Ameriška Domovina
V0?rH&?e

’"AN IN SPIRIT UN6UA9€0HLT
NO.
'I-'ri> Ai yt'd <"5'9 IAHOUA0€ OHLf	National and International Circulation
7^7	CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 10, 1968
$LOV€NIAN
ItORNlNO N€WSPAlNa»
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Neprestano opazovanje tim pred iznenadenji
Sovjetska zveza in Združene države pošiljajo stalno nove umetne lune v vesolje, da nadzirajo vojaško delovanje nasprotnika.
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil še Nikita Hruščev na čelu Sovjetske zveze, je dejal nekoč, da ima natančne fotografije o vsakem predelu ZDA, da ruskim strokovnjakom ni mogoče nič skriti. Priznal je istočasno, da ima brez dvoma tudi Amerika prav tako podrobne fotografije c vseh predelih Sovjetske zveze in da tudi Rusom ni mogoče Ameriki skriti ničesar. Menil je celo, da bi bilo dobro, ko bi si obe strani take fotografije od časa do časa izmenjali.
Tako Amerika kot Rusija sta v zadnjih letih “vohune na nebu” izpopolnili do take mere in jih pošiljata tako redno v vesolje, da je prav malo možnosti, da bi se kateri posrečilo napraviti kak več vojaški korak, ne da bi ga nasprotnica v najkrajšem času odkrila. Tako so na primer Rusi poslali v vesolje 1. junija umetno luno Kozmos 223. Po osmih dneh, ko je ponovno letala nad Združenimi državami v višini od 114 do 202, milje, so jo vrnili na zemljo z vsemi posnetki in drugim gradivom. Ko se Kozmos 223 še ni niti vrnil na zemljo, je že poletel 4. junija v vesolje Kozmos 224, ki je več dni letal nad različnimi predeli ZDA in te fotografiral iz višin 108 do 145 milj.
Seveda tudi Amerika ne spi, tudi ona pošilja redno posebne vohunske umetne lune, ki na vsakih toliko in toliko dni podrobno “pregledajo” vso Sovjetsko zvezo in seveda tudi rdečo Kitajsko. Ce je potreben za kak predel še “poseben” pregled, opravi to nalogo posebna umetna luna. Ameriški vohunski sateliti so bili nekdaj znani pod imenom Samos, sedaj nosijo samo številko 720-A in nemara še kako drugo.
Ob takem stalnem nadziranju je vsako iznenadenje nemogoče, s tem pa je tudi nevarnost vojne znatno zmanjšana. Vojne namreč velikokrat sproži strah pred sovražnikom in njegovimi namerami.
“Scorpion” je izginil po opravljeni tajni nalogi
NORFOLK, Va. — Atomska napadalna podmornica Scorpion je dobila 17. maja na poti iz Sredozemlja domov nalogo, da sledi neko rusko podmornico, ki je bila v bližini. To nalogo je srečno in uspešno opravila in o tem obvestila mornariško poveljstvo v Norfolku ter sporočila istočasno, da je na poti domov.
To je bilo njeno zadnje sporočilo. Poveljstvo vojne mornarice ZDA je zato “prepričano”, da Rusi z izginotjem podmornice “Scorpion” nimajo nobenega opravka.
CLOUDY
Delno oblačno in hladnejše. Naj višja temperatura blizu 70.
Novi grobom
Joseph Jerich
V	ponedeljek je umrl v Women’s bolnišnici 86 let stari Joseph Jerich z 18621 Neff Rd. (Slov. dom za ostarele), preje s 345 Boundry St., Ely, Minn., rojen v Paki na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1927, vdovec po 1. 1956 umrli ženi Frances, roj. Levstik, oče Josepha A. (Minneapolis, Minn.), Mrs. John Dobnikar (Willowick, O.), Mrs. Frank Ipavec (Cleveland, O.), Mrs. Rudolph Stefan-ko (Parma, O.), Mrs. Russell Thomas (Arlington, Va.), Mrs. Michael Lucas (Rocky Creek,
0.	), in Franka J. Jericha, (command. v U.S. Navy, Alexandria, Va.), 17-krat stari oče, brat Marije Koman (Jugosl.). Pokojnik je bil član SNPJ. Njegovo truplo bo prepeljano v Minnesoto, kjer bo opravil pogrebno sv. mašo rev. Malovasic v Biwa-biku v katoliški cerkvi sv. Janeza Krstnika. Truplo bo položeno k večnemu počitku na pokopališču v Biwabiku. Oskrba prevoza pokojnika je v rokah Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
Anton Centa
V	Cleveland Clinic je umrl 80 let stari Anton Centa s 35501 Eddy Rd., Wiloughby Hills, O., vdovec po 1. 1953 umrli ženi Judith, roj. Marnick, oče Celeste Dietz, Sylvie, Raymonda, Rolanda, Elizabeth Witkowski, Adele Schmidt, Richarda, Har-ryja, Helen Elkanich in pok. Edwarda, 16-krat stari oče, 2-krat praoče, brat Johna, pok. Franka in pok. Mary Pretnar. Pokojnik je bil rojen v Robu na Dol., od koder je prišel v ZDA
1.	1906. Bil je član ADZ št. 17, SNPJ št. 28, po poklicu upokojeni stavbni mizar. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.15, v cerkev Matere Božje ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anna Pavlovich
V	torek zjutraj je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Anna Pavlovich s 1105 E. 71 St., stara 65 let, rojena v Uniontownu, Pa. Mož Peter je umrl v januarju letos. Tukaj zapušča sinove Josepha, Theodorja, Ernesta in Leonarda, hčeri Marjorie Hribar in Dolores Ward, 17 vnukov,
2 pravnuka, brate Rudolpha Bargine, Johna in Henryja Bar-gine, sestre Agnes Mikoley, Mollie Truehart in Frances Smitley. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob desetih. Truplo bo
Črnska nova levica še ni vdrla v CORE
Poskus pristašev “črne sile” in nove levice, da bi se uveljavili v organizaciji, ni uspel.
COLUMBUS, O. — Kongres za rasno ravnopravnost (CORE) je bil svoj čas med najmočnejšimi črnskimi organizacijami v naši deželi. Ko je bilo njegovo gibanje na vrhu, je imel okoli 200 podružnic. Sedaj jih je manj, ker so nekatare razpadle, druge pa zaspale. CORE se je potegoval za rasno individualnost, ni bil torej vnet za integracijo, pač pa za popolno ravnopravnost in mirno sožitje z belo večino. Zato je le od slučaja do slučaja zagovarjal federalno politiko integracije in asimilacije. Je bil pa zmeraj nasprotnik rabe sile v političnih bojih.
Z uradno politiko CORE niso bili zadovoljni včlanjeni črnski nestrpneži, ki so se zagledali v ideale “črne sile” in “nove levice”. Rovarili so v organizaciji dosledno tudi na zadnjem občnem zboru v Columbusu, ki so ga imeli pretekle dni. Poskusili so dobiti vodstvo gibanja v svoje roke. Odkrito pa o tem niso debatirali. Vse debate so se vrtile le okoli programa: nestrpneži so precej odkrito zagovarjali ideje črne sile, pa tudi nove levice. Niso pa zmagali. Občni zbor je bil odložen na konec avgusta. Nestrpneži so že preje odšli v New York in izjavili, da bodo tam ustanovili svoje gibanje. Z njimi je potegnilo le 16 podružnic. Poskus razdora se je torej ponesrečil.
Bili so pa na občnem zboru tudi zastopniki drugih črnskih organizacij, posebno zmernih, na primer NAACP, ki jo vodi znani črnski voditelj Wilkins. Njihova izvajanja niso vzbudila na zborovanju nobenega ugovora.
Voditelji CORE se novih levičarjev in črne sile ne bojijo. So še zmeraj prepričani, da bodo za svoj program pridobili vse črnske organizacije. Program pa zahteva črnsko narodno individualnost in popolno ravnopravnost. Ta cilj se mora doseči le s politično taktiko in ne z nasiljem, kot to predlagajo nestrpneži.
položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
V	4 letih ho imela lina rakefe naperjene na ZDA
STANFORD, Calif. — Študija posebne skupine 13 strokovnjakov Hoover Institution on War, Revolution and Peace na Stanford University je po naročilu zvezne agencije za razorožitev proučila oboroževalne možnosti, cilje in uspehe rdeče Kitajske ter prišla do zaključka, da bo imela rdeča Kitajska leta 1972 že uporabne medcelinske rakete naperejene proti Združenim državam.
V	skupini so najboljši strokovnjaki naše dežele za rdečo Kitajsko. V študiji prihajajo ti strokovnjaki do sledečih zaključkov, oziroma napovedi, ki obsegajo čas do leta 1976:
Prihodnje leto bo Kitajska začela “nov velik skok naprej”, ki pa se bo do leta 1972 izkazal za veliko polomijo.
Leta 1972 bo prišlo do padca Mao-Tsetunga in do vzpostave milejše birokratske vlade.
Rdeča Kitajska jse bo osredotočila na gradnjo medcelinskih raket z “umazanidi” vodikovimi glavami. Na polju letalskih sil in armade ne bo dosegla dosti napredka.
Razvila bo brodovje podmornic opmremljenih z atomskim orožjem ter jih razmestila v bližini Havajev in ameriške celine.
Novi kitajski vodniki bodo šele nato nemara pripravljeni na razgovore o omejitvi atomskega orožja, ki pa se ne bo nanašala neposredno na Kitajsko. Ta bo še vedno podpirala “narodnoosvobodilne vojne” ter nastopala sovražno tako proti Sovjetski zvezi kot proti Ameriki.
