REKONSTRUKCIJAIN GRADNJA CEST
Brez razloga zavrnjeni podpisi
Že 1974. leta je bil v Ljublja-ni sprejet 10-letni program iz-gradnje cest. V široko zasno-vanem programu del so bile načrtovane rekonstrukcije ali pa izgradnje cest v samem mestu in tudi zunaj njega. Mnoge od njih so danes real-nost. Promet že teče čez Do-lenjski most, tu je Prešerno-va, Celovška in Drenikova, dela pa potekajo na Šmartin-ski cesti, na obvoznicah in še kje. Vrednost del v letošnjem letu bo 840 milijonov dinar-jev.
Do leta 1984 bo potrebno še nadaljnjih 8.980 milijonov di-narjev, če hočemo, da bo pro-gram, kakršen je zastavljen, v celoti izpolnjen. Od tega naj bi mesto Ljubljana zbralo 4.917 milijonov in Republiška skupnost za ceste 4.063 milijo-na dinarjev. Skupna vsota vsekakor presega vsoto pre-dvideno ob oceni investicij-skega programa, ki je bila na-rejena 1974. leta. Le ta je bila narejena na podlagi izkušenj z gradnje avtomobilske ceste Vrhnika-Postojna. Vsi izraču-
ni pa so sloneli na stalnih ce-nah v letu 1973. Jasno je, da je bil potreben bolj ali manj to-čen izračun in ob tem je bilo treba upoštevati tudi pov-prečne letne podražitve. To pa so naredili v lanskem letu.
Sredstva za ceste, ki so pre-dvidena v tem 10-letnem pro-gramu, dotekajo iz prispev-kov TOZD. TOZD so do sedaj prispevale 3,5 odstotka od ostanka dohodka. V lanskem decembru pa je stekla akcija za podpis sporazuma o 5 od-stotkih. Ob tem je potrebno omeniti, da so delovne organi-zacije v večini že podpisale ta sporazum. Če bi to izrazili v odstotkih, pomeni kar 95 od-stotkov vseh. Vendar pa so tu-di take, ki še niso pristopile k podpisu prvega sporazuma, in takšne, ki drugega še niso obravnavale, ali pa so ga celo odklonile!
Ob pogledu na odklonilne odgovore lahko ugotovimo, da so le ti v večini brez dolo-čenih razlogov. Podpis pač enostavno zavračajo. Najdejo pa se tudi takšne, ki za vzrok
navajajo prepoved vožnje z vozili ob določenih dnevih, ali da niso neposredni uporabni-ki cestnega omrežja. Človek se lahko ob tem samo trpko nasmehne.
Drugi vir sredstev je prispe-vek občin oziroma njihovih komunalnih skupnosti po družbenem dogovoru. Tu gre za določen odstotek od dela bencinskega dinarja, pristoj-bin za registracijo motornih vozil in od zbranih sredstev od uporabe mestnega zemljišča.
Tretji vir pa je prispevek re-publiške skupnosti za ceste.
SIS za izgradnjo cest Ljub-ljana mesečno obvešča skup-ščine občin o izpolnjenih ob-veznostih, vendar ugotavljajo, da jih nekatere komunalne skupnosti vedno ne izpolnju-jejo redno.
Tozdi redno nakazujejo do-govorjena sredstva. Morali pa bi postaviti vprašanje tistim, ki so sporazum zavrnili, ga še niso obravnavali, ali pa sploh še ne sprejelL
Igor Krevl