P, n. Licejska knjižnica.
____ ~~ um., pas icCft
n* c*trt leta 16 din. Izvea Jugoslavije: _	120 din. Inserati alt oznanila %%
jBMit jiiojo po dogovoru; pri večkratne« «HMsriranju primeren popast Upravništvo ejema naročnino, inseraie in reklamacije. Telefon inierurban št 113.
STRAŽA
liefifsčfl političen list za slovensfto ljudstvo
Poltmi»« pda&ft»»* fiotopi^
STRAŽA. tekaga v pondelfufc. »cdo ta r rtofc
Uredništvo in aprnvništvo je ▼ MuSm» Koroška cesta št 5 Z uredništvom » mcw* govoriti vsaki dan samo od 41. do 42.«*, Rokopisi se se vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inferarban §1115.
3. «štev.
Maribor, dne S. januarja 1923.
Letni!* XV.
Slaba dedščina.
Jjeio 1923 bo prineslo potom, volitev marsikatero razčiščen je in lahko upamo, da bodo odstranile volitve vsaj v Sloveniji nasilje ter korupcijo, ki sta se s pomočjo polica jdemokratske klike in samostojnežev že prav po balkansko razpasla po naših slovenskih pokrajinah. V notranjepolitičnem oziru torej si bomo Slovenci po volitvah kmalu na jasnem in bomo lahko rekli, da je v prihodnji narodni skupščini slovenski narod zastopan po od ljunslva izvoljenih zastopnikih, ki se bodo potrudili, da mu v vsakem oziru pomorejo na lastne, samostojne noge.
Težji, kot v notranjepolitičnem oziru bo popravek grehov dosedanjih vlad v zunanjepolitičnem, trgovsj kem iu finančno-gospodarskem oziru. Zelo težak in morda tudi počasen bo dvig na ravnokar omenjenih poljih, ker so predvsem naši dosedanji diplomati skoro popolnoma zavozili in zaigrali naše stališče napram flufij L
Vedrit» in vedno smo upali, da se nam otvorila reska ali baroška luka, da pridemo na morje, da dobita naša trgovina in industrija prosto pot v svet, a vse zaman. Vsled nezmožnosti naše diplomacije nadaljuje Italija tudi pod Mussolinijem napram naši državi isto dvolično politiko kot svojčas proti svoji zaveznici Av-štro-Ogrski. Talijani pač znajo pri naši popustljivosti na navidezno mirni način odlagati izvršitev sklenjenih dogovorov, jih cepiti, sklepati nove sporazume, samo da nas leta in leta zavirajo v trgovskem in finančno-gospodarskem razvoju.
Z Italijo sklenjeni sporazum v St. Margareti po našem delegatu demokratu dr. Krstelju glede izvršitve rapailske pogodbe je ostal do danes le na papirju. Naša diplomacija, ko nam je enkrat zaigrala Reko, nam ni znala pridobiti po pogodbi zasiguranega Baroša, naša trgovina in industrija sta vsled tega v zastoju.
Imamo sicer še nadalje sklenjene razne trgovinske pogodbe z Nemčijo, Čehoslovakijo in Poljsko, podaljšana je pogodba z Avstrijo, a ta naša po pivcii zadnje vlade nestalna valuta in vedno bolj propadajoči promet sta nam spremenila te pogodbe v papirnate pakte, od katerih nimata država'in narod nobenih koristi, pač pa k večjemu kak premeten špekulant.
Naša zunanja politika ni torej storila nič, da pridemo v svet; a Še slabše kot naš zunanji položaj stoji naša finančna in prometna politika.
Glede naših zavoženih financ ne bomo segali daleč nazaj, ampak samo pribijemo dejstvo, da nam je pri smolil eno glavnih zaušnic v finančnem oziru poli-cajdemokratski finančni minister Kumanudi s svojim Plavšičem.
Ko je moral zapustiti g. Kumanudi finančni portfelj, je za njim pogledal v državno blagajno sedajni minister financ g. Stojadinovič in podal za demokratsko gospodarstvo uničujočo sledečo izjavo:
Pred dvema dnevoma pred odstopom je g. Kuma-audi, moj prednik, odplačal Narodni banki dolg v znesku 130 milijonov dinarjev. Ravno isti minister, ki v svojem dolgoletnem poslovanju ni delal druzega, kot da je delal dolgove pri Narodni banki, ta gospod se je spomnit v zadnjih dneh svojega ministrovanja, da dolguje država Narodni banki 5 milijard in je vrnil 130 milijonov din. Ta vrnitev ne znači nič druzega nego iskreno .željo: zapustiti nasledniku prazne blagajne in prvo skrb, .kako bo plačal uradništvo in skrbel, da ne pride državni aparat v zastoj. (Tako Stojadinovič o svojem demokratskem predniku).
Finančno delovanje g. Kumanudija je šlo edino le 4» tem, da dvigne potom dolarskega posojila našo valute. Da bi njegova nakana vsaj navidezno uspela, se je poslužit pri prometu z devizami prav policajdemo-kratskih korakov. Zaključek njegovih nasilnih mer je še bil davno pred njegovim odstopom ta — padec valute na nižjo stopnjo, kot je bila pred zaključkom Bleerovega posojila. Nesrečnim policijskim korakom v prometu z devizami se je še pridružila letošnja slaba letina in treba bo dokaj časa, da si opomoremo iz grehov demokratsko zavožene finančne politike.
Novi finančni minister Stojadinovič je ukinil vse policajdemokratske naredbe svojega prednika kot: odbore pri Narodni banki, komisarje na borzah v Beogradu ter Zagrebu itd. in je s to ukinitvijo započel na novem temelju narodnega gospodarstva. G. Stojadinovič hoče, da bodi v bodoče naše narodno gospodarstvo agilno, da se podpre produkcija, da se pomnoži delo in odstrani produktivni zastoj, ki je poguba za kapital in državljane.
Isti, za celo državo pogubonosni grehi kot so se dogajali' pod prejšnjo vlado in v finančnem ministrstvu jih moramo beležiti tudi v železniškem.
Amerikansko posojilo je bilo pred vsem najeto, da se popravi ter dvigne promet, a porabilo se je za ponesrečeno dviganje valute in mesto poboljšanja prometa imamo samo neznosno zvišane tarife in državne železnice pa v boljševiškem razsulu.
Pri ravnokar omenjenih zunanje-političnih, trgo-
vinskih, finančnih ter prometnih razmerah sc pač ne smemo čuditi, da draginja vedno bolj raste, da je produkcija nazadovala, da ni denarja v državnih blagajni in ne v bankah ter ne v poljedelstvu — kratko in malo, da se je gospodarsko finančna kriza napram prejšnjim letom potom centralizma in nezmožne zadnje Vlade katastrofalno poglobila.
Iako stojimo sedaj pred volitvami v najvažnejšem /oziru — namreč — napram sosedom in doma na skraj -'no zanemarjenem finančno-gospodarskem polju. Edini up, da se izmotamo iz pogubonosnih grehov naših vladnih prednikov so nam volitve, ki nam bodo prinesle razčiščenje notranje toli tike in upamo, da nas bodo povoiitveni vladinovei dvignili na ugledu napram svetu, pa nas tudi glede življenskih vprašanj rešili obupa.
Naloga prihodnjega parlamenta naj ne bo premije-vanje fraz o narodnem edinstvu, prerekanje o zakonih glede zaščite države, kancelparagrafa in drugih takih policajdemokratsko-samostojnih nasilnosti, ampak poboljšanje grehov slabih vladnih prednikov in skrb za vsaj nekaj življenjskih drobtinic za naš bedni narod.
Politični položaj.