Kongresni odbor kaže
na preveliko moč bank
WASHINGTON, D.C. — Odbor Predstavniškega doma za bankarstvo in obtok denarja je objavil obsežno poročilo o svoji preiskavi povezave bank z velikimi družbami v raznih delih naše dežele. Poročilo trdi, da ima 49 bank v naši deželi na razne načine notranje povezave močan vpliv na vrsto največjih družb v deželi.
Odbor predlaga pravosodnemu tajništvu, naj pogleda v to vprašanje in poskrbi, da bodo te vezi pravočasno porezane, da ne bodo mogle velike banke dobiti pod svoj nadzor cele panoge industrije ter dejansko končati tekmo med podjetji iste vrste.
Med bankami so omenjene tudi glavne banke v Clevelandu, vsem na čelu The Cleveland Trust Co. Predsednik te je tr-
POMPIDOU ZAMENJAN
Predsednik vlade G. Pompidou je dejal svojim prijateljem, da ga je predsednik republike Charles De Gaulle odpustil in da bo novo vlado sestavil bivši zunanji minister Couve De Mur-ville.
PARIZ, Fr. — Zadnje dni so vedno vstrajneje prihajale v javnost vesti, da bo Georges Pompidou zamenjan kot predsednik vlade s Couve De Murvillom, dolgoletnim zunanjim in zadnji mesec finančnim ministrom. Nekateri trdijo, da je prišel Pompidou v spor z generalom, ko mu je tekom krize v juniju svetoval, naj odstopi in se nato zavzel za razpust narodne skupščine, med tem ko je De Gaulle sam prvotno napovedal le ljudsko glasovanje o načrtu svojih reform. Drugi iščejo vzrok v odhodu Pompi-douja, ki je bil 6 let na čelu francoske vlade, v potrebi, da se odmakne vsakdanjim političnim sporom in težavam, da bo lažje pripravil tla za prevzem dediščine po De Gaullu, kadar se bo ta odločil za odhod iz javnega življenja.
Pričakujejo, da bo sprememba objavljena danes dopoldne po seji vlade, ki ji bo predsedoval sam De Gaulle. Nova vlada naj bi dobila popolnoma nov izgled in vrsto novih, mlajših sil. Georges Pompidou je dolga leta sodeloval z De Gaullom in so ga splošno smatrali za njegovega naslednika. Spretno je organiziral in vodil zadnjo volivno kampanjo, pri kateri je De Gaul-lova “stranka za rešitev republike” dobila kot edina stranka v zadnjih sto letih absolutno večino v francoski narodni skupščini. Ima 294 od 487 poslancev, pri tem pa lahko računa še na podporo svojih dosedanjih zaveznikov v vladi neodvisnih republikancev D’Estanga, kar poveča njeno večino v skupščini na 358, torej na več kot dve tretjini. Če upoštevamo število oddanih glasov, potem je De-Gaullova volivna zmaga veliko manjša, saj je dobil le okoli 640,000 glasov večine pri 13 milijonih volivnih udeležencev.
G. Pompidou je takoj po volitvah govoril zmerno in poudaril potrebo po reformah. Baje v tem pogledu ni istega mnenja kot De Gaulle, ki hoče dati viso-košolcem delež pri upravi visokih šol, delavcem pa delež pri vodstvu in dobičku podjetij.
Couve De Murville je že dolga leta DeGaullov glavni gospodarski in finančni svetovalec. Zadnjih 6 let je vodil francosko zunanjo politiko po željah in navodilih predsednika De Gaul-la, sedaj bo prevzel odgovornost za sestavo in vodstvo nove francoske vlade.
ditve kongresnega odbora označil za polresnico, pretiravanja in “smešne zaključke”.
Po obisku predsednika Johnsona v Srednji Ameriki
Demokratfe se bojijo težav s črnimi pristaši
WASHINGTON, D.C. — Vodstvo demokratske stranke stoji pred novo uganko: kje in kako lahko nagajajo črni demokratje njihovi konvenciji v avgustu v Chicagu. Dva sta načina, kako lahko nagajajo.
Lahko se odločijo za taktiko, ki so jo imeli pred 4 leti: črnski demokratski delegatje so vdrli na konvencijo in zahtevali svoja mesta, akoravno niso bili izbrani za delegate po direktni poti. Njihovo stališče ni takrat našlo večine na konvenciji, pač pa je dalo povod konvenčnemu sklepu, da morajo voditelji državnih strank strogo paziti, da bodo črnci v pravilnem razmerju zastopani na konvenciji. Voditelji državnih strank so bili letos opozorjeni na ta sklep in odgovorili, da se ga bodo držali. Kaj pa, če se ga ne bodo? V tem slučaju bodo izgredi na konvenciji neogibni. Kdo in kako jih bo rešil?
Naj bo rezultat trenj med črnimi in belimi delegati tak ali tak, gotovo je že danes, da na konvenciji ne bo samo 64 črnih delegatov med 2296, kot jih je bilo 1. 1964, ampak veliko, veliko več.
CLEVELAND, O. — Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek L. B. Johnson obiskal kar 5 republik v Srednji Ameriki. Pravzaprav je šel v San Salvador, kjer je v družbi petih predsednikov Srednje Amerike prebil ves dan v razgovorih, pa tudi v iskanju prilik, da se seznani s prebivalstvom in javnostjo. V ponedeljek se je pa napotil domov, toda povabil je v svoje letalo tudi 4 predsednike in jih razvozil domov. Dana mu je bila prilika, da se je v enem dnevu ustavil po par ur kar v štirih glavnih mestih Srednje Amerike. Zopet mu je bila dana prilika, da se pokaže, kot v El Salvadorju, prebivalcem glavnih mest, ki niso varčevali z izrazi simpatij in hvaležnosti za kratke obiske.
Na zunaj je bila torej predsednikova pot mešanica po-
slovnih razgovorov in' navadnega nedeljskega izleta. Morda tiči ravno v tem naj večji pomen predsednikove poti. Poskus je namreč pokazal, da se tudi v kratkem času da doseči s par besedami, za kar so včasih potrebne dolge diplomatske in politične konference.	j
Vendar predsednikova pot ni bila namenjena oddihu. Rodila jo je potreba, da uredi nekatere zadeve v Srednji Ameriki, ki se ne smejo odlašati. Odlašanje bi bilo namreč politično precej škodljivo za ameriško zunanjo politiko. Povrhu je Johnson zadnje čase imel pri sebi na obisku večino predsednikov republik iz Srednje Amerike, dolžen je bil torej, da vrne obiske. Toda tudi to ga ni gnalo na pot.
V Srednji Ameriki že ob-
stoja nekaj let “Latinski skupni trg” podoben Evropski gospodarski skupnosti. Seveda ne sega tako globoko v posamezna gospodarstva Latinske Amerike, kot je to slučaj v Evropi, pa vendar je pomemben kot močna opora politični povezanosti Srednje Amerike, ki pravzaprav nima nobene lastne formalne oblike.
Gospodarska skupnost Srednje Amerike je začela šepati. Vseh pet držav ima sitnosti s primanjkljajem v zunanji trgovini in težave s plačilno bilanco, vse gledajo proti Washingtonu za pomoč, vse bi od tam rade dobile nova posojila. Vse se pri tem sklicujejo, da so preveč odvisne od izvoznih cen za kavo in pa-volo, tu pa ima Amerika svojo besedo.
Da spravi pričakovanja
politikov v petih državah na pravo mero, je Johnson šel na obisk. Povedal pa ni zbranim predsednikom nič novega. Še zmeraj se Amerika drži politike Zveze za napredek, ki pravi: Vsaka država si mora sama pomagati, Amerika daje samo dodatno pomoč, ki naj pa gre v investicije za prosveto, zdravstvo in promet. Johnson je vedel, da tega ne bodo zbrani predsedniki radi poslušali. Zato jim je še obljubil $65 milijonov posojil in podpor, seveda v okviru Zveze za napredek.
Tako poceni ni še Johnson opravil nobene svoje poti v tujini. Upajmo, da bo imel podobno srečo tudi na nameravani poti na Tihi ocean, kjer se bo sestal s predsednikom Južnega Vietnama Van Thieujem.
Grčka diktature odobrila novo ustavo
ATENE, Gr. — V četrtek bo grški narod zvedel za vsebino nove ustave, ki jo je sestavila sedanja diktatura v dolgih sejah. V sejah niso toliko obravnavali pravic narodnih množic kot pravice dinastije. Monarhisti so namreč hoteli za kralja veliko pravic, nacijonalisti pa hočejo imeti kralja le za pročelje. Plebiscit o ustavi bo razpisan za september.
Grki se za novo ustavo ne brigajo dosti. Saj so jih v tem stoletju že dosti imeli in tudi sedanja ne bo zadnja, če kaj uči grška politična zgodovina.
Za skupno delo pri znanstvenem
raziskovanju
WASHINGTON, D.C. — Naša administracija in Moskva se pogajata, da bi naši fiziki imeli možnost — seveda proti odškod-niti — da rabijo novi ruski atomski drobilec, ki ga Moskva postavlja v Serpuhovu in bo začel letos obratovati. Naš podoben drobilec bo pa gotov šele 1. 1972. Postavili ga bodo v Weston, 111. Bo trikrat močnejši od ruskega. Strokovnjaki upajo, da bo sporazum za so-rabo ruskega drobilca v kratkem dosežen. Bo pa to prvi sporazum take vrste med nami in Rusi.
Iz Clevelanda in okolice
Seja-
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v četrtek, ob navadnem času sejo v šoli sv. Vida.
Kres bodo kurili—	<
Slovenski športni klub vabi člane in prijatelje v soboto zvečer na kresovanje na Slovenski pristavi.	.
