi — Ameriška federacija dela (AFL) in imeli večje mezde na račun nekvali-Kongres industrijskih organizacij ficiranlh, sindikalno neorganiziranih (CIO) — se pripravljata na svoja red- delavcev. AFL je vedno napadala na kongresa. Priprave so dokaj ži- socializem. Organizirana je po cehov-vahne — bolj med sindikalnimi vrbo- i skem principu. vi, kot pa med delavci, zakaj biro-; Kongres industrijskih organizacij kratska in nazadnjaška miselnost, so ustanovili leta 1935 in ima 6,500.000 sindikalnih odbornikov duši vsako | članov, večinoma delavcev težke tn-napredno delavsko iniciativo. Precej I dustrije. Je naprednejši od AFL in govore o gospodarski politiki Eisen-1 v organizacijski strukturi ima uve-hoiverjeve vlade, ki jo ostro grajajo 1 Ijavljeno industrijsko načelo: ena zaradi naraščanja brezposelnosti in tovarna — ena sindikalna organiza- zmanjševanja proizvodnje, govore pa " .......... tudi o odnosu Amerike do ostalega sveta, posebno do Evrope, Azije (Kitajske!) in Sovjetske zveze. Živahne in obenem zanimive so tudi razprave o združitvi obeh največjih ameriških sindikalnih organizacij. Ameriška federacija dela je najstarejša in najbolj številna sindikalna organizacija (8,654.921 članov). Usta-novili so jo leta 1881 in je že od prvega dne svojega obstoja imela nazadnjaške nazore. V svoje članstvo je sprejemala le kvalifteirane delavce. Njena vodilna misel je bila: bo priredil indijski narod prisrčen ■ »prejem jugoslovanskemu predsedniku. »Mi smo mlade dežele s skupnimi problemi. V obeh deželah je več narodnosti in jezikov. Stojimo torej pred skupnimi problemi, jugoslovanske izkušnje pa so za nas ogromnega pomena.« Predsednik indijske socialistične stranke Acharya Kripalani je prav tako izrazil veliko zadovoljstvo, da bo predsednik Tito obiskal Indijo. MNOŽIČNE ARETACIJE IZ ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAV NEPOTREBNI ZAKON Zakaj so v Ameriki prepovedali delovanje Komunistični partiji pisal zakon o prepovedi delovanja Komunistične partije. Partija in druge organizacije, ki so pod vplivom komunistov, so izgubile vse politične. Perzijska policija že dva tedna • pravne in tudi druge pravice, vsi zapira delavske voditelje, voditelje i člani partije pa se bodo morali regi-stranke Tudeh, napredne izobražen- strirati pri posebnem vladnem odboru, ce in oficirje. Doslej so zaprli že | Če se ne bodo — pet let ječe in 10.000 več tisoč oseb. dolarjev kazni. Zakon določa, da ko- Glasito sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov ca Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 -- Dora sindikatov Telefoni: uredništvo In uprava 32-031, uredništvo 32-538, nprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List Izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din. celoletna 480 dint posamezna številka 10 din. Ob koncu prejšnjega meseca je munisti ne smejo delati v državnih ameriški^ predsednik Eisenhower pod- j službah, v obrambni industriji in tu- ' di ne smejo potovati v inozemstvo. Člani partije, ki so jih sodišča obsodila, izgube državljanstvo. V Ameriki menijo, da je ta zakon naperjen tudi proti tistim redkim manjšim sindikalnim organiza- cijam, ki so pod vplivom Komunistične partije. Ameriška komunistična stranka je zelo slabotna, številčno in politično, in njen vpliv je tako šibak, da ni vredno o njem govoriti. Zato je