Šušteršič in Pasic. Zagrebška «Slob. Tribuna« piše: Šušteršič je bil v Beogradu. Obiskal je Pasica in da ne bo zamere tudi nekatere druge politike. Mudilo se mu je izjavljati, kako očaran je od Pasica, ki ga je naravnost fasciniral. O svojem političnem programu in namenih je rekel: «Nisem se še odločil, ali naj grem v volilni boj ali ne, ker je to od marsičesar odvisno, kar spel ni odvisno od mene. Ko se vrnem v Ljubljano, se na vsak način odločim pozitivno ali negativno, i če sploh grem v volilni boj, grem na temelju svojega I programa .Moj program je pa dobro znan Sloveniji iz , brošure, ki sem je pred kratkim objavil. Iz lega prozi grama je jasno, da med 'menoj in med klerikalno i stranko ni in ne more biti kakih zvez. To je definitivno, j Pozitivno torej še ne vem, če sploh in kedaj stopim v ; volilni boj. Ge pa to storim ter se pojavim v javnem življenju, tedaj nastopim zopet s popolno odkritostjo, i Lahko tudi pripomorem k konsolidiranju države. Evo i me, če lahko koristim svojemu narodu, pripravljen , sem in stojim na razpolago.« — Pašičevi organi so ze-I lo zadovoljni s Šušteršičem ter storijo vse, da ga popu-j larizirajo v Beogradu, Ni pa človeka z one strani Save ! in Donave, katerega bi ti listi, če je le malo neprijeten i Pašiču, ne bili že obrekovali in črnili kot avstrijakania. Dovčerajšnjemu notornemu agentu cesarja Karla pa ustvarjajo dober glas, ker je «fasciniran« od Pašiča. In prav je tako. Po volitvah si bomo ogledali skupaj Pašiča, Šušteršiča in Pribičeviča. — «Vreme« izdaje Šušteršiču spričevalo, da je praktičen in pozitiven politik, ki računa z dejstvi, «Balkan« pa piše o njemu: «G. šustei-šič je realist. On je uvidel, da je ta klerikalno-Koroščeva politika skoz in skoz napačna. Verjame in polaga velike nade v bodočnost naše današnje kraljevine in zato bo začel svoje delo na realni podlagi. Brat Šušteršič, ki je uvidel svoje napake, storjene v emigraciji, se je popravil in skesal, zato pa mora in treba uživati simpatije celega srbskega naroda, ker je njegovo sedanje delo državnotvornejše od Koroščevega, Roškarjevega in drugih nadprijateljev te države.« — K temu bi mi lahko samo še pripomnili, da Slovenci ne bodo pozabili onih, ki uživajo «Balkanovo«. pohvalo.
Minister pravde dr. Lazar Markovič je izstopil iz uprave državnih monopolov, to pa gotovo samo zato, da radikalci lahko sedaj vse, kar se je tam zagospodarilo, zvalijo na demokrate. Iz dohodkov monopolske uprave so bili določeni gotovi odstotki za invalidske m druge podpore. Invalidi so končno le dobiil dober milijon, več pa menda ni in minister Markovič se odmika in na vse, kar se bode od vlade tirjalo iz monopolske uprave, bode tudi on lahko odgovarjal: Kaj ms briga — nema i neznam ništa!
Taktika Stojana Protiča. V četrtkovem «Radikalu« je izšel proglas Stojana Protiča, ki je namenjen vsem njegovim prijateljem in somišljenikom v imenu neodvisne, svobodoumne radikalne stranke. Stojan Protič svetuje svojim prijateljem, naj ostanejo z ozirom na splošni položaj v stiku z radikalno stranko, ki jim je najbližja po svojem programu od septembra 1922, po resolucijah iz leta 1921 in po svojem statutu in ker je potrebno, da se radikalna stranka navda z narodnim du hom, ki je prej vedno vel v njej, in da se pomladi in osveži. Neobhoctno je potrebno, da se njegovi prijatelji sporazumejo z radikalno stranko tudi pri postavljanju kandidatnih list ter da posvetijo svojo pozornost kandidatom %' okrožjih in okrajih, ki morajo biti predsta-vitelji ljudske volje in radikalnega programa. Kjer se sporazum ne M mogel doseči, priporoča Stojan Protič, naj nastopijo z ozirom na krajevne razmere s posebnimi kandidatnimi listami ali pa sklenejo kompromis z drugimi strankami. V tem slučaju pa naj vprašajo prej
njega za svet. Kakor poročajo drugi beograjski listi, bo Protič kandidiral na treh mestih: v kruševačkem okrugu, v Banatu in Bački. Njegov pristaš in sotrudnik pri iistu dr. Momčilo Ninčič najbrž ne bo kandidiral, oziroma ni še znano, kje. — Iz prej označenega proglasa se vidi, da Protič še vedno prepušča času in bodočnosti, da razkrinka Pašioevo politiko ter izčisti radikalne vrste.
Pred povišanjem taks in pred novimi vojnimi bremeni. Gospodarsko-finančni ministrski odbor se je posvetoval glede povišanja državnih dohodkov sploh in posebej še glede povišanja taks na prošnje ter sc bo o tem še na drugih sejah govorilo. — Zunanji minister se je posvetoval z vojnim ministrom in govori se, da gre za razne vojne nabave in seveda zopet za vojne kredite.
Po svetu.
Pred obsodbo bolgarskim ministrov medvojnega režima. Bolgarski minister pravosodja Janev je predložil parlamentu načrt zakona za narodno sodišče, ki bo sodilo bivše minis tre'Dane va, Malinova in Kosturkova. Sodišče bo obstojalo iz treh vrhovnih svetnikov kot predsednikov in 30 narodnih sodnikov. Razprava sc mo ra vršiti hitro m obsodba mora.biti izrečena tekom enega meseca. Načrt zakona pride pred prihodnjo narodno skupščino.
Atentat na češkega fin. ministra. V petek dopoldne. Je bil izvršen revolverski atentat na čehostovaškega fin. ministra dr. Rastna v trenutku, ko je ta stopil iz svojega stanovanja in hotel sesti v avto. Atentator je oddal dva strela ter ministra težko ranil na boku. Minister dr. Rašin pripada narodno demokratski stranki in je že v drugič finančni minister v republiki, atentator je pa bančni uradnik Jožef Soupal iz Nem. Broda, bivši legijonar, ki pa izjavlja, da ne pripada nobeni stranki, in da je napadel iz lastnega nagiba ministra radi njegovega delovanja. Minister dr. Rašin je imel v zadnjem času ostre spore z legijonarji.
Proti francoski okupaciji ruhrskega ozemlja ter raznim rekvizicijam v Nemčiji se je izreklg komunistična stranka in za njo še druge delavske organizacije. Iz Moskve se pa čuje, da je sovjet narodnih komisarjev sklenil izjaviti zavezniškim vladam, da bodo v slučaju antantnih represalij nad Nemčijo aretirani in zaprti v koncentracijske tabore vsi inozemci v Rusiji in sicer: Franzoci, Angleži, Italijani. Srbi, Romuni in Poljaki.
Pariška konferenca je prekinjena. Ugotovljeno je, da se diference med zavezniki ne morejo spraviti v soglasje. Ministrska predsednika Anglije in Francije sta pred razstankom izmenjala sicer nekaj lepih fraz, ki pa ne morejo prikriti globokega razdora. Francija hoče zasesti ruhrsko ozemlje in angleški listi že sedaj računajo, koliko vojakov rabi za to in kako bo nadaljm razvoj njen položaj oslabel.
Lozanska konferenca. Turki vztrajajo na svojih zahtevah in pričakuje se odgoditev lozanske konference, ki bi se nadaljevala kedaj pozneje.
Ruski begunci na PoljsKem. Poljsko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo zakonski predlog, s katerim sc urejajo pravni odnošaji ruskih emigrantov v Poljski in s katerim se dele Rusi na tri skupine. K prvi skupin® spadajo Rusi, ki so živeli v Poljski še pred svetovno vojno, k drugi oni, ki so legalnim potom prišli na Poljsko do 12. oktobra 1920 in končno oni Rusi, ki so dospeli v Poljsko po 12. oktobru 1920. Prva kategorija uživa popolno svobodo kretanja, drugi kategoriji je svoboda omejena v toliko, da mora svoje dokumente vsako leto na novo vidirati. Oni pa, ki so dospeli na. Poijsko po 12. oktobru 1920, morajo navesti tehtne politične razloge za svoje bivanje na Poljskem. — Celo Poljska, ki se je z Rusijo tepla, nadzoruje ruske begunce, naši vladi pa to še na misel ne pride. Wranglovci so pri nas prava država v državi in njeni ljudje uživajo celo več podpor in svobodščin kot domačini.
Beležke.
ČLOVEK Z BOMBAMI.