Največje letalo sveta
ATLANTA, Ga. — Pretekli teden so tu izvedli prvi poskusni polet novega letala C-5A Galaxy, naj večjega, kar jih svet ima. Letalo je dolgo 246 čevljev, široko 223 čevljev in 65 čevljev visoko. Sposobno je ponesti 700 opremljenih vojakov naenkrat preko Atlantika. Z 28 kolesi, ki so vsi opremljeni s posebno velikimi in mehkimi gumami, lahko pristane skoraj na vsakem letališču. Za pristanek potrebuje 3 900 čevljev odprtega prostora, za vzlet pa 7,500 čevljev dolgo vzletno stezo.
Naše oborožene sile bodo dobile prva letala nove vrste v prihodnjem juniju, v oktobru pa bodo osnovale iz njih že prve prevozne eskadrile. Z njihovo uvedbo v ameriške oborožene sile ne bo treba ZDA vzdrževati na tujih tleh več tako močnih vojaških oddelkov. Z novimi letali bo te lahko v kratkem času ponesti v ogroženi del sveta.
Izbral si je svobodo
DUNAJ, Avstr. — Znan ruski pisatelj se je nedavno zatekel na tukajšnje ameriško poslaništvo in zaprosil za politično zatočišče. Pričakujejo, da ga bo dobil. Tekom razgovorov z osebjem poslaništva je Rus razkril podrobnosti o obsežnem nezadovoljstvu in nemirom med rusko inteligenco.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Današnja Pravda je objavila, da so sovjetske oblasti prijele na sov-jetsko-poljski meji dva ameriška študenta, ki sta hotela skrivaj odnesti iz Sovjetske zveze protisovjetsko propagando, ki sta jo dobila od Kitajcev. Na skrivaj sta menda hotela odpeljati iz ZSSR tudi neke stare umetniške slike. BRATISLAVA, ČSR. — Včeraj so tu izvedli prvo presaditev srca v kateri izmed komunističnih dežel. Težko bolni Heleni Horvath, stari 54 let, so vsadili v prša srce nekega 46 let starega moškega, ki se je smrtno ponesrečil pri padcu. Henela Horvathova je pet ur po operaciji umrla.
PARIZ, Fr. — Danes so se tu ponovno sestali zastopniki ZDA in zastopniki Severnega Vietnama, da se razgovarjajo « možnosti omejitve vojskovanja v Vietnamu. To je od maja 12. sestanek, noben od njih ni prinesel kakega vidnega uspeha. Tudi od tega ga ne pričakujejo.
SACRAMENTO, Calif. — Član predsedniške osebne straže, ki čuva predsedniške kandidate, je streljal včeraj na dva fantina, ki sta se bližala bivališču guv. R. Reagana. Fantina sta srečno ušla zasledovanju policije, pa pustila na mestu dve zažigalni bombi, s katerimi sta menda hotela napasti guvernerjevo bivališče.
MmišmBoMomm
6217 St. Clair Ave. — EZnderton 1-0629 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
i	NAEOCNINA:
Eel Združene države:
I $16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S mesce« Ea Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
h
1	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month« p"	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 131 Weds., July 10, 1968
Participativna demokracija
Dolgo časa je te vrste demokracija strašila le med tistimi, ki so imeli poklicno kaj opravka s politiko, za navadnega državljana je pa bila nekaj tujega. Vendar se je začela počasi vrivati v pozornost vsake javnosti, posebno za železno zaveso, sedaj je pa preskočila že v svobodni svet. Saj je govoril o njej De Gaulle; general pa ni znan kot prijatelj političnih novotarij, ako se mu ne zdijo pametne. Kaj je torej participativna demokracija?
Nam je najbolj znana “predstavniška demokracija”. Kdor je polagal državljanski izpit, je verjetno slišal kaj o njej, akoravno se zanjo ni dosti menil. Vendar je ameriška podoba svobodne demokracije tipični vzorec sistema predstavniške demokracije. Temelji na načelu, da ima vsak državljan politične pravice, ki mu jih ne sme nihče vzeti ali kratiti. Le redke so izjeme od tega načela. Kako svoje pravice izvaja? Ima pravico, da kandidira, da gre volit, da brez skrbi kritizira in hvali javno upravo, vendar je pa za svoje besede odgovoren obtožbi pred redno sodno oblastjo Nima pa nobene pravice, da bi dajal predsedniku, senatorjem, kongresnikom, legislaturam, županom in mestnim svetom itd. osebno zapovedi ali navodila, kako naj vršijo svoje dolžnosti.
V teoriji je to lepo, v praksi se pa ideja rada zmaliči Politika postane področje političnih strank, tam pa odločajo o vsem vodilni politiki, ne ravno zmeraj v narodov blagor, kar se v Ameriki rado dogaja zelo pogosto. Volivec postane tako brez vsake možnosti, da bi osebno vplival na politiko, se ji odtuji in jo začne omalovaževati.
S to in podobno kritiko so šli komunisti v boj proti predstavniški demokraciji in v svojih režimih vpeljali “direktno” demokracijo. Ta se razlikuje od predstavniške v dveh točkah. Volivci kandidatov ne volijo v starem smislu, jih le delegirajo v samoupravne organe, kot pravijo tovariši. Izvoljeni kandidatje so torej le delegatje in ne poslanci, so zmeraj vsaj načeloma navezani na politično mišljenje in politično stališče svojih volivcev, se morajo počutiti le kot pooblaščenci ne pa kot poslanci. Zato jih volivci lahko tudi vsak čas odpokličejo. Predstavniška demokracija sistema odpoklica ne pozna.
Razlika med predstavniško in “direktno” demokracijo je torej velika. Seveda pa to pod komunistično diktaturo ne pride do izraza. Tam so namreč volivci in kandidatje le sluge vladajočega “novega razreda”, v politiki ne pomenijo ničesar, zmeraj in povsod vladajo partijski zaupniki v imenu “demokratičnega centralizma”. Svobodni svet je hitro spoznal komunistično zvijačo o direktni demokraciji in ji dal pravo ceno. S tem pa naravno ni mogel izbrisati s predstavniške demokracije nekaterih očitnih pomanjkljivosti. V ta namen je skoval idejo o “participativni demokraciji”.
Participativna demokracija je pravzaprav nova izdaja predstavniške demokracije, ki ji je le dodana ideja, da mora volivec imeti tudi pravico, da sodeluje s tistimi, ki jih je pooblastil ali izvolil za določene funkcije. V čem naj obstoja sodelovanje, je vsaj na političnem polju dosti megleno. Vsako sodelovanje mora namreč pomeniti tudi omejevanje pristojnosti tistih, ki so bili izvoljeni. Praktično se vsaj za sedaj more sodelovanje izražati le v dolžnosti izvoljenih, da se redno posvetujejo s tistimi, ki so jih izvolili, in da se držijo sklepov takih posvetovanj. To pa že prehaja na sistem direktne demokracije.
Pravo področje za participativno demokracijo je v gospodarski in socijalni politiki. Volivci, odnosno delavci naj sodelujejo pri vodstvu podjetja, zavarovanci pa pri upravi zavarovalnih ustanov. Na kaj takega je najbrže mislil De Gaulle, ko je govoril o participativni demokraciji. Take vrste participativna demokracija pa ni ničesar novega. V predvojni Jugoslaviji je bila na primer uveljavljena deloma v socijalnem zavarovanju. Funkcijonirala je pa boljše od sedanje komunistične. V Evropi se počasi oblikuje participativna demokracija v velikih podjetjih. Ni skoraj velikega podjetja, kjer ne bi organizirani delavci imeli kaj besede vsaj na nekaterih sektorjih proizvodnje in trgovskega poslovanja.
Tudi komunističen svet uveljavlja svoje vrste participativno demokracijo v svojem “samoupravnem sjstemu”. V vsakem podjetju so formalno delavski sveti gospodarji na zunaj, v resnici pa morajo svojo oblast deliti z režimom, ki jih kar zasipa s svojimi predpisi, čeprav jih je že na tisoče v veljavi. Prišlo je pa v navado, da delavski svefi ubogajo predpise le takrat, kadar imajo od njih kako korist.
čejo pa biti udeleženi na dolžnostih, ki jih splošni interesi vseh vrst imperativno zahtevajo. So na primer navdušeni za samoupravo, kadar pričakujejo, da bodo po tej poti zvišane njihove plače. Se pa otepajo samouprave, kadarkoli jim samouprava nalaga bremena.
To je tisto, kar bo pokopalo sistem jugoslovanskih delavskih svetov, kakršni so v sedanji obliki. To bo pokopalo tudi idejo o participativni demokraciji. Po našem mnenju je to prehodno politično geslo, ki je še ravno toliko megleno, da vsak politik z njim bega svoje poslušalce, časnikar pa bralce. Ni pa s tem rečeno, da bo s tem ideja sama zamrla za zmeraj. Prišli bodo drugi časi, pa tudi drugi ljudje, takrat bo pa morda iz nje res nastalo kaj koristnega za človeški napredek.	I. A.
BESEDA IZ NARODA
ge,” je odvrnil očanec.
Tako se je vršila tista kupčija za raj te in rešeta v Mirni peči. Rek pa je ostal in ga še danes uporabljamo tu in tam ob kakih slučajih v pogovarjanjih.
— Tako nekako podobno so se pogajali v zadnji stavki telefonskih delavcev in zaposlencev. O-krog 200,000 jih je stavkalo, to samo v področju Western Electric korporacije. Vseh po vsej deželi pa okrog 600,000. Takoj v začetku maja so se pobotali in delavcem se bodo povišale plače povprečno za 6%%: odstotka. Družbo Bell System bo to povišanje stalo okrog 2 bilijona dolarjev. Pogodbo so podpisali za dobo 3 let.