zgoraj omenjeni zakon začudil mnoge. Nekateri poznavalci Amerike pa trde, da je ta zakon le člen v verigi splošne nazadnjaške ofenzive ameriške reakcije, in da je — milo rečeno —- nepotreben. cija, ena veja industrije — en sindikat. Ta sindikat se mnogo bolj odločno bojuje za izboljšanje delovnih pogojev. V Združenih državah je še nekaj manjših neodvisnih sindikalnih organizacij: sindikat rudarjev, ki ima 600.ODD članov, sindikat železničarjev, ki ima 450.000 članov, in Še nekaj drugih. CIO in AFL sta v odnosu do zunanjega sveta precej reakcionarna, vendar njuna stališča niso vedno enaka. Spominjamo se še, da so voditelji Kongresa industrijskih organizacij zahtevali, naj Truman ne podpira Cangkajška in Sing Man Rij a. CIO je sodeloval pri ustanovitvi Svetovne sindikalne federacije, toda leta 1949 je spričo sovjetske agresivnosti izstopil iz te mednarodne centrale. AFL pa se ni hotela včlaniti v SSF, ker so v njej bile Sovjetska zveza in — Jugoslavija. Ameriški sindikalni voditelji radi precenjujejo, svoje sindikate in ho- , čejo svoje poglede vsiliti tudi dru- i gim sindikatom. Te njihove težnje zelo jasno vidimo v delovanju Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov. Proti tistemu, ki ’ se jim ne pokori, oziroma, ki noče z isto ogorčenostjo napadati komunizma — ne Sovjetske zveze, ampak komunizma — naperijo vse svoje puščice. Odtod njihovo sovraštvo do jugoslovanskih sindikatov. Ameriški delavci so iskreni po-bomiki združitve obeh sindikalnih organizacij. Tudi skoraj vsi sindikalni voditelji se javno zavzemajo za ta cilj. Javno, pravim, zakaj mnogo je še nerešenih vprašanj, zaradi katerih združitev zavlačujejo in jo, skoraj bi dejal, praktično onemogo-čajo., Sedaj se kregajo, kakšen organizacijski princip bi obveljal v enot- ITALI JANŠKA VLADNA KRIZA ZARADI »AFERE MONTESI« PICCI0NI KONČNO ODSTOPIL Predsednik italijanske vlade Scel' ba je sprejel ostavko Piccionija, zunanjega ministra in enega najvidnejših demokrščanskih politikov, ki Je zapustil svoj ministrski stolček zavoljo sinu in morda še zaradi čeSS drugega. Njegov sin je namreč ede« izmed glavnih krivcev smrti Vilm6 Montesi in razen tega tudi eden iz' med takih tičev, ki v vseh pošteni« državah sede za rešetkami. Scelba je imenoval za novega zU" nem sindikatu: industrijski ali cehov- ! naniega ministra dosedanjega min1' skl, kdo bi zasedel vodilna mesta v i stra Prosvete, liberalca Martina. Pr°' novem sindikatu (nekateri odborniki! svetno ministrstvo pa je prevzel pred-bodo odpadli, a nihče ne bi rad za- ! stavnik vatikanskih krogov Ermini. pustil mastno plačanega položaja), kakšna načela bodo zmagala v notranji in kakšna v zunanji politiki. AFL hoče z združitvijo razširiti svoje poglede še na Cio, Cio pa na AFL. O vsem tem bodo govorili na obeh Jesenskih kongresih, in tudi sklepali. Ne vemo, kaj bodo sklenili, vemo le, da bi bila združitev napredna le tedaj, če bi enotna sindikalna organizacija napredno nastopala. VOLITVE V SCHLESWIG-HOLLSTEINU ADENAUERJEV PORAZ Na nedeljskih volitvah v zahodhO" nemški pokrajini SchleswiK-Hol]stei» je bil Adenauer poražen. Njegova stranka je dobila 32.2 “/o oddanih gla' sov, socialdemokrati pa 33,2 %. 01)° stranki bosta imeli po 25 poslancev* Alžir je zadela velika nesreča. Potres je uničil cvetoče mesto Orleansmille. 