Okrožni načelnik Dimitrije Grudic v Tuzli je predi dvemi leti na Božič s svojimi žandarji iu nekakimi dobrovoljci izvedel krvav pogrom nad stavkajočimi rudarji in seljaki, ki so izgnane rudarske družine iz usmiljenja vzeli pod streho, ko so ob Novem letu 1921 policaji po Vukovaru razobešali pravkar izdano obznano, so sredi trga ubili zaupnika komunistične stranke. Zupanca, žandar iz Srbije je v vlaku usbelil brez vsakega povoda mirnega potnika iz Zagreba Zlatko Arnolda, financar iz istih krajev je v Bos. Krajini ustrelil hrvatskega kmeta Dobriča, prikrivajoč svojo osebno mržnjo s pretvezo, da je žrtev s proslavo Kemalistovr žalila državo, v Zagrebu je padel od fašistovske krog-lje mirni meščan Rožič itd., po političnih osumljencih-zlasti iz delavskih krogov so padale batine in tudi smrtonosni udarci in v zadnjih dneb pretečenega leta.
je moral videti ludi Split, kakšne ljudi vzgaja ter drži režim v svoji službi.
20.	decembra proti večeru je bila vržena bomba v upravništvo lista «Nova Doba« in ’kot žrtev je padla mlada nameščćnka Bonačič. Split je temperamenten, govori tudi o bombah, samo učinki bombe so bili redko-komu znani. Moral je priti Stevo Suič, Srbin iz Banata, pripravnik finančne kontrole, pravi zagrebški «Jutarnji list da se bomba čuje, da se spoznajo njeni učin-
i-	i in da gre meščanstvo iznenađeno in ogorčeno za krsto nedolžne žrtve. Atentator je po svojem delu šei v vojašnico ter se mirno vlcgel, kot da bi se ničesar ne zgodilo. Bombo je vrgel kakor jabolko ali kamen ter dalje brezbrižno odkorakal. Neki deček ga jc slučajno videl in tako so ga redarji iz postelje odvedli s seboj, ko so v njegovem kovčegu našli dva noža in še eno ročno, angleško bombo, enako oni, ki je eksplodirala v upravništvu. še le v razbiti in okrvavljeni upravniški sobi je priznal svoj zločin. Bombe pravi, da je prinesel s seboj iz prejšnje, službe v pogranični trupi.
Na dan zločina se je že popoldne v gostilni prepiral z nekimi meščani, enega je s puško trikrat sunil v trebuh, potem pil z nekimi Kusi, nnančnimi stražniki in no proti večeru se je spomnil, da'je bila v listu Život - o njem radi nekega izgreda priobčena grajalna notica, da je ta list gotovo «protidržaven« in da bi bilo treba nekaj strniti, gel je po bombo, naletel je v naglici lwje na upravo «Nove Dobe« in tu jo je vrgel, kakor pravi z namenom, da pokvari mašine in ne, da koga ubije.
Suič je star blizu 30 let, v Splitu je že 6 mesecev, rued vojno je bil nekaj časa komit, pozneje v raznih srbskih vojaških oddelkih, piva nnancarsko službo pa med graničarji, od koder je tudi bombe prinesel, da sem deli pravico radi razžalitve take osebe, kot je on, — financar, prej komit, graničar itd., ter da presoja liste glede državotvornosti in da «protidržavnim« ruši mašine«. Pred tem zločinom se je izkazal z raznovrstnimi izgredi.	,	"
Mož si je v svojih službah enako načelniku Gru-jiču, žandarju, ki je ubil Arnolda, financarju iz Bos. Krajine in celi vrsti raznih oblastnikov in orjuncev — prikrojil pojm «državotvornosti« po tem, kar njemu samemu prija in prilastil si je tudi pravico, da zalezuje «protidržavne« elemente po svoje ter se nad njimi tudi po svoje znaša. V tem ga je podpiralo seveda tudi to, ia je lahko prenašal iz ene službe v drugo bombe in ker za prejšnje izgrede ni nikomur odgovarjal.
* Zanimiv kandidat. Iz Beograda se čuje, da bo tudi bivši črnogorski vojni minister general R. Vešovič stopil v volilni boj in sicer v Črni gori s svojo samostojno neodvisno listo. General Vešovič je zanimiva balkanska prikazen, Ko so Avstrijci leta 1916 zasedli Črno-goro, je ostal doma. Mogoče radi tega, ker je sam kralj Nikita pred svojim odhodom priporočal, naj nekaj veljakov doma- ostane, da bodo narodu svetovali ter zanj posredovali pri okupacijski oblasti, črez nekaj mesecev se je pa avstrijsko guvernerstvo naenkrat spomnilo, da bi general Vešovič znal biti nevaren, da že zbira bivše črnogorske oficirje, da kuje zarote in sklenilo ga je internirati. Vešovič je stanoval s hčerkami Zoro in Darinko pri svojem očetu v vasi Bare Kraljske, kjer sta bivala tudi dva njegova brata profesor Jagoš in visoko-šolec Vlajko. Ponj je prišel neki oficir z avtomobilom. General Vešovič je oficirja mimo sprejel in v spremstvu svojega brata je odšel z njim od hiše, ki je stala daleč na bregu do avtomobila, ki je čakal spodaj na cesti. Ko so šli skozi sotesko po ozki stezi, je Vešovič ubil avstrijskega oficirja ter z bratom utekel v gozdove. Vojaki, ki so čakali na cesti, so šli v hrib iskat svojega komandanta. Našli so mrtvega in začele so se represalije. Vešovičevo rodbino: starega očeta Luko, hčerki in brata Vlajka so prignali v' Kolašin v zapor, premoženje so zaplenili in vojska oblast je razglasila, da bosta oče in brat obešena,’ če se general v sedmih dneh ne preda. Ta se ni predal, temveč je v črnogorskih gorah organiziral malo komitsko četo. Očeta niso obesili, ker se jim je zdel prestar, internirali so ga, obesili so pa brata Vlajka in še razne druge, ker se je avstrijska krvoločnost vzbudila in je vsak okrajni oficir hotel najti nekaj pomočnikov generalovega bega in komitovan-ja.Krvniški posel je vršil sarajevski rabelj Seifert, ki je še danes na «službi« in je v Zagrebu obesil komunista Atiagiča. Nekaj mesecev pred preobratom se je Vešovič predal, ker so mu obljubili amnestijo, vrnitev premoženja, svobodo rodbine itd. Zaprli ga sicer niso, v drugem so ga pa Avstrijci goljufali. Hčerki sta bili internirani dolgo časa v Ptuju, zadnji čas z očetom vied v Karlsteinu, po preobratu se je pa Vešovič podal v Beograd. kjer je bil sprejet v vojsko. Ko se je pa nekoč doma v Črni gori vpričo režimsko-strankarskega nasilja izrazil, da ni bolje kot je bilo pod Avstrijo itd. je bilo to koncem oktobra leta 1919 povod za njegovo aretacijo. S svojim sinom konjeniškim poročnikom je bil c Beogradu skoraj leto dni zaprt, pri razpravi pa oproščen.’’Od tega časa živi v Črni gori na posestvu, kolikor mu je od tega iz avstrijske okupacije ostalo in evo ga a'đai — kot kandidata. Ne da se reči, kako bo vlada nastopila proti njegovi listi. Trda in zvita balkanska slava je ^ ašič-- Radomir Vešovič pa tudi.
Veliki župani dobijo avtomobile. Komaj so imenovani veliki župani, že prihaja tudi vest, da dobi vsak novi veliki župan državni avtomobil in se bo vozil na državne stroške. Baje se zgodi to, da gospodje veliki župani pridejo bolj v stik z ljudstvom. No, mi sodimo, da je to bolj v volilne svrhe. Če se po mariborski oblasti že vozi di'. Kukovec z avtomobilom ker ima od enega volilca do drugega strašno daleč zakaj bi bodoči radikalni kandidati ne imeli na državne stroske
8.	januarja- 1923.
te ugodnosti?! Začenjajo se tisti ogromni stroški, katere smo naznanili že takrat, ko smo našteli škodo, ki |o imajo davkoplačevalci od oblastne ureditve. Sedaj imamo kopico velikih županov, vsak dobi en avtomobil, čeravno še pisarne in druzega nima, vsak avtomobil bo stal okroglo pol milijona, vzdrževanje, stroški za šoferja in bencin vsako ieto tudi najmanj 150.000 do 200-000 in ti ljubi davkoplačevalec boš capljal s strganimi čevlji -in luknjasto obleko, da odrajtaš svoje franke na davkariji !