Kdo bo povišanje plačal? Javnost in v tej sva ti in jaz. Družba je povišala plače, nam bo pa račune za uporabljanje telefona. Tako bodo besede, ki jih bomo govorili po telefonu, odslej dražje. Poceni že dolgo niso več, kakor so bile to poceni v Mirni peči, ko so “glihali” za rajte in rešeta.
* NEKATERI LJUDJE SO ZALJUBLJENI sami vase,” je pripomnil sosed Frank s Park Avenue oni dan, ko sva se srečala v trgovini. Zakaj pa in kako? sem ga vprašal.
Pa mi je Frank začel razlagati, da je videl vest v papirju, da je White House Historical Assn.
Waukegan, 111. — Ni dolgo tega, ko me je rojak iz bližnje Ke-noshe, ki je tik nad mejo med Illnoisom in Wisconsinom, pozdravil v našem narodnem hramu na Deseti cesti.
“Kako, da se tako poredkoma oglašaš?” me je pobaral.
Nato sva sedla k mizi in se pogovarjala o tem in onem. On je mene povpraševal, če v Wau-keganu še kaj po slovensko dihamo, jaz pa njega, kako je v tem oziru tam pri njih, za plotom obeh držav.
V Kenoshi je bilo pred 60 in 70 leti precej naših ljudi. Tam so bile mizarske delavnice in v istih je delalo več slovenskih mizarjev. Delovodje so bili večinoma Nemci in naši slovenski tistočasni mizarji so znali več ali manj nemško, česar so se priučili kot pomočniki v nemških delih Avstrije in drugod, koder že jih je vodilo življenje in to jim je potem dobro služilo in so v Kenoshi kar dobro izhajali. Pozneje, ko so se priučili še angle-
nekod zeljnata glava. Govornik se hitro znajde, pobere zeljnato glavo in vzklikne: “Glejte, spoštovani poslušalci, moji nasprotniki že izgubljajo glave ...”
Vrhenšk Tine
ščine, jim je šlo še bolje.
Starih Slovencev tam zdaj ni | odobrila, da bo visela v Beli hi
dosti, če sploh še kateri iz starih časov. Je pa tu rojenih, ki so raztreseni vse naokrog. To so potomci po slovenskih starših. Tako mi je razodeval od tam. Jaz sem pa pripovedoval, kako še vozimo tu. Smo precej tudi pri nas že na takih potih, ki vodijo v bodočnost. Slovenske živahnosti in življenja, kolikor ga je še, ga je največ na poljih slovenskih podpornih društev. Pomagati se še nekaj da, dokler je med nami še kaj dobre volje in požrtvovalnega slovenskega duha. Dosti seveda ne, ker ameriške šole in pa potreba znanja angleščine je vsem prva potreba za obstanek. Boljše službe še posebej zahtevajo tako in kdor se temu ne vda, mu življenje za obstanek ne odpira potov. To pa seveda ne pomeni, da bi ne smeli ostati zavedni Slovenci, dokler se to da in dokler je to mogoče.
Slovenska društva in slovenske organizacije, kolikor jih je še tu, pa so še vedno osrčje slovenstva v Waukeganu in North Chicagu. Čast in priznanje onim, ki so jih ustanovili in napravili močne!
* “BESEDE SO POCENI...” — ta rek so iznašli in je nastal v Mirni peči na Dolenjskem.
ši slika naše First Lady Bird. Stala bo okrog $6000. Jaz sem mu pojasnil, da je to na mestu, ker gospodinjiti v Beli hiši je u-trudljiva reč in zasluži priznanja. Frank me je malo debelo pogledal, kaj je pri tem mislil, mi pa ni povedal.
*	“SENATORJI BI RADI NOVO HIŠO,” ki bi stala davkoplačevalce 100 milijonov dolarjev, tako je pred kratkim poročal naš lokalni WNS.
Poročevalec Leubsdorf omenja, da je pred nekaj tedni zvezni senat volil za povišanje davkov, medtem ko je znižal zvezne stroške za 6 bilijonov, je kmalu potem volil z 42 proti 33 glasovi, da se nabavi nadaljne prostore za novo poslopje senatske zbornice, na katerem se bo gradilo novo zbornico. Pravijo, da prostora manjka, ker zdaj je 100 senatorjev, do pred kratkim pa jih je bilo 96. To, odkar so nastali dve novi zvezni državi Alaska in Havai.
Kakor to vse kaže, zahtev po tem in onem ne bo zmanjkalo. Zato se davkoplačevalci ne moremo zaenkrat še tolažiti, da bodo nam gospodje v Washingtonu davke znižali.
*	ZA DOBRO VOLJO:
— Novinarske race. — Mali
Tako mi je nekoč pravil pokojni sinček, ki se je naučil malo či-rojak Frank Prijatelj, ki je vo- tati, je brlel v časopis in bral ne-dil pred več leti salun na Ogles- kaj o “časnikarskih racah”. O-by, 111. Razložil je, da v Mirno, brne se proti materi in vpraša:
Ha piknik SŠSC1
CLEVELAND, O.—V nedeljo, 21. julija, prireja Slovenski športni klub svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Želja prirediteljev je, da bi prišlo veliko ljudi; s tem bi jim pokazali, da cenijo klubovo delo.
Vedno sem v zadregi, kadar moram vabiti ljudi na piknik. O klobasah ne morem več pisati, ker nekatere že ob .sami besedi mine apetit. Poleg klobas najde človek na piknikih tudi družbo, mir in naravne lepote, ter da prirediteljem piknika moralno in denarno podporo.
Vsak izmed nas ima ožji krog znancev, pri katerih najde dovolj možnosti za uteho želja po družabnosti in zabavi, tako da po širši skupnosti ne čuti več potrebe. Pa to ni prav. Še vedno smo člani ene skupnosti, in tudi do te imamo dolžnosti, čeprav se ta misel nekaterim upira. Ko sem imel obiske iz Chicaga, so mi pripovedovali, kako srečni da smo v Clevelandu, ko imamo piknike. Morda res, pa se tega ne zavedamo, tudi jaz ne.
Z obiskom piknika, damo prirediteljem moralno in denarno podporo. Obojna podpora je potrebna, čb hoče društvo uspešno delovati. Slovenski športni klub si je pridobil s svojimi akcijami in delom častno mesto med nami; saj pred drugimi narodnostmi uspešno zastopa Slovence v mestni ligi za odbojko. V preteklem maju so na turnirju v mestu Euclid zasedli prvo mesto in dobili za njihov trud lep pokal. Prav bi bilo, da jih z obiskom njihovega piknika moralno in denarno podpremo ter jim damo s tem moč in pobudo za nadaljne delo.
M. O.
Ali je z nadškofom Jegličem slovenske vernosti konec?
peč je priše nek Ribenčan z "rajtami in rešeti” ter jih je na vso moč ponujal Mirnopečanom. Hvalil je svojo robo, da “take ni na cejlem svajt!”
“Kaj boš taku hvalil,” mu je ugovarjal nek mirnopeški očanec.
"Pusti ga, pusti, naj hvali in ponuja,” je vmes posegla neka
Ravno sistem komunistične gospodarske samouprave {zgovorna mama, “saj besede so
je opozoril na največjo nevarnost za participativno demokracijo: delavcem, odnosno volivcem je kar prav, da so udeležni povsod, odkoder jim prihaja kaka korist. Zmeraj hudo godrnjajo, kadar jim režim onemogoči udeležbo. No-
poceni.
“Tisto ze, že, besede so poceni. nejso pa njegove rajte in rešeta poceni, pač pa slane in dra-
“Mama, kaj so to časnikarske race?”
Mama mu odgovori: “če stoji v časopisu, da je krava povrgla pet teličkov, potem so štirji telički race.”
*
— Na političnem shodu. — Na nekem shodu v Bostonu so imeli političen shod. Razglašena je bila javna debata med demokratskimi in republikanskimi kandidati. Neki d e m o k ratski kandidat je imel ognjevit govor. Naenkrat pa prileti na oder od
Paterson, N.J. — Človek dobi tak vtis, če bere zbornik “Leto vere”, ki so ga pred nedavnim izdali slovenski škofje in ga je uredilo uredništvo verskega lista “Družina” v Ljubljani. V njem je članek z naslovom “Kronologija slovenske vernosti”, ki ga je napisal Viljem Pangerl. Na 12 straneh je strnjena zgodovina katoliške Cerkve med Slovenci, počenši s škofom Modestom, čigar 1200 letnico prihoda v Karantanijo prav letos slavimo, potem je pa pregledno opisa:) ves njen razvoj skozi stoletja. Pomembnejše letnice so ob straneh debelo tiskane kot važni mejniki slovenske vernosti. Kot zadnja je letnica 1892, ob njej pa tale odstavek:
“Na pobudo Antona Mahniča je bil 1. 1892 v Ljubljani L slovenski katoliški shod. Izdelat je slovenski katoliški program. Po smernicah tega shoda se je v naslednjih desetletjih oblikovalo slovensko versko, kulturno in drugo javno življenje. V času ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča so se močno razvile verske, vzgojne in izo-oraževalne katoliške organizacije in pomagale odločilno tudi h gospodarskemu in političnemu dvigu naroda.”
Vse prav in lepo. Kaj pa Katoliška akcija? Pa evharistični kongres in kongres Kristusa Kralja v Ljubljani! Niti besede o vsem tem, ker to se je vršilo za časa škofa dr. Rožmana, čigar ime se doma ne sme ne izgovoriti in še manj zapisati. Kaj pa povzdig Ljubljane v nadškofijo? Tudi o tem ne besede, ker se je zgodilo pod škofom Vovkom, ki je bil Rožmanov naslednik. Da mu ni treba imenovati škofa Rožmana ali da ne bi padlo v
tudi nadškofa dr. Pogačnika ne navaja, rajši konča kar z Jegličem.