1300 ljudi je umrlo in tole dekletce je ostalo bret matere in očeta OKNO SVET BENO ZUPANČIČ: SREČANJA s kraji in ljudmi Pred lepo majhno vilo malo naprej sedi dekle, oblečena na pol evropsko, na pol domače, in kadi dolgo belo cigareto. Tako čudno je videti belo cigareto med njenimi bronastimi prsti. Njene temne oči me pogledajo nekako tuje in zamišljeno. Sedi v senci, na kamniti klopci pod grmom, ki kipi ob vrtni ograji navzgor. Ravnodušno se prislonim na ograjo, si obrišem pot s Čela in se naredim domačega. »Vroče, kaj?« Dekle se zdrzne, me začudeno pogleda, kakor ne bi verjela, zbegano zgane z rokami in cigareta ji pade na tla. »O, da « Potem se ozre po hiši in se pomakne na klopi še bolj v senco. Ponudim ji cigareto. Obotavljaje se jo vzame, nato ji jo prižgem in se pomirljivo nasmejem. »Pri nas je navada, da se človek, če vidi lepo dekle, ustavi in kaj pokramlja.« »Tako?« »Seveda. Ali pri vas ni tako?« »Ne.« Njene oči so zelo velike, za spoznanje nejevoljne, njena flolt čisto mandljeva. »Vsaka dežela ima svoje navade.« »Da,< odgovori hitro, »naše so — neumne.« »Hm,< pravim, da se ne bi prenaglil. »Vem, kako je v Evropi. Bila sem pol leta v Parizu. Odkod ste? Aha. Vem. Vaših je precej tu. Še otroci vpijejo po cestah .zdravo, zdravo*.« »Lepo,« pravim. »Vi ste civilizirana dežela.« »Kakopak.« »Da,« pravi. »Pri nas .« Ta trenutek je nekdo zaklical s suhim, hripavim glasom. Dekle se je zdrznila, se dvignila, zbegano zašepetala »oprostite«, vrgla cigareto proč in stekla v hišo. Odšel sem počasi naprej, in ko sem se čez čas ozrl, je stala pred hišo črna kočija in vanjo sta pravkar vstopali dekle in še neka debela ženska, obe zagrnjeni čez glavo. Grem naprej, kakor bi se mi sanjalo, in že sem na Z vladami je križ. Tuje vojske so odšle, ostal je tuji kapital. Strankarske razprtije so čedalje hujše. Skoraj dneva, da se ne bi kje spopadli socialisti z »muslimansk imi robu mesta. Na tej strani ceste je vodnjak. Dva dečka napajata pri njem vsak svojega osla in sebe. Na drugi strani ceste je ob zid zadnjega vrta prislonjena koliba, narejena iz papirnatih Unrinih škatel, podprta s tremi kolči. Pred njo tli droban ogenj. Dekletce kakih desetih let sedi na tleh v senci in pestuje temno detece. Sedem k vodnjaku in dečka, ki sta napojila osla, se mi nasmejeta z belimi zobmi in zakličeta »zdravo«. Potem pride po cesti starka, ki sem jo videl pobirati zrnje. Jemlje ga iz krila, pest za pestjo, in ga v dlani izpira. Zraven sebe je položila robec. Nanj devlje s tresočo roko oprana zrna. Dvakrat me ošine z vdrtimi očmi, kot bi hotela presoditi, kdo sem. Ko je žito oprano, morebiti ga je za liter, sede na kamen, nasloni roke na kolena in me začne gledati. Zrnje se ta čas suši na soncu, in ko je suho, ga zaveže v culico, znova sede in me znova gleda. Tak je moral biti obraz stare Šibile. To je zemlja, razbrazdana od suše. Spregovorim nekaj besed, pa me ne razume. Potem stegne roko in posmuka palec ob kazalec. Sežem v žep in ji dam nekaj drobiža: morebiti je petnajst piastrov. S hitrostjo, ki ji je ne bi prisodil, se dvigne, oči se ji zabliskajo, nekaj zamrmra kakor v zahvalo in urno krene čez cesto — k vili »Unrra«. Tam nekaj govori z deklico, ji vzame otroka iz rok in nato dekletce hitro steče v mesto. Po cesti pa se spet pripodi tropa osličkov, natovor jenih z žitom. Za seboj puščajo oblak žgočega prahu. Latakia, 