Dnevne novice.
Shodi SLS so se vršili: dne 6. januaraja predpoldne v Gornji Polskavi pod predsedstvom g. Korena. Poročal je poslanec Žebot. Isti dan popoldne v Slivnici pri Mariboru. Predsedoval je g. Štefan Falež, a govorili so: poslanca dr. Hohnjec ,in Žebot ter posestniki gg. Ferdo Lešnik iz Frama in J. Kolman iz Sliv-, nice. Dne 7. t. m. je bil shod SLS v Št. Petru niže Maribora. Shodu je predsedoval župan g. Fluher, a govo ril je poslanec Žebot. Po shodu se je vršil občni zbor krajevne strankine organizacije, ki je ena najbolj delavnih naših političnih organizacij na Spodnjem Štajerskem.
Tečaja za zaupnike in organizatorje SLS v Framu in Radvanju pri Mariboru Tta lepo uspela. Na prvem sta predavala poslanec Žebot in župnik g. Saga j, a na drugem poslanec Žebot in prof. Vesenjak, če še želijo kje enake enodnevne tečaje med tednom, naj to takoj javijo tajništvu SLS v Mariboru.
Ferdinand Gologranc. V Gaberju pri Celju je dne 5, januarja po kratki bolezni nenadoma preminul stavbenik g. Ferd. Gologranc. Bil je daleč na okrog poznan in obče spoštovan mož. Stavil je več cerkva, med drugi mi tudi veličastno cerkev v Vojniku, za katero je s pokojnim župnikom Vodušekom vred žrtvoval velike svote denarja. Blagemu pokojniku večni mir in pokoj, žalujoči rodbini pa naše sožalje!
Proletarec Anton Kristan je razrešen dolžnosti kol direktor na državnem imetju Belje in se preseli te dni v Ljubljano med druge, pod palcem mastne proletarce.
Dr. Novačanova republikanska stranka je sklicala za včeraj dne 7. t. m. svoje pristaše v Celje. Na to zborovanje je povabljen tudi Radič in bodo ob tej priliki postavili republikanci svoje kandidate.
Delo radikalnega ministra. Ministrstvo prometa je dolžno raznim zagrebškim in beograjskim firmam na milijone dinarjev. Te firme čakajo že mesece in mesčce na izplačilo. Poprej ni bilo denarja ali pa so bile razne krize in sedaj zopet pravi novi prometni minister dr. Velizar Jankovič, da ne more izplačati, ker ni denarja. Te dni je pa isti minister odredil, naj se takoj izplača dolg od 6 milijonov dinarjev Delniškemu društvu za železniške in prometne potrebe v Beogradu, kateremu društvu on sam predseduje in je tako pri njem močno zainteresiran. Izplačilo je bilo takoj izvršeno in v podjetniških krogih ter med drugimi upniki prometnega ministrstva vlada radi tega opravičeno ogorčenje. — Najboljše bi bilo, da si druga podjetja kot upniki prometnega ministrstva vzamejo radikalnega ministra za akcijonarja, da pridejo do poravnave starih dolgov.
Novi okrožni zdravnik. Dne 6. t. m. je nastopil dr. Franc Smrdu mesto okrožnega zdravnika v Marnber-gu. Od Maribora do Dravograda Dravska dolina na levem bregu ni imela že dalje časa nobenega zdravnika. S svojo mnogoletno bolniško prakso in ljudomi-lim obnašanjem bode novi zdravnik gotovo hitro pridobil ljubezen ljudstva v svojem okrožju. Obojestransko čestitamo!
Žalostne poštne razmere na Dobrni pri Celju. — Skrajno vznevoljeni smo bili, ko je v pozni jeseni nehala naša pošta voziti v Celje in nazaj; Zdaj smo morali veseli biti, da nam poštni sel enkrat pošto prinese iz Vojnika. Kam smo prišli! Svoje dni je leto in dan vozila pošta, da, v sezoni od 1. V. do 1. X. celo dvakrat na dan. Kaj le poštni erar misli. Poštna uprava, država kot taka, bi morala ravno za pošto najbolj skrbeti, da bi vezala tako oddaljene pokrajine in posamezne točke kar najbolj ugodno. Lani je bilo na Dobrni toliko gostov, kakor gotovo nikoli ne poprej in sicer največ iz daljnega juga. Zdaj pa taka slaba poštna zveza. Telefon imajo naši sosedi, kakor Vojnik, Žalec in seveda Celje, na Dobrni ga pa ni. Pač sramota! Tu se sestanejo trgovci v toplicah, pa spet ta ovira. Tolaži nas pa vest, da dobimo letos vendar telefon in da bo spet pošta vozila po dvakrat dnevno y Melje in nazaj. Če se že na toplice niso leta in leta ozirali merodajni krogi, deželni odbor in zdaj država, upamo, da bo premogokopna družba «Mirna« vse storila v prospeh prometa. Železnice nam je treba in ne bo preje zlata Dobrna prišla do zaslužene veljave, dokler nas ne bo tista spajala s svetom.
ivoncerl pevskega društva na Dobrni pri Celju.
Na Silvestrov večer je priredilo naše pevsko društvu pod vodstvom vrlega pevca č. g. Hrastelja v. kavarniški dvorani svoj prvi koncert. Udeležba je bila častna in so Dobrnčani s tem pokazali, da znajo cenili veliko kulturno delo našega g. kaplana. Program je bil pester in srečno izbran. Ugajale so zlasti slovenske narodne pesmi, katere je moški zbor podajal s čustvom in harmonijo, ki je izvabljala velik aplavz. Zbor je proizvajal tudi težje skladbe Hajdriha, Satnerja, Aljaža in drugih ter pokazal s tem, da goji tudi umetno glasbo. Le tako naprej! Mi Dobrnčani pa smo ponosni na svoj* pevce.
Izza kulis Pribičevičeve prosvete. Ko je še ministroval prosveti g. Pribičevič, je poslal v Prago radi inšpekcije naših visokošolcev profesorja Prohasko, ki dobiva kot nepotrebni inšpektor mastne dnevnice. Pro-
haska je do danes zase položaj v Pragi do dobra izko-1 jStil, a ne za dobro' naše omladine, ampak demokratske stranke. G. Prohaska je namreč porazdelil visoko-solce v vojvodinski, srbijanski, črnogorski, dalmatinski, slovenski ter hrvatski tabor. G. inšpektor se sedaj truui na vso moč, da te dijaške tabore, demokratizira m napravi iz naših omladincev — pionirje za demokratsko stranko, še pred svojim padcem so nagradili c cmoki at je Prohasko, premestivši ga iz zagrebške tr-•govske sole kot profesorja na beograjsko gimnazijo.
■ !>e<?rajSka • *.rnbuna« sedaj zahteva od novega prosi, o. nega ministra, naj odpokliče Prohasko iz Präge in ga nastavi zopet kot profesorja, ker je baje dober šolnik, država bi si prihranila njemu cisto po nepotrebnem plačevane dnevnice, naše praško dijaštvo bi bilo rešeno strankarske odgoje, ki ga samo ovira pri študijah.
Dalmatinci in Hercegovci gladujejo po dr. žerjavovi krivdi. Po delih Dalmacije in Hercegovine je že zavladal glad. Od vladne strani se dosedaj ni storilo nič, da se odpomore izstradanim krajem. Osnovalo se je sicer nekoliko pomožnih odborov za odpomoč pasivnim krajem, a storili niso skoro nič. Te dni se je mudila pri ministrskem predsedniku Pašiču deputacija iz Gacka in prosila prehrane za gacki srez. Odposlanci so slikali Pašiču glad in umiranje ljudi po teh krajih radi pomanjkanja prehrane. G. Pašič je deputacijo poslušal mirno in jo nato poslal k ministru socijalne politike in ta je dirigiral konečno te ljudi do finančnega ministra. Pa niti g. Pašič, niti finančni in ne minister I za socijalno politiko niso prav nič drugega ukrenili ; glede pomoči od gladu umirajočim, kot da so pogledali i v blagajno ministrstva za socijalno politiko. Pri pogle-I du v to blagajno so doznali, da je prazna prav do dna in da je bivši minister za socijalno smrt dr. Žerjav j izčrpal in uporabil fond tega ministrstva za bogzna ! kake namene. Za od. gladu 'umirajoče Dalmatince in ; Hercegovce nimajo šef vlade in dva ministra niti vi-’ narja podpore, za volitve pa se bodo izmetali milijonski fondi iz upravnih blagajn!