Nimam namena s temi vrsticami škofom ali duhovnikom doma kaj očitati — treba je biti v njihovi koži, da človek prav razume in sodi — le tole bi vprašal, pa ne komunistov, le tiste, ki versko svobodo v Sloveniji na ves glas hvalijo in se na vso moč ženejo za dialog s komunisti:
Kakšna verska svoboda je neki, če še danes — knjiga je izšla pred tremi meseci — ne smejo pisati resnice o razvoju katoliške Cerkve v Sloveniji? Kako je mogoč resničen dialog s komunisti, ki nekaterih slovenskih škofov ne dovolijo niti imenovati?
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Orenso m piknik!
CLEVELAND, O.— Prihodnjo nedeljo, 14. julija, se vidimo na Slovenski pristavi. Društvo SPB Cleveland nas vabi in želi, da ta dan pridemo dobre volje na Slovensko pristavo.
Odbor in člani Društva SPB so skrbno pripravljali, da bo v družabnem okolju prijateljev in znancev za vse prijetno in domače. In kadar se zbere toliko “fest fantov”, si Slovenci sploh ne moremo misliti, da ne bi slišali petja. Kakor doma na vasi. se bo pevski zbor naredil kar tam na Pristavi in vsak je povabljen, da pristopi k petju domačih narodnih pesmi.
Na zadnjem pikniku slovenske šole smo tudi slišali, kako poskočno “fantje špilajo”. To so bili mladi “Vandrovci” in prav ti so obljubili, da bodo v nedeljo z vsemi instrumenti privandrali na Slovensko pristavo. Naselili se bodo kar na odru v smrekovi senci, da jih bomo lahko vsi gledali in poslušali.
Za razvedrilo se bomo lahko' vsi udeležili velikega lova za lepimi dobitki.
Gospodinje so nas vsako leto dobro založile z okusnim pecivom in se zanašamo na to tudi letos, da bodo gostje obilno postreženi.
V nedeljo gremo na piknik!
Jože Melaher
Pismo slovenske misijonarke k Zamlp
LUSAKA, na praznik sv. Petra in Pavla. — Prvi tedni mojega misijonskega življenja so za menoj. Čas teče izredno hitro. Vsak dan je po svoje zanimiv.
V Lusako sem prišla 15. junija. Ko sem se po prijetni vožnji preko afriške celine znašla na lusaškem letališču, sem pozabila na neprijetnosti dolgega čakanja, ki je bilo potrebno, da sem se pripravila na misijonsko delo in dobila vse potrebne listine. Kdor čaka, dočaka. Veselo smo se pozravili s slovenskimi misijonarji in že kar na poti z letališča smo se ustavili pri glavnem jezuitskem predstojniku Ameri-kancu p. Kapferju. S svoje misijonske postaje je prišel o. Tomažin, iz mesta Kabvve sta se pripeljala p. Andjelič in br. Rovtar, iz Malawija pa je isti dan kot jaz priletel bogoslovec Stanko Rozman, naj mlajši slovenski misijonar; tako nas je bila kar prijetna družba v Materu, kjer je dom naših misijonarjev. (Matere je severozahodni del Lu-sake, lahko bi rekli lusaška Šiška).
Imela sem srečo, da so že kar drugi dan naši misijonarji morali po opravkih v mesto Kabwe in semenišče Mpina. Tako sem bila deležna še izleta v kraje severno od Lusake (150 km). Med vožnjo smo se ustavili v bolnišnici za gobavce; vodijo jo nizozemske redovnice. Bolnišnica je precej' velika, najbolje opremljena bolnišnica za gobavce v Zambiji; gobavci pa stanujejo v svojih majhnih, čednih
sobah, medtem je deček kakšnih štirih let neprestano koracal za nami. Če ga nisem držala za roke, je bil kar hud. Nič ni bil boječ; kar ponujal se nam je in se ni branil, ko sem ga vzela v naročje.
V	Mpini smo si temeljito ogledali semenišče. P. rektor nas je vodil po vseh prostorih: skozi učilnice, knjižnice, kuhinjo, jedilnice, igrišče, vrt itd. (Tudi dobro kosilo so nam pripravili.) Začudila sem se, ko sem videla, da so bila dre veza pomrznjena, Tiste dni je bilo hudo mrzlo in je padla slana. Torej tudi to ni nemogoče v vroči Afriki.
P. Andjelič, Hrvat, ki župniku j e v Kabwe, nam je v svoji župniji pokazal nekaj svoje nagajivosti in pa precej svoje dobre volje. Ogledali smo si njegovo župnišče, ki je podobno hišici iz znane pripovedke o Janku in Metki. Tako je majhno, da ni preveč, če zapišem, da je — mnižupnišče.
V	svoj fotoaparat sem skušala ujeti vse, kar se mi je zdelo zanimivega. Lahko si mislite, da je bilo na vsakem koraku kaj takega. Ko se je zbrala okrog nas kopica otrok, smo se slikali z njimi.
Zdaj se učim činjanščine. Stanko vodi tečaj. Prizadeva si, da bi rodilo njegovo delo vsaj nekaj uspehov. Z menoj se uči tudi indijski jezuit-bogoslovec, ki se je priglasil za misijonarja v Zambiji in je velik prijatelj slovenskih misijonarjev. Zelo je nadarjen.
Drugače pa se imam dobro kot vedno. Saj veste, da mi nikoli ni bilo slabo. Vsaka ura prinese nove stvari, spoznanja; dnevi teko v pripravah za delo. Kakšno delo? Predvsem socialno in dušnopastirsko delo v predmestju Lusake, kjer se je nagnetlo že nad 60.000 ljudi. Temu mestnemu delu reko Matero.
Zelo sem vesela, da sem st izbrala to pot-pot misijonskega poklica. Vsem misijonskim prijateljicam in prijateljem pošiljam vesele pozdrave.
Rozina Hercog Matero Catholic parish PB 2527
LUSAKA, Zambia, Afrika
/Z NAŠIH VRST
oči, da ga moral preskočiti, pisec j hišicah. Obiskali smo bolnike po
New Westminster, B.C., Can. — Draga ‘Ameriška Domovina’! Prejeli smo Vaše obvestilo o potek naročnine in jo tukaj zopet obnavljamo za eno leto.
Vsem tem, ki se trudite, da list redno izhaja, pošiljamo prav lepe pozdrave. Tukaj v zapadni Kanadi ni kaj posebnih novic, Slovenci smo bolj raztreseni in se le malo shajamo. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, le škoda, da potuje tako dolgOj da je že en teden stara, ko pride v naše roke. Pa nič za to, da je le kaj slovenskega branja. Še enkrat prav lepe pozdrave od nas
vseh!	Družina Zadnik
*
Grimsby, Oni, Can. — Spo-dovani! Hvala Vam za opomin glede poteka naročnine z Ameriško Domovino. Tukaj Vam pri-agam Money Order za nadaljno ?noletno naročnino. S časopisom sem zadovoljen, včasih res pride malo kasno ali vem, da to ni Vasa krivda. Z najlepšimi pozdravi ostanem Vaš nadaljni naročnik
Frank Dragumerich
*
Ker bo 7. julija potekla naročnina za Ameriško Domovino, Vam tukaj prilagam ček, da Vam prihranim sitnosti. N a j 1 e p š a hvala za Vašo naklonjenost skozi leto!
Pozdravlja družina Zamlcn.
v
Barberton, O. — Spoštovana Mrs. Debevec! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za nadaljne. leto. Sem naročnica od začetka, odkar list izhaja in sem zelo zadovoljna z njim. Vas vse lepo pozdravim Jennie He te
BOGOMIR MAGAJNA:
GRANIČARJI
“Bal sem se, da ne bo prenesla in res je vse to zanjo le pretežko. Čujte — to čudovito žensko morava rešiti. Vid, vi jo ljubite prav tako, kot jo ljubim jaz. Toda niti vi niti jaz si je ne bom pridobil, kajti ona bo ostala zvesta le Gorjanu, ki leži danes izpostavljen — ta sivi volk, pred katerim so trepetali vsi, ta sivi volk črnih gozdov. Mira hoče k njemu. Hoče videti njegovo tru-' plo in umreti potem. Nama je dovoljeno samo sanjati o njej. Sanjajva sedaj, da bo ljubila tistega, ki bo prvi pridrevil do; nje, čeprav ga ne bo ljubila nikdar — toda sanjava pač lahko, kajne, dragi Vid, o hčerki teh najinih gozdov, ki jo morava rešiti iz blazne žalosti. Luka Kazanski, ta zlati človek, je preprečil, da ne vodijo sedaj v klavnico tega otroka gozdov, in je popravil greh, ki ga je storil nekoč na svojih daljnih gorah. Naj se poizkusita Gavran in vaša Jasna!”
“Gavran!” je zaklical Mamut. “Jasna!” je zaklical Volarič. Živali sta pridrevili po travniku, kjer sta se pasli poprej, k njima. Udarila sta ju trikrat s plosko roko po vratu. Živali sta zahrskali, oči so se jima zaiskrile in pokimali sta trikrat globoko z glavo.