1. avgusta Sedim v pristanišču in čakam na čoln, da me popelje na ladjo. Okoli in okoli je neznanski vrvež. Popisovalci vpijejo, delavci premetavajo vreče, in ko so čolni napolnjeni in do roba potisnjeni v vodo, pridejo vlačilci, da jih potegnejo do ladij, morebiti pet sto metrov od tod. Ker je še čas in ker moram potrpežljivo čakati, se spustim v pogovor s človekom srednjih let, ki dela v pristaniškem uradu. Tako sediva na pragu urada, kadiva, opazujeva vrvež naokoli, in zdi se mi, kakor da imam k vsaki njegovi besedi živo ilustracijo. »Mi,« pravi, »smo mlada država. Zato je še vse tako neustaljeno, Tu štrajk, tam štrajk, kamor se človek obrne — štrajk. Premoženjske razlike so se neverjet"" zaostrile. brati«. S strajkom so začeli groziti celo državni nameščenci. Nacionalna stranka grozi, da bo bojkotirala volitve — te dni bodo namreč že razpisane kandidature. Strmoglaviti hočejo sedanjo vlado.« »Videti je,« pravim, »da je dežela v notranji stiski.« »Seveda. Poglejte — s&mo žito, dosti jih pa nima kaj jesti. Nimamo še niti pristanišča. Vse blago za Damask in ves vzhodni del dežele gre v Beirut in od tam naprej-Lu moramo blago dvakrat prekladati in še voziti stotine kilometrov v Damask in na vzhodno mejo. Ko bomo imeli pristanišče, bomo lahko imeli tudi ladje — skratka mornarico.« »Včeraj,« sem rekel, »so izkrcavali vaši ljudje z naše ladje cement ves dan in vso noč, ne da bi jih videl jesti. Tudi nisem videl, da bi bili kaj prinesli s seboj.« Zasmejal se je s suhim, žalostnim smehom. >Da,< je rekel čez čas, »kaj bi neki jedli? Saj komaj toliko zaslužijo, da se enkrat najedo Zato tudi štrajkajo.« Spet sem jih imel pred očmi, kako so delali: kakor bi se jim sanjalo. Zdaj pa zdaj je kateri kar legel in zaspal, dokler ga ni kdo predramil s sunkom v noge. In ta čas se je že zleknil drugi Namesto kosila so, kar je bilo mladih, poskakali v vodo, da so se ohladili in sprali s sebe cement, starejši pa so pospali po senčnih koteh. Skozi vhodna vrata pristana se je zaprašila vrsta kamionov, natovorjenih z vrečami ovsa. Sonce se je že spuščalo k obzorju in vročina je za spoznanje pdpustila. »Mlada droava smo,« je ponovil človek zraven mene in dvignil glavo. »Toda zaradi tega še ni treba obupati. Polni smo življenjske sile, samo da še ni vsa prebujena. To se že čuti in čuti se tudi že napredek, odkar smo sami zase. Samo da ne bi bilo notranjih razprtij . . -vem kako, toda nekako bo že šlo. Življenje gre svojo p°‘ in vse dozori, kadar dozoreti mora.« »Sicer pa,« je pristavil, ko je zagledal čoln, ki sem ga čakal, »vara dam nekaj za spomin.« Stopil je v pisarno in se vrnil z dvema prospektom8- Stopil sem v čoln, ki je zarezal v umazano gladino vode, pokrito z žitnimi plevami, in odbrzel. Razgrnil sem prospekta: lepe slike krajev in mest, zgodovinskih znamenitosti, prizor iz študentskega življenj8* otroško igrišče z gugalnicami in vrtiljaki, nova tkalnica, izdelki domače obrti, spomeniki, muzeji, živopisane obleke sirijskih kmetic. In na koncu poetičen citat iz Mauricea Barresa1: domovina sanj, prestolnica poezije ... I” ,n® drugem prospektu nekaj podobnega iz Lamartina.* Kak0* da ni v domači literaturi vrstic, ki bi dostojno spregovorile o domači zemlji. Sicer pa — saj je samo toristični prospekt. 1 francoski pisatelj (1862—1923). 1 francoski pesnik (1790—1896). (Dalje prihodnjih)