Stanovanjsko sodišče. Na podlagi stanovanjskega zakona in* pravilnika se osnuje pri ministrstvu za socijalno politiko stanovanjsko sodišče. Poleg tega višjega sodišča se n odo osnovali po vsej državi stanovanjski odbori, ki bodo reševali v prvi inštanci predložene spore ter vse druge zadeve, ki spadajo v njihov delokrog.
Glavne gospodarske izpremembe pri Narodni banki v letu 1922. Glasom poročil Narodne banke imamo zaznamovati sledeče glavne izpremembe: država je namesto pomnoževanja bankovcev dobila kredit. Kovinsko kritje je znašalo začetkom leta 1922 401 milijon in sicer 74.2 milijonov v zlatu, 16.73 milijonov v srebru in 308 milijonov v valutah. To kritje se je do konca leta zmanjšalo za 53.3 milijone in znaša torej ob Božiču 348.1 milijonov. Obtok bankovcev je narastel v tem letu za 196.08 milijonov in znaša torej 4863.(0 milijonov. Vse številke so v dinarjih.
Sprememba voznega reda. Na progi Maribor— Špilje—Ljutomer odhaja od 8. januarja naprej jutranji vlak za potnike iz Maribora že ob 6.18, mesto ob 6.38. Popoldanski vlak odhaja že ob 16.45, mesto 17.15.
Teolog za davkarja sposoben. Načelnikom generalne direkcije posrednih davkov v Prizrenu je imeno-1 van profesor bogoslovja Peter Kostič. Ta novi prizrenski načelnik bo razumel o posrednih davkih ravno to-: liko, ko kak davkar o bogoslovju.
i Lepo državno darilo. Finančni minister je odobril kredit 100.000 din., da se dozida palača episkopu v i Nikšiču.
Iz Maribora.
MARIBORČANOM IN ŠTAJERCEM V POUK IN ZABAVO.
A)	Kako hoče gospodariti župan Grčar?
Po krivdi župana Grčarja in njegovih trabantov Kolbesena in Bahuna pričenjamo novo leto brez odobre nega proračuna na podlagi dvomesečnega provizorija. Potreba temeljitega razčiščenja, kakor so to dokazali zastopniki SLS v občinskem svetu pa tudi birokratske metode naše uprave zamorejo redno gospodarstvo onemogočiti še dalje. Tako pridemo v sistem negotovosti, nejasnosti in labilnosti, kakor ga predobro poznamo iz našega državnega gospodarstva v Beogradu in avstrijske Körberjeve «fortwursteln«, župan je moral deloma iz obravnave proračuna za leto 1922, deloma iz raznih drugih okolnosti, posebej še iz ozirov na deficit in sistem zahtevanega kritja to predvidevati, vendar je nalašč odlagal in zavlačeval razprave iz neznanih nam vzrokov in nagibov, menda je mislil, da bo mestni občinski odbor k njegovi proračunski umetnosti v formalni seji napravil «kokus, poskus, konec«. Toda kaj ta-eega je smel pričakovati od svojih ožjih somišljenikov, k večjemu še od demokratske elite, od naših zastopni- . kov pa gotovo ne, kajti oni se predobro zavedajo prevzetih dolžnosti ,ki nalagajo minucijozno tankovest-nost pri upravljanju javnega življenja.
B)	Proračunske potrebščine in kritje.
Glasom poročila mestnega knjigovodstva znašajo potrebščine za leto 1923 D 5,096.650.50 in redno P°krit~ je D 3,552.557.50, torej znaša primanjkljaj D 1,544.093 in bi se morala ta svota kriti ali s posojilom ali z novimi davki. Župan s svojimi se je odločil za nove davke.
Pred vsem nastane vprašanje, ali so postavke v pro računu točne, ali niso. mogoče tako med dohodki kakor med stroški postavke, ki so stavljene v proračun bolj laksno in nekako bolj širokovestno. Nadalje je vprašanje, ali so izdatki res stvarno brezpogojno po-
-Ircbni in neodložljivi. Še le po ugotovitvi in pojasnitvi teh d^eh točk lahko pojdemo k tretji: ali imamo defi-
•	vit in' če ga imamo, kako ga krijemo. Naj omenjamo kar vnaprej, da se govorniki iz vrst županovih pristašev 4orejs soci jalnih demokratov, priznavajo kratko malo vi šoke postavke kot utemeljene in da jih hočejo kriti pr’e-težno z najbolj nesočijalnimi davki.
C)	Preveč uredništva.
Dognano je, da ima mariborski magistral sorazmerno veliko preveč uslužbencev. Ravnotako je znano,
•	da nekateri uslužbenci celo med svojimi uradnimi urami niso v uradu. V tem oziru je zahteva'upravičena: nastavljen« naj se primerno plačajo, a naj za to pla--čilo tudi res delajo! V tem smislu je predlog SLS, da se mestnemu magistratu naroča, da preštudira posebej . knjigovodstveni' in. stavbeni urad ter primerja njegovo poslovanje z enakimi uradi drugih mest ter stavi predlog o reorganizaciji in o kontroli izdatkov.
Isto, kakor v stavbenem uradu velja tudi o nekaterih mestnih podjetjih- Zato je utemeljena in samoumevna zahteva, da se predložijo natančni obračuni .'.mestnih podjetij, ki niso v občinskem proračunu za leto 11)23 in to so posebej električno podjetje, plinarna, premogovna komisija, in pogrebni zavod. Tudi glede teh točk zahteva zastopstvo SLS popolno jasnost!
Glede žaposelnosti mestnih uslužbencev je predlog naše stranke: «Personalni in finančno gospodarski odsek imata nalogo, da takoj preiščeta poslovanje vseh «oddelkov mestnega magistrata, ugotovita delo posameznih mestnih uslužbencev po številu rešenih aktov in drugih poslih, ter poročata obč. svetu o preiskavi glede zaposlenja nameščencev, oziroma o odpustitvi nepo-Trebnih pisarniških moči.
C) Proti površnemu gospodarstvu!
Večkrat se je dogajalo, da je župan s predstojnikom računskega oddelka kar na debelo prenesel svote dodeljenih kreditov iz ene postavke, odnosno fonda v drugega. Izvrševali so se takoimenovani virmaji iz enega predvidenega kredita v drugega. Na ta način postane vsako redno gospodarstvo nemogoče in vsak proračun smešen. Zato se je od naše strani storil predlog, da so virmaji v proračunu nedopustni in se smejo v nujni potrebi izvršiti le na podlagi prihodnjega sklepa občanskega sveta,župan in predstojnik računskega oddelka ter glavni blagajnik pa so odgovorni s svojim premoženjem za izplačilo nelikvidnih in nedovoljenih svot.
Prav idilično je mestna blagajana, odnosno računovodstvo ravnalo pri sestavi proračuna za šolstvo. Imamo sicer nekak mestni šolski svet, toda ta postavno predpisanega proračuna ni videl in o njem ni sklepal. •Gospodje pri mestnem računovodstvu in pa šolski voditelji so stopili skupaj ter se lepo pomenili, češ: kaj predpisi, kaj šolski svet! Takšno gospodarstvo ne more obveljati, čeravno se g. župan s tem strinja in je to za šof. vodje, recimo prav komodno in — principijelno in taktično važno v smislu stališča UJU, ki hoče pač, da ljudstvo plača, ne bi pa smelo imeti Tič govoriti in odločati. Proti takšnemu kršenju postav in predpisov in proti uveljavi takšne prakse je klub SLS vložil sledeči preo log:
«Potrebščine .ljudskih in meščanskih šol se morajo vsako leto določili potom preliminara od strani mestne . ga šolskega sveta, ki ima nalogo, skrajno varčevati in priznavati le najnujnejše izdatke. On je tudi odgovoren za vsako zlorabo pri izplačilih in uporabi dovoljenih kreditov. Kredit za šolske potrebe se skrči v letu 1923 •od predlaganih 268.215 D na 200.000 D, Ostalo svoto 68.215 D se določi za fond za nakup šolskih knjig in knjige .dodeljene v izposojevalne namene revnim otrokom na posamezne šole. Mestni šolski svet imenuj tudi iz svoje sredine ali pa iz vrst meščanov za vsako šolo primerno osebo, ki ima nalogo, da nadzoruje sestavo proračuna in uporabo dovoljenih kreditov za šolske potrebščine dotične šole.