Komaj sta se zavihtela jezdeca v sedlo, sta planili v dir čez travnik na cesto. Mamut in Volarič sta popustila vajeti, kar bi sicer na trdi cesti ne storila, udarila z ostrogami živalim v trebuh in leteči skok se je zaradi tega mahoma spremenil v plavajočega, jezdeca sta se lahno nagnila naprej in živali sta stegnili vratove, da bi laže rezali zrak. Tako sta konja v dolgih lokih plavala nad cesto, ki se je bliskovito izgubljala v ozadje. Kupi sivega kamnenja ob jarku so se spremenili pred očmi v sivo črto. Ni bilo sedaj časa za nobeno besedo in le vzkliki, ki so bodrili konja, ali plosk dlani na vrat se je zaslišal od časa do časa. Mimo je šinila gora Vresnik, potem grebeni med Stranami in Lomom, prikazala se je zelena gora Svetih Treh kraljev, pisana polja krog Rovt. Živali sta drevili druga tik druge po kolesnicah — včasih sta šinila gobca drug k drugemu in so se zalesketale oči kakor v začudenju, včasih je zaostala ena žival za pol glave za drugo, pa je zavreščal jezdec in sunil z nogo pod trebuh na znojno kožo — žival je zahrskala in se zapodila naprej. Tu in tam je planil pes izpred hiše konjem pred noge, pa se je tisti hip valjal daleč za njimi s preplašenim cviljenjem po prahu.
Mamut in Volarič sta dre vila naprej — nista se ozirala v pokrajino — pred njima pa je plaval privid, čudovita prikazen, obraz Mire, za katerega sta tek-niovala, ta nerazdružna večna prijatelja, dasi sta vedela, da ne bosta nikdar dohitela te slike. Ako bi jima kdo zaklical, naj se vržeta s konjema v prepade nad Sovro, ko sta drevila nad njimi, in dohitela bosta to sliko, bi poletela z vriskom vanjo. Tako se je nenadno v tem hudem času v oba naselil duh pradedov, ki so nekoč drevili na konjih po teh dolinah, da bi dohiteli morje ali morda še prečudnejše stvari.
Drevila sta mimo Dane, ki je s trumo ljudi strmela pred samotno gostilno na jezdeca, ne da bi jo videla, in dalje med gozdovi, ki so kot teman plašč viseli nad njima — potem mimo zelenic in širokih polj pred Logatcem. V Logatcu so stale razburjene trume ljudi po cestah. Pozdravili so jezdeca z burnimi vzkliki. Konja sta se hotela ustaviti misleč, da je tukaj med hišami cilj — toda ostroge so zarezale prav do mesa — živali Sta planili dalje med hišami, po-
Dvoboj v prometu čez Atlantik
čezoceanske ladje se postopno umikajo, čedalje več letalskih potnikov.
tem navzgor po klancu— potem naprej, naprej po cesti in skozi gozdove — vse naprej do trd-'njavice.
Tam je pod nasipom sedela Mira. Krog nje so stali graničarji z Luko Kazanskim. Strmeli so skoraj preplašeno v lepo žensko, ne da bi kdo spregovoril še kako besedico. Tudi Mira ni govorila. Oči so se ji neprestano upirale proti mejnikom in trumi črnih ljudi, ki je stala na stezi onkraj njih. V teh lepih očeh je ležala sedaj mrka, skoraj blodna bolečina. Nekaj ur daleč na oni strani je spal na odru vsem ljudem izpostavljen njen fant, ki so ga pobili kakor zver sredi gozdov. Ni bilo človeka na oni strani, ki bi se mu upal z roko narediti na čelo križ, ki naj bi njegovo truplo spremljal v zemljo in ga zaznamoval za poslednjo veliko zmago. Na golih deskah leži. Ni očeta, niti matere, niti bratov, niti sester, ki bi jokali ob odru, kjer je slišati le mrki porog njegovih morivcev. Izpostavljen je narodu, za katerega se je bil vse življenje in kateri sme ves zbegan grmeti le od daleč na njegovo truplo kakor zločinec, v zasmeh in grozo. Ljudje strme od daleč nanj.
Iz njihovih oči sije strah: “Čudež se vendarle ni zgodil. Vsi smo verovali in čudež se vendarle ni zgodil.”
Luka Kazanski je strmel nepremično v žensko pred seboj. Rad bi ji rekel dobro besedo — toda vse so obtičale na ustnicah. Desnica mu je krčevito tiščala za puško — skozi glavo mu je drevilo morje misli in nobene ni mogel razumeti. Bili so časi, ko bi planil s tako žensko naprej, pobil sto ljudi in prebil sto metrov debelo utrdbo. Sedaj pa so stali mirno — tisti — tam blizu njega — komaj sto metrov daleč — in gledali brezbrižno vanj. Poveljnikova beseda pa mu je branila, da bi planil, in sam je priklenil to žensko v naročje, ko je hotela poleteti mimo njega, on, Luka Kazanski, ki se je moral obnašati kakor otrok. Ni razumel niti poveljnikovih besed, ko mu jih je zaklical v jutru: “Ali hočeš, da sto dežela utone v morju krvi! Kljub vsej bolečini ni še prišel čas!”
Luka Kazanski je stopil tedaj s peto samemu sebi na nogo, da bi potolažil koprnenje, ki mu je kričalo iz njega, in je ubogal. Toda nikdar še ni bil v življenju tako začuden nad samim seboj kakor ta dan.
Kapetan in zdravnik sta dospela hkrati pred Miro in pokleknila k njenim nogam. Oba sta jo prijela za roke:
“Zaradi vas sva pridrevila trideset kilometrov daleč, da vas rešiva pred blazno mislijo, izročiti se smrti. Ali ne veste, da nas bodo vsi naši ljudje sedaj ko so poginili najboljši borci, potrebovali bolj kot kedaj? Spomnite se besed, ki ste jih nama govorili tisti večer. Z njim in z njimi ni umrla misel. Vzemite jo v naročje in jo pokažite vsem, da bodo lahko ponesli nekoč trupla mučenikov v svetišče na bregove Adrije.” Dvignila sta jo in jo peljala v trdnjavico. Tam je sedla za mizo in strmela skozi strelske line. Petrolejka je medlo osvetljevala njen obraz. Kapetan in zdravnik sta sedela poleg nje. Nihče ni govoril. Luka Kazanski je molče pbstavil prednje kuhanega vina in odšel. Toda Mira ni hotela piti. Sedeli so dolgo tako, dokler ni nenadoma zaplapolal za nasipom ogenj, katerega sij je segal, kakor se je videlo skozi lino, prav do nizkih črnih oblakov. Tedaj so zopet zaslišali pesem graničarjev, ki se je zateglo razširila v jesensko noč:
(Dalje prihodnjič
Čeprav število prijav za vožnjo z ladjo narašča iz leta v leto, izgubljajo prevozniške družhe na rednih progah čedalje več potnikov; marsikatera izmed njih se je znašla v finančnih škripcih. To se sicer čudno sliši, razlaga pa je preprosta: spričo razvoja hitrih reaktivnih potniških letal se morajo potniške ladje bolj in bolj preusmeriti v turizem. Naraščajo potrebe po ladjah za krožne plovbe, za ekspresne ladje v čezatlantskem prometu pa je čedalje manj zanimanja. Prav zato je britanska družba Cunard prodala svoji potniški velikanki iz serije “Queen”.
Do leta 1957 so ladje skoraj v celoti obvladovale potniški promet na rednih progah čez Atlantik. Potem je prišlo britansko letalo tipa “Comet,” ki je bilo kot prvo reaktivno letalo vključeno v promet na tej progi, malo kasneje pa se mu je pridružilo ameriško potniško letalo “Boeing 707”.
Reaktivna letala so preletela Atlantik v dobrih šestih urah, najhitrejše ladje so potrebovale za isto pot pet dni. Reaktivci so bili povrhu še dvakrat hitrejši od prejšnjih propelerskih letal, to pa je bilo odločilnega pomena. Poprej so letala brnela po trinajst ur nad Atlantikom, zaradi nadležnega hrupa motorjev so mnogi potniki raje tvegali morsko bolezen in so kupovali vozne listke za ladje. In zdaj, z reaktivnim letalom v šestih u-rah čez Atlantik, to je bilo nekaj povsem drugega. Ladje so naglo izgubljale potnike.
zmanjšanja obratnih stroškov.
Izvedenci označujejo promet čez Atlantik za naj zanesljivejši barometer v dvoboju med ladijskimi in letalskimi družbami. Kar velja zdaj na Atlantiku, bo jutri veljalo marsikje drugod po svetu. Prihodnje leto bo Italija na prvem mestu glede prevoza potnikov z ladjami čez Atlantski ocean, zakaj državna družba gradi novo potniško ladjevje. Njeni največji ladji sta “Michelangelo” in “Raffaelo,” vsaka po 46,000 ton.
Precej potniških ladij si je omislil Izrael, ki pa ga je letalska konkurenca tako pritisnila, da je začel ladje prodajati drugo za drugo. Med njimi je tudi leta 1964 zgrajeni “Shalom” (25,000 ton), ki ga je kupila Nemčija. Zahodnonemške družbe so začele usklajati svoj promet čez severni Atlantik. “Shalomu”, ki so ga lani novembra preimenovali v “Hanseatic”, se pridružuje ladja “Hamburg.” Grčija s pretežno starimi čezatlantskimi ladjami ima precej težav zaradi močne italijanske konkurence.
Pomorske družbe po vsem svetu z zanimanjem spremljajo severnoatlantski dvoboj med ladjo in letalom ter temu stanju prilagajo tudi svoje načrte. Londonska družba P&O, ki ima najmočnejše potniško ladjevje ter usmerja svoje ladje večinoma v Avstralijo in na Daljni vzhod, se je že razvila v največje podjetje za krožne plovbe, zakaj izkušnja uči, da se bo letalski konkurenci še najbolje izognila s tem, da bo velike ladje spremenila v počitniške domove ozi-
in pomorov Ibov v severnem in srednjem delu Nigerije od sovražnih plemen. Vzhodna pokrajina, domovina plemena Ibo, se je oklicala za samostojno republiko Biafro.