Tudi glede realke smo na stališču, da vzdržuje država to šolo, kakor jih vzdržuje drugod v naši državi iz svojih sredstev, zato zahtevamo, da se potrebščine za državno realko črtajo, za poslopje pa .država plačuj občini najemnino.
D)	Odvežimo balast.
Vzdrževanje vojašnic in poprava taistih je stala mestno občino v preteklem letu 68.924.05 D, najemnina pa 30.590.73 D, torej presegajo samo v preteklem letu vzdrževalni stroški najemnino za 38.333.52 D. Že v letu 1921 smo ugotovili isti) dejstvo in zato predlagali, naj erar poslopja kupi. Toda župan se za izvršitev tega pred loga ni zadostno brigal.
Podobno je sicer z mestnim kopališčem, kjer so sicer kopeli precej drage, toda občina ima kljub temu izgubo. Zato je umestno, da se izroči kopališče privatniku v najem ali celo v skrajnem slučaju proda.
E)	Kako hočejo kriti izdatke?
Da bi krili-vse izdatke in deficit, predlaga župan v soglasju s svojimi pristaši sledeče doklade, naklade, .pristojbine in davščine:
1.	Od zemljiškega in hišno-najemninskega davka doklado 40 odstot.
2.	Na kontingentirano in nekontingentirano pri-dobnino, plačarino in krošnjarino 87 odstot.
3.	Na rentnino 65 odstot.
4.	Doklada na drž. užitnino se zviša od 200 odstot. na 400 odstot., odnosno se uvede naklada 1 D od v mesto uvoženega, odnosno povžitega vina. (Živeli rino-pivci, že sedaj plačate občini D 2.80 in državi D 1.40, sedaj zahteva župan še en dinar in država hoče tudi še en dinarček pri litru. Producent pa naj potem menda da vino zastonj)!
5.	Naklada od hi sadjevca 5 D.
6.	Naklada na hi piva 50 D, torej pri litru 1 krono
več. ■ -■ -	,
7.	Naklada od hi žganja 20 D od alkoholne stopnje, ravnotako od oslajenega žganja in likerjev.
8.	Naklada od steklenice šampanjca 25 D, torej 10 din. več, kakor dosedaj.
Ö. 4 odstot. kanalske pristojbine od najemnin donosa hiš.
10.	20 odstot. gostašeine pristoj. od najemnin do-! nosa hiš.
11.	12 odstot. vodovodna naklada od najemnin donosa hiš.
Pri tem sp sedanja cena za večjo uporabo dvigne od 3 K na, 4 K.pri kub. metru. Hvala Bogu, tudi vodo nam bolj obdaeijo socijalisti!
12.	30 odstot. davščina prenočišč.
13.	Davščina na vozila.
14.	Davščina od gostov v gostilnah-in kavarnah po 1 dinar.
15.	Davek na razkošje — bar — se zviša od 10 odstot. na 20 odstot.
17. Pasji davek je 100 din. od vsakega psa vzem-ši pse-čuvaje. (Ž ozirom na to, da se število vlomov kljub vsej policijski varnostni organizaciji množi, pozdravljamo z zadovoljstvom, da se favorizirajo psi-čuvaji).
Poleg teh deloma v prejšnjem obsegu obstoječih, deloma zvišanih davščin in dajatev pa hoče župan Grčar s svojimi socijalnimi demokrati in novimi zavezniki demokrati vpeljati še sledeče
F) nove davke:
1.	Uvozni no od vsega, kar prinesejo in pripeljejo okoličani na trg,
2.	davščino na listke v gostilnah in kavarnah ir sieer 5 odstot. od vsake cehe!
3.	davščino od nezazidanih parcel.
Ta je po predlogu «strokovnjaka« Bahuna takšna, da se parcela v 6 letih kratkomalo konfiscira, ker plača lastnik od nje 100 odstot.
4.	Davščina na vrednost prirastka še ni ugotovljena, pa gospod Bahun bodo že napravili, da bo tudi iz tega prometnega davka nastal davčni monstrum.
Prav lepo pri tem je še, da hočejo čisto v smislu novega predloga o izjednačenju direktnih državnih davkov predpisovati nekatere davščine, odnosno doklade sami in ne več pustiti tega posla, državnim davkarijam. Prav nič jih ne moti, da so vsi sloji na svojih strokovnih zborovanjih in v glasilih to odklonili. Mogoče še pridete gospodje okrog g. župana na misel, da c to srvi.o nastavite nekaj srbijanskih davkarjev, saj se sliši, «da so tam doli zaradi pomanjkanja opravila« nekaj davkarij zaprli.
S kritiko novih nameravanih davkov smo se že bavili, storili bomo to tudi še podrobno v bodoče.
Kratek zaključek te dolge, žalostne «pesmi« o socialdemokratskem gospodarstvu v Mariboru je isti, kakor povsod, kjer pride ta stranka do moči in besede: socijalni demokratje znajo lepo govoriti in hujskati, toda zelo slabo gospodariti. In ker je tako, smo opisali ia vzgled obširnejše Mariborčanom in ostalim krajem na Štajerskem in Slovenskem v pouk in premišljevanje za volitve!
Resnica o novi stanovanjski naredbi, oziroma pravilniku. Na shodu stanovanjskih najemnikov v četrtek, dne 4. t. m. v marißörskem Narodnem domu je, kakor se je nam poročalo, narodni socialist poslanec g. Brandtner izjavil, da sla za novi stanovanjski zakon glasovala tudi dva poslanca Jugoslov. kluba (SLS) in sicer dr. Gosar in Sušnik. G. Brandtner je izrekel to neresnico, ne da bi se poprej prepričal, ali odgovarja is-iini ali ne. To vest je povzel iz Žerjavovega «Jutra«. Povdarjam, da je laž, da bi bil kateri poslanec naše Iranke glasoval za Žerjav-Kukovčevo stanovanjsko na redbo ali zakon. Ljubljansko «Jutro« si je enostavno izmislilo to vest, a g. Brandtner —.katerega sem do sedaj upošteval kot resnoinisleeega moža — prodaja to «Jutrovo« laž naprej. Popolnoma izključeno je, da bi bili zastopnici naše Stranke v zakonodajnem odboru, bodisi v plenumu zbornice glasovali za Žerjavovo skrpucalo, ker je naš klub principijelno glasoval kot opozicija proti predlogom vladne večine. Kdor pa hoče še naprej verjeti «Jutrovim« lažem in Brandtnejevim zavijanjem resnice, prosto mu. — Kar pa se tiče vprašanja, zakaj se nisem udeležil zborovanja v Narodnem domu, bodi povedano, da sem bil tisti večer pri seji mariborskega občinskega sveta. Toliko o tej zadevi kot odgovor na Vprašanje naših somišljenikov. — Franjo žebot.
Minister dr. Niko Zupanič je bil v soboto v Mariboru ter je sprejemal stranke na glavarstvu. Pa to nas ne zanima. Zanima nas bolj dejstvo, da je povabil k sebi zastopnika mariborskih Nemcev dr. Orosla in Nas-kota ter se pogovarjal z njima o bodočih volitvah. Najbrže jih je snubil za radikalno stranko. Ali je bila zaroka sklenjena ali ne, ne vemo in nam je tudi vse eno. Radovedni pa smo, kaj poreče k temu «Tabor.« On seveda te snubitve ne bo opazil in registriral, ker «Tabor« mora zdaj trobiti v svet in vpiti o sklenjenem paktu med Nemci in SLS, da s tem kričanjem prikrije in o-praviči zvezo med demokrati in socialnimi demokrati v občinskem svetu v Mariboru. Kaj ne, da je tako? Mi pa izrečemo k temu le dobrovoljno željo: Bog daj norcem okrog «Tabora« že enkrat pamet!