Zvezna vlada, ki je v rokah najštevilnejšega plemena, islamskega Hausa, je nastopila proti Biafri lani v juliju z oboroženo silo. V obsežnih in včasih ostrih bojih se je zveznim četam posrečilo od vseh strani pritisniti v Biafro, zasedle so glavno mesto Enugu in Biafro na vseh straneh odrezale od drugih držav. Iz predelov, ki so jih zasedale zvezne čete, so Ibi bežali dalje v notranjost svoje domovine. Sedaj živi okoli 4 milijona teh beguncev v zasilnih taboriščih, kjer je občutno pomanjkanje hrane. Trdijo, da umira dnevno do 3000 oseb v celotni še nezasedeni Biafri.
Mednarodne dobrodelne in podporne ustanove, zlasti Mednarodni rdeči križ in Caritas so zbrale večje količine hrane za stradajoče. Poskušali so jo spraviti tja z letali, pa je nigerijska vlada zagrozila, da bo letala napadla in sestrelila. Sedaj išče britanska vlada pot za dovoz pomoči, ki bi bila sprejemljiva tako Nigeriji kot Biafri. Ta je namreč odklonila vsako pomoč, ki bi šla preko Nigerije, ker da “bi bfla lahko zastrupljena”.
Pri vsej tej stiski se vojna med Nigerijo in Biafro nadaljuje. Nigerija zahteva, da se Bia-fra odpove svoji neodvisnosti, kar pa ta kljub vsej stiski odklanja.
vod za shode je dal poziv čeških partijskih aktivistov iz vrste čehoslovaške ljudske milice. Poziv prisega na zvestobo Mosk-si in se zaganja v češke časnikarje, ki škodujejo s svojim pisanjem dobrim zvezam med Moskvo in Prago.
Praška vlada ni do sedaj dala odgovora na spomenico gornjih treh vlad, ni pa tudi objavila besedila spomenice.
London utegne ustvariti letalski most v Biafro
Vse do leta 1957 je število la dijskih potnikov čez Atlantik roma hotele na valovih, nenehno naraščalo, naslednje leto pa se je že pokazal preobrat.
V omenjenem letu je z ladjo potovalo čez Atlantik še milijon potnikov, osem let kasneje jih je bilo le še 650,000. V istem obdobju se je število letalskih potnikov na atlantski progi povzpelo od enega na štiri milijone. Leta 1957 so ladje prepeljale še vsakega drugega potnika, v etu 1965 se je peljalo z ladjo le še 14 izmed vsakih sto potnikov, medtem ko so se vsi drugi raje odločili za mnogo hitrejše reaktivno letalo.
Predlanskim je postalo številčno razmerje še bolj neugodno za ladje: z njimi se je peljalo čez Atlantik 608,000 potnikov, z letali pa že 4.2 milijona. Pomorske družbe je še bolj prizadelo dejstvo, da so letalske vozovnice že postale cenejše od ladijskih.
Hkrati so se zvišali stroški pomorskih prevoznih družb, kar je napovedovalo nadaljnjo podražitev, pri letalskih družbah
Britanska vlada išče možnosti pošiljanja pomoči v hrani od lakote umirajočim pripadnikom plemena Ibo v Biafri, nekdanji Vzhodni pokrajini Nigerije.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije proučuje možnosti vzpostavitve letalskega mostu z Biafro s pomočjo letal britanskega kraljevega letalstva. Vlada je v zadevnih stikih in razgovorih z vlado Nigerije, ki naj bi dovolila nemoten prelet nigerijskega ozemlja v Biafro, svojo nekdanjo Vzhodno pokrajino, kjer živi v hudi stiski nad 7 milijonov pripadnikov plemena Ibo. To se je kot znano lani
pa je vse kazalo na možnost uprlo zvezni vladi zaradi nasilij
V gtefcvi so žs odkrili “protisošijalists” in “proti sevjeiisie” v oSH
MOSKVA, Rus. — Moskovski komunisti se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da hočejo Če-hoslovaki hoditi po svoji poti v komunizem. Celo v politibiroju niso vsi istih misli o pomenu praških političnih dogodkov. Ne da se uganiti, kdo v Moskvi spada med prijatelje češke poti v komunizem in kdo med njene sovražnike. Nekaj sumljivih znakov kaže, da so sovražniki še zmeraj izredno močni, morda močnejši od prijateljev.
Tako je -prišlo na primer na dan, da so ruska, poljska in vzhodnonemška vlada naslovile na praško vlado posebno spomenico, ki v njej opozarjajo na tveganost praške politike in želijo odgovore na nekaj vprašanj, ki jih pa praška vlada ne more dati, ker še sama ne ve, kako bo splavala med naprednimi in konservativnimi češkimi in slovaškimi komunisti.
Hujša je druga novica: Po vsej Rusiji se vršijo zborovanja, kjer govorniki ostro napadajo nove češke slovaške “anti-socijalistič-ne in antisovjetske struje”. Po-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Romunija razširja stike z Združenimi državami
WASHINGTON, D.C. — Romunija je pristala na razširitev svojih sitkov in zvez z Združenimi državami na znanstvenem in tehničnem področju. V skupni izjavi obeh vlad je predvideno vzdrževanje zvez na visoki ravni ter izmenjava šolnikov, znanstvenikov in tehnikov.
Razširitev vezi v sedanjem času je pomembna v toliko, ker se ostale komunistične države vseh novih stikov z Zahodom, posebno še z Združenimi državami izogibljejo zaradi vojskovanja v Vietnamu.
svojih osebnih podatkih na raznih vprašalnikih.
V pisarnah in v gostinstvu dela nekaj sto sedemdesetletnic, ki se imajo za petdesetletnice, okoli 5000 žensk v starosti 50 do 60 let pa se uvršča v starostno skupino 35-45 let. Druge se zadovoljujejo s 5-8 utajenimi leti.
Tem ukanam so prišli na sled med splošnim pregledom dokumentov zaposlenih.
MALI OGLASI
Opremljene sobe
Tri lepe čiste opremljene sobe se odda. So na novo dekorirane. Najemnina zmerna. Kličite UT 1-6587 po 6. uri zvečer.
(8,19,12 jul)
Pakistanski študentje demonstrirali v Londonu
LONDON, Vel. Brit. — Preteklo nedeljo zvečer je skupina kakih 200 pakistanskih študentov, ki študirajo v Angliji, prikorakala pred poslopje pakistanske visoke komisije tu in razbila kip predsednika Ayuba v znak protesta proti njemu in njegovi vladi, ki drži v ječah preko 2000 političnih jetnikov.
BARVAM
hiše zunaj in znotraj. Kličite 432-0219.
-(133)
Naprodaj
spalna oprava, davenport, lampe, šivalni stroj, in Kenmore pral-nik. Poceni, radi selitve. Na 13612 Aspinwall Ave. 681-3745.
(131)
Kup laži o starosti
V newyorškem gospodarstvu, v pisarnah in trgovini je zaposlenih 16,500 žensk, ki so v resnici do 20 let starejše, kot navajajo
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščem gospodinjo za moža in 2 otroka 8—9 let. Plača po dogovoru. Kličite 481-3387.
-(133)
Dobre kupčije
blizu E. 156 St. in Lake Shore Elvd. hiša pet sob, $13,500.
E. 76 St.
hiša šest lepih sob, $6900.
Carl Ave.
dve hiše na enem lotu, vsaka za dve družine, v lepem stanju, cena zmerna.
V	Mentor
blizu bulevarda, lep lot, $3900. Improvements in.
V	Madison
4% sobni bungalow, polna klet, dva zaprte verande, dva akra zemlje, zmerna cena.
V	Madison
na tlakani cesti, 30 akrov dobre zemlje, 850 čevljev frontage.
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.
481-9980
(13H
DELO DOBIJO
Oskrbnik
Iščemo dvojico, da bi skrbela za poslopje, na razpolago SVz sob. Kličite KE 1-8092.
(132)
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Iščemo oskrbnika za 14 stanovanjsko hišo v Cleveland Hts. Kličite YE 2-8757.	—(131)
mma
zmj EH ZKSTRfij
Ako želite barvati hišo pokličite Mate Sabic 431-7267 1028 E. 68 St.
DELO DOBRO, CENA ZMERNA!
Govorim slovensko in hrvatsko
V najem
Oddamo 2 sobi. Kličite 431-0160
(132)
STRAŽA NA SAMOTNEM SEVERU — Radarske naprave pri Tatalini na Aljaski čuvajo dohode nanos kontinent s severa. Več tisoč'ljudi je stalno zaposlenih z vzdrževanjem obsežnih naprav, kateiih del vidimo sliki.
na
Lastnik prodaja
Prodajam brez posredovalca Colonial hišo, zidano, 3 spalnice, papirana, 2 ognjišči, kurjava na vročo vodo, IVz kopalnice, dnevna soba; za $29,900. Kličite torek, sreda, četrtek RE 2-9254. 21600 Kennison Ave. iz 222 St.
(9,10,11,12,15 jul)
V najem
Oddamo stanovanje 4 sob, kopalnice, plinska peč, samo odraslim na 7417 Lockyear Ave. $55.00. Kličite 391-3895.