Minister dr. Zupanič se je mudil na Kraljevo v Mariboru, kjer je sprejemal na okr. glavarstvu stranke. Med drugimi se je oglasil pri g. ministru g. dr. Kukovec, ki je vprašal g. ministra, naj mu pove: kje je on, dr. Kukovec zguba politično orijentacijo? O odgovoru
ministra Zupaniča kolegu Kukovcu bomo poročali po volitvah, ko dr. Kukovcu ne bo treba za nekaj let iskati nobenih političnih orijentacij.
Odborova seja županske zveze za mariborsko &-* krožje bo prihodnji četrtek, dne 11. januarja ob 11. uri predpoldne v Mariboru v dvorani gostilne Orovič v ) etrinjski ulici (po shodu zaupnikov SLS za mariborski sodni okraj levi breg). Vsi odborniki so vabljeni, da st sigurno udeležijo seje. — Ivo Urbas, predsednik.
Zbor zaupnikov za sodni okraj Maribor levi breg bo prihodnji četrtek, dne 11 .januarja v dvorani gostilne Orovič v Manpoiu. Začetek točno ob 9. (deveti) mi zjutraj. Pomotoma je na nekaterih osebnih povabilih izostala ura. V petek, dne 12. januarja, pa bo enak shod za desni dravski breg v istem lokalu in tudi ob
9.	uri.
Statistika rojstev in smrti v Mariboru. V preteklem letu ,1922 izkazuje statistika v treh mariborskih farah — stolna, magdalenška in frančiškanska glede rojstev in smrti sledeče izpremembe: Narodilo se je v stolni fari 194 (9) otrok, mrličev je bilo 119 (54) in porok 111. V Magadalenski fari je bilo 530 (279) rojstev, 449 (2u\ smrtnih slučajev in 142 porok. V frančiškanski fari j bilo -~i (toy) rojstev, 121 (71) smrtnih slučajev in Ä7 porok. Zanimivo je, da se je narodilo več moških in da je tudi umrlo več moških. Ako bo torej mladi moški in ženski narašča j živel in imamo enak pojav še prihodnja leta, bodo prišle mamice še v zadrego, katerega ženina izberejo svoji hčerki. Gotovo pa pridejo vse upa polne mladenke srečno «pod streho«, ker pač ni misliti, da bo v Mariboru vedno takšno pomanjkanja stanovanj, kakor je sedaj. To pomanjkanje je vzrok, da je število porok razmeroma manjše, kakor sicer in tako je marsikateri mladenič ušel «sladkemu jarmu«. Tudi šte vilo smrtnih slučajev je posebej v magdalenski fari manjše, ker je javna bolnica morala omejiti število bolnikov in je torej obratovala v manjšem obsegu.
Plenarna seja mariborske gradbene akcije. V pon-deljek, dne 8. januarja 1923 ob 20. uri se vrši v pisarni Mar-Stan plenarna seja društva Mariborska gradbena akcija, h čkateri so brez posebnega vabila s tem vabljeni tudi odbori dosedaj konstituiranih odsekov, istoatko tudi gg. namestniki glavnega, odbora in nadzorniki. Dnevni red: delovni program MGA in slučajnosti.
Darilo za novo leto je dobila občina Krčevina. Posestnik hotela «Meran« v Mariboru, g. Franc Friedl, je prinesel županu 5000 K. katera svota naj bi se obrnila v prid občine za delno poravnanje dolga, ki je nastal vsled stavbe novega mosta čtz počehovski potok tik vile-Polak. Občina je sicer ta dolg od 12.880 din. do ostalega zneska 2130 din. že plačala in sedaj je tako sreč-, na, da se lahko istega docela iznebi. Vsakemu, ki je nekdaj tja prišel, kjer ta most stoji, je. v spominu tista neznosna situacija jako zgreznjenih potokovih škarp in tiste že skora j neprehodljive brvi. Ako pa prideš danes tja, se ti oko razvedri nad jako lepo Polakovo rilo pri ličnem Friedlovem mostu, katero ime mu je dano za vselej. Darovalcu izraža župan zahvalo ter mu želi vso srečo v novem letu.
Carinjenje blaga in nakup deviz. Od 1. januarja
t.	1. se carini blago brez vsakršnega odobrenja. Carinarnica označi račun s svojim žigom, podpisom in številko deklaraci je in s tem računom zamore vsakdo pri domačih bankah kupili devizo, oziroma nakazati protivrednost računa v inozemstvo. Ker sedaj tudi poštna ca rinarmca redno posluje, se ni treba več posluževati1 zbiralnih voz. Da se pa omogoči hitrejše carinjenje poštnih paketov se priporoča, da zahteva vsakdo od svojega dobavitelja, da pripne račun poštni spremnici, ker le v tem slučaju se zamorejo poštne pošiljke takoj, ocariniti, ker ni treba naslovnika o dospetju kake po-Šiljatve šele obveščati, temveč se mu ocarinjena pošiljka kar dostavi.
a a WELLS:
Zgodba o nevidnem človeku.
10
Kuhinja je bila prazna
»Med vsemi nenavadnimi dogodki —!«
Zaklenila sta dvoriščna vrata, preiskala kuhinjo, jedilno shrambo in pralnico jako natančno in nazadnje sta stopila še v klet. Žive duše ni bilo nikjer, pa najsi sta iskala še tako vestno.
Beli dan je našel častivredni par sedeti v veži —. Nista se mogla do kraja načuditi —. In poleg njiju je pozabljeno gorela sveča —.
»Med vsemi nenavadnimi dogodki —I« je začel gospod major že dvajsetikrat in je 'dvajsetkrat obstal sredi stavka.	.
»Moj dragi«, je dejala gospa Bunting, »Susie prihaja! Počakaj tule, da odide v kuhinjo, potem pa se tiho izmuzni gori v spalnico!«
VI.	.
Začarano pohištvo.
Zgodilo se je pa, da sta tisto jutro na binkoštni pon-deljek gospod in gospa Hall zarana vstala, še preden je prišla Millie na delo iz svoje sobe, in se skupno in neslišno podala v klet. Njuni posli tam doli so bili čisto zasebnega značaja in so bili v zvezi s kakovostjo Hallo-vega piva.
Šele ko sta bila v kleti, se je gospa Hall spomnila, da je pozabila v sobi steklenico s sarsaparillo. In ker je bila gospa Hall pri tem zasebnem poslu izkušen izvedenec, je Hall uslužno stopil po steklenico.
Na hodniku je mimogrede našel, da so vrata tujčeve sobe odprta. Začudil se je, pa šel je po steklenico, kakor mu je bilo naročeno.
Vračajoč se v klet pa je opazil, da so zapahi na hišnih vratih odrinjeni in da vrata sploh niso zaklenjena. Mahoma se mu je zasvetilo, da je to v kakršnikoli zvezn
/
v Strnišču v. polju. 3
pa tudi najlepše blago hlaeevina, volneno bla
platno, izgotovljene o_____,
niki, nogavice, robd, odeje i.td. se dobi pri
za obleke, kakor'sukno, go, plavina, cefir, sifon, ibieke, srajce, predpas-
J. ŠOŠTARIČ - MARII
Aleksandrova cesta 13
z odprtimi vrati tujčeve sobe. Spomnil se je Henfreyjeve zločinske teorije. Šaj je vendar čisto natančno vedel, da sta sinoči z ženo djala zapah pred hišna vrata, — še sve-*čo je držal ženi pri tem poslu.
Obstal je in strmel. Nato pa je s steklenico v roki š'-*t v gornje prostore. Potrkal je na gostova vrata. Ni bilo
<	'Ogovora; 'otrkal je še enkrat, nato pa je odprl in vstopil.
lako jo bilo, kakor si je mislil. Postelja je bila prazna, soba tvrdi. In kar je bilo še bolj čudno in tudi za nje-„ ne sicer nekoliko počasne možgane nerazumljivo —.
\ "j*5*'’ poleg1 potselje in po postelji je bila razmetana obleka, edina obleka tujčeva, kolikor ga je on, Hall, poznal. fudi njegov širokokrajni klobuk je bil malomarno 'obešen na posteljo.
Zavzet je gledal n.a vse to in tedaj je čul ženin gias iz sleti, glas, ki je iz njega donel tisti njemu- dobro znani
poudarek:
■George, kod pa hodiš — ?«	-	i
Obrnil se je in pohitel po stopnicah.
Johannie«, je pravil že med potom, »res je, kar je r. kd Teddy! Ni ga v sobi! In hišna vrata so odprta!-;
Irprva ga ni dobro razumela. Ko pa je čula, kaj je, r siuenla. da bo sama pogledala v tujčevo sobo. Hall je s steklenico šel naprej.
In čeprav njega ni v sobi, je pripovedoval, »je pa njegova obleka. In kaj dela brez obleke .—? To je zelo
čudno!
k. o ste šla po kletnih stopnicah, sta oba, kakor sta SKrzneje ugotovila, slišala, da so se hišna vrata odprla in zaprla. Ker pa nikogar nista videla v veži, sta oba mislila,
<	•; se jima je samo zdelo in si nista o tem ničesar omeni-1 - Gospa Hall je došla moža in pohitela po stopnicah
' naprej.
Nekdo je kihnil. Hali, ki je bil šest korakov zadaj, je mislil, da je kihnila žena, gospa Hall, ki je stopala pred njini, pa je mislila, da je kihnil mož. Odprla je tujčeva vrata.
-Čudno —I« je dejala.
-Začula je tesno za seboj nekoga sopihati. Obrnila se je in se zavzela, ko je videla, da je mož še dobrih dvanajst korakov za njo na stopnicah. Pa mislila je, da se ji je samo ždelo, in par trenutkov pozneje je stal mož poleg nje.
Stopila sta v sobo. Gospa Hall je potipala pod odejo in po vzglavju.
Hladno —!- je rekla. »Celo uro ali že več ga že ni bilo tuf-
Stala je pri postelji in tedaj se je zgodilo nekaj čisto nenavadnega.
Posteljne rjuhe in odeje so se nenadoma same po sebi zavile v Idopčič in ta klopčič je zviškoma planil s postelje in se vrgel na tla. Prav tako je izgledalo, kakor bi bila nevidna roka pograbila posteljnino,*jo zavila in vrgla na tla. In tujčev klobuk je poskočil, se zavrtel parkrat v zraku, naredil vrtoglav polukrqg in se zagnal gospe Hall-ovi v obraz. Za njim je priletela z umivalnika brisača in nato se je hipoma dvignil v zrak stol, brezbrižno pometal raz sebe suknjo in hlače, se suho in rezko nasmejal, kakor se je imel navado smejati tujec, vrgel poredno svoje štiri noge kvišku, pomeril z njim proti gostilničarki in sunil proti njej.
Zakričala je in se obrnila k vratom. In stolove noge so se rahlo pa odločno položile na njen hrbet in jo porinile s soprogom vred skozi vrata —. Vrata so se zaloputnila in zaklenila. Stol in postelja sta še za trenutek zaplesala v divjem zmagoslavnem veselju in nato je bilo vse tiho —.
Po! nezavestna se je zgrudila gospa Hall možu v naročje. Z veliko težavo sta jo spravila po stopnicah Hall in Millie, ki jo je privabil krik in vik na hodnik. Vlila sta
krepčilnega žganja v usta.
Duhovi —1« je šepnila. »Vem, to so duhovi! Brala sem o njih v knjigah! Mize in stoli, ki plešejo in skačejo —f;
»Se požirek, Johunie! je sili! Hall. »To te bo pokrepčalo!;
Husterjev pomočnik je radovedno gledal preko ceste iz oloia prodajalne. Poklicali so tudi njega na poset. V par minutah je seveda prišel tudi gospod Huster za njim, lastnik tobačne prodajalne. Anglosaksonska nadarjenost za parlamentarizem se je takoj pokazala, mnogo so govorili, pa malo sklenili —.
»Najprvo in predvsem,« je zasodil kovač Wadgers, u ___________________ ____v_____________
»najprvo in predvsem moramo ugotoviti dejstva. Tale vra- j in prazno in srepo strmela naokrog'

1	—r-7 jt- l>|7lv.AXUdl, »SO Duel OCipi la.
! Prta vrata in vedno nekaj pomenijo	#
In hipoma in na splošno začudenje saj ga nihče ni j videl vstopiti! — so se gori na hodniku odprla vrata I kar sama od sebe — in ko so še strmeli vanje, se je pri-! kazala med njimi zavita in povita postava tujčeva in nje-; gova nezmiselno velika očala so bolj ko kedaj prej mrtvo
Kočija (štirisedelna)
prevlečena z usnjem, skoraj nova se p nižji ceni v Pletarni, reg. zad. z om. z.
Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc na Drat
taj-pri 3 5
Zakleni hišna vrata!« je hlastnila žena. Ne pusti ga več v hišo! — Zdelo se mi je, da bo kaj takega! — Sai sem si mislila —1 Tista velika očala in tista povita glava!
In nikdar ni šel v cerkev ob nedeljah —! In tiste steklenice —! Več nego je prav da jih ima —! Začaral je pohištvo! Moj Bog, mojo dobro, lepo pohištvo —1 Prav tisti stol, ki je v njem sedela moja ljuba rajnka mati, ko sem bile še otrok —Mn vzdignil se je zoper mene —1«
»Se požirek —1« je ponujal Hall. »Razburjena si!«
Poslala sta služkinjo preko ceste v zlato jutranje soln-ce gori k Sandyju Wadgers, kovaču.
Pozdrave da mu pošilja Hall sta naročila naj pove, Lr» da se pohištvo gori v sobi izredno čudno obnaša. Ali bi hotel priti nekoliko na obisk?
Izkušen mož je bil kovač Wadgers, zelo izkušen in
./.najaipv.
Potegnil je obraz v resne gube.
»Preklicana reč, če to ni čarovnija!« Tako je bilo njegovo naziranje, ko je čul deklino pripovedovanje.
Zelo zabrižen je stopal za njo k Hallu. Hotela sta ga koj peljati v gornjo sobo, pa se mu prav nič ni mudilo. Rajši je ostal v veži. ___________________________________
No s if e zaradi rij ihovihvelikih ednosl i
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stalna ulica štev. 6, r. z. z n, z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne 5 vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
Vloge ha trimesečno odpoved po 5 V**/*» ve^Je in stalneiše „vloge po dogovoru od 6®/„ do 6 V*%-
2-8
99
S
•g
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroške cesta 1/1. Telefon 311. Brzojavi: Gospobasla,
Centrala: Ljubljana,. Podružnice: Diakovo, Sarajevo, Sombor, Split,
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico V Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Iigjfei iß rezent slipnc i gfilil£ci|«ml Žn K 8CS000.0CC —«ulcse sad K 350,000 000.
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje ojbrestovanje vlocr na
knjižice in v tekočem računu.
mmMmMmmi ptmcIcImImc stellt drSevne rairstt»« loterlfo
••••••f» ••••••••
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,[da jeJVsemogočni danes zjutraj ob 5. uri po kratki in mučni bolezni ^^^rosti 67 leCprevidenega s sv. zakramenti, nenadoma odpoklical k sebi v boljše življenje našega nad vse ljubljenega, predobrega soproga jozir. očeta starega očeta, brata, svaka, tasta in strica gospoda
Ferdinand Gologranc
stavbenik, posestnik in podžupan Okolice Celje, član načelstva Posojilnice, upravni svetnik Delniške pivovarne, ustanovni in podporni član raznih
društev i. t. d.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. januarja 1923, ob 15. uri iz hiše žalosti Gaberje 64 na Okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode brala v tukajšnji župni cerkvi v ponde* ljek, dne 5. januarja 1923 ob 8. uri.
Blag mu spomin!
CELJE-GABERJE, dne 5. januarja 1923.
Žalujoče rodbine Gologranc, Kožell-Sodin, Novak in Potočnik.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja komorcij «Straže«.