-(133)
TV naprodaj
Proda se 23” Silvcrtono tilo vižen v dobrem stanju za $50. Kličite KE 1-1503.	(132)
Razprodaja pohištva
Radi selitve prodamo spalnico, elektr. peč, jedilnico, televizor, stoječe svetilke, mizice in druge malenkosti. Kličite 481-6782 zvečer..	—(133)
Izredna prilika
Prodam 2-družinsko hišo 6-5 na 6307 Carl Ave., bakrene cevi, aluminijasta okna, elektrika v zidu, 2 garaži, 2 novi peči. $15,-200. Pridite in si oglejte!
, ,,	,	-U35)

g D. HAUL JEN:
Mrtvi ognjenik

“Ne vidim, prekleto, nič ne vidim... Le koga naj pošljem po skali?”
“Sam se splazim!” se je odločil Mirt. “Kar sem skuhal, bom pojedel.”
“Kaj bi ti!” je malodušno rekel Artnik, ko se je spet dvignil iznad brezna. Popraskal se je za ušesom. “Če bi bil Marka, ne rečem, ta bi ga našel. Toda če je srnjak res padel, ne vem, kdo bo takemu bremenu kos.”
“Mirt se ne da!” je kljubovalno rekel novi lovec in pomežiknil Ignaciju. Namig na sinočnjo Artnikovo samohvalo je prisilil Artnika k smehu.
“Pa daj, če res kaj veljaš! Čim zaobideš Divjo skalo, si na melišču, in če te izpodnese, bomo plačevali črne maše ... Počakaj, srobot vržem čez skalo, tega se v sili oprimeš.”
Urno je Artnik narezal srobot j a in ga zvezal v dolgo vrv, ki jo je potem vrgel čez skalo. Opogumljen se je Mirt počasi splazil pod Divjo skalo. Oprijemal se je grmičja in korenin. Že je bil na melišču. Drobni grušč mu je jel izpodnašati noge. Rešilna vrv pa je bila pri roki. Še nekaj metrov, pa bo nad prepadom. Zdajci se mu je noga ustavila. Pod gruščem, je začutil polico, naokrog se je bilo razraslo grmičje. Držeč se za srobot in za precej močno korenino je z nogo otipal nekaj mehkega.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
CURSES- ~
Want To Be Close To The Advantages Of A Large City? Want The Relaxed Pace Friendly Atmosphere Of A Small Town?
NEED FULL TIME REGISTERED NURSES
For General Floor Duty With Some Surgical Duty
DANIELS MEMORIAL HOSPITAL
(20 Bed General Hospital And Nursing Home Wing (19 Beds) To Reap The Benefits.
Call or Write: Administrator Phone (406) 487-5931 P. O. BOX 945
SCOBEY, MONTANA 59262
(131)
MALE HELP
MACHINIST
Top Rate For Qualified Man Steady Year Around Work Should have some experience with repair of round dies. Day work with some overtime. Excellent company benefits.
Apply In Person Or Phone Mr. R. K. McElroy
Trio Metal Cap Div.
Kerr Glass Mfg. Corp.
317 N. Francisco Ave. r________NE 2-1010	(131)
•	ASSEMBLERS
•	INSPECTORS
•	PACKERS
•	MACHINE OPERATORS
•	PUNCH PRESS OPERATORS
DAY OR NITE SHIFT
THE ILLINOIS LOCK CO.
j	301 W. Hintz Rd.
Wheeling, HI.
An Equal Opportunity Employer
(132)
Srnjak je ležal pod njim, negiben, mrtev. Zamižal je Mirt in zavpil navzgor.
“Le brez skrbi!” je od zgoraj vrnil Artnik. Tedaj se je Mirt z desnico močno oprijel sroboti, z nogo je otipal rogljiče, zdaj je segel do njih z levico in počasi pritegnil srnjaka k sebi. Roka mu je hotela otrpniti. Ne le, da je bila žival težka, ves napor nad prepadom je hotel Mirta odreveneti. Še enkrat je pritegnil, in lepa žival je ležala na melišču.
“Ali ga imaš?” je Artnik kričal v globel. Zdaj se je že ves vlegel čez Divjo skalo, glava je kukala čez rob, in ko je Mirt pogledal navzgor, ga je posilil smeh, tako zvedavo so mežikale Artnikove oči in drgetale mišice v obrazu. Ko se je prikopal do močnejšega grma, da se ga je lahko varneje oprijel, je Mir t potegnil žival za seboj. Že se je splazil z njo pod Divjo skalo. Tu je bil na varnem. Oddahnil si je, potem pa iznova poprijel. Še ga je dvakrat, trikrat hotel iz-podnesti. Hladen pot ga je oblival. Prav zdajle naj mu zdrsne noga ali popusti grm, in že bosta s srnjakom vred poletela v globoki grob. Toda že je premagal skalo in jo zaobšel, že mu je Artnik iztezal hrapavo roko v pomoč.
“Tak primi, hudik, drugače se mi na zadnji postaji ubiješ!”
Mirt je čutil, kako utripajo staremu lovcu žile. Čvrsto se je oprijel koščene desnice. Ko je pogledal izza skale na jaso, je še videl Ignacija Orehka, ki je nemirno poskakoval.
“Zdaj!”
Mirt se je vzpel čez poslednji rob na trato in potegnil plen za seboj. In že je tudi Artnik šinil pokonci in poprijel za prednje noge. Kakor nabita vreča se je zleknila po tleh žival, ki je bila še pred četrt ure polna nebrzdane življenjske sile.
Artnik je tipal rano, že je imel čedro spet prižgano in je momljal in kimal.
“Si ga! Dobro si ga. V srce, bi rekel... Ti se nemara še storiš. Lej, kdo bi si bil mislil!”
“Kako za vraga ... kako si ga spazil?” je hlipal Nac. Ni mogel tajiti nevoščljivosti. Srnjaka se ni dotaknil, bezal ga je s palico, ki si jo je bil urezal v gozdu.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Experienced for family of 4. Some cooking. Late morning until after dinner. Excellent salary. Lincoln Park area. References. After 6 p.m. WE 5-2460. ____________________________(132)
CHILD CARE — Young, pleasant, reliable girl to live in. Care 2 children ages IVz and 4. $30 wk. to start. References. 973-6692.
(132)
CARE OF INVALID Stay —• Lite housekeeping — References.
Call 388-3564 after 6 p.m.
(131)
HOUSEKEEPER — We have an attractive No. Shore home for pleasant, reliable woman who is fond of children. Must be able and willing to do cleaning and cooking. Excellent salary. 256-4646.	(131)
CHILD CARE AND GENERAL HOUSEWORK Mature woman. Permanent. Live in. Able to travel. References are required.	824-2861
(131)
“Srečo imaš, fant! Salamensko, tak strelec, — ali je čudno, da te dekleta rade gledajo?”
Mirt je imel zdaj opravka samo z Artnikom in s srnjakom. Pikro prizadet od Mirtovega molka je Ignacij nadaljeval: “Nu, saj bomo še videli. Še to jesen poizkusimo v mojem revirju.”
Artnik, sklonjen nad srnjaka, je vzel čedro iz ust, usta je odprl kakor od začudenja, ko je pogledal Ignacija: “Sosed, ti boš pa v svojem lahko menda le netopirje preganjal, mračnike, ne pa gamse in srnjake.”
Na vse grlo se je zahahljal. Saj ve: kar je dobrega, se zateka le v njegov, v Artnikov veliki revir.
“O, bomo videli, sosed,” se je gorastil Ignacij. “Kar še ni, še bo. Poskrbel bom za svoj revir. Gozda je dovolj, pa se bo našla tudi divjad!”
“Če boš iz Ljubljane skrbel
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ROSEMOOR — By Owner. — 5 rm. brick bungalow. 3 bdrms., modern kit. & bath. Tile bsmt, 2 car brick gar. Nr. 101 st Street. Conv. located. 468-6541.	(13D
UNION PIER, MICHIGAN — FOR SALE BY OWNER 9 room house, Vz block from lake. Lge. grounds. $13,000. 288-0731 or (616) 469-0725.
(131)
FOR SALE BY OWNER — Large, spacious cottage. 50 miles from Chgo. Yr. round home. Can be used as inc. prop. On private beach. Ideal for retired couple. 238-7385.	(132)
LAKE HOLIDAY — Somonauk —• Private resort lake, cleared lot 90 by 200’. All util, avail, for connection. $2,900. Call Mon.-Fri. 8:30 a.m. —5 p.m. GL 1-1000 ext. 2049. Private party. Mr. Watson.	(131)
DEEP LAKE — For Sale by transferred owner. Yr. round 5 rm. home. Bsmt., lge. adi. lot, natural frpl. $15,000. 356-7318.	(132)
ROUND LAKE PARK. By OWNER 2 bdrm. year round home. Completely remodeled. Vz blk. from private beach. $700 dn. Full price $8500.	Ph. 356-5340
(132)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY: CORNER STORE. Brick, with 4 apartments. 1 car garage. $23,000. 1481 West Huron St. Phone 226-8983
(133)
RESTAURANT & TAVERN — By owner — Fully eqpd. On U.S. Hwy. 12 at Solon Rd. With adjoining 2 lots. 1st yr. gross — $50,000. Gd. money maker. Price $60,000. (8151 675-2411.	(132)
DELICATESSEN
Good business in expanding Palatine, 111. Next to liquor store and parking lot.
16 S. Bothwell, Palatine.
■	359-1848
_____________________________(132)
BAKERY
Well est. Completely equipped. Very reasonable, $5,000. Selling due to illness. PE 6-1744 or BE 7-0148.
(133)
DELICATESSEN German. Good opportunity for couple. Well Established. Sacrifice due to illness.
Ph. KE 9-8038
(133)
GAS STATION — BY OWNER For sale or lease. Good location. Good business. 447-0965.
(132)
DRUG STORE. Well established. South-West side. Money maker. OWNER retiring. Ph. 254-9431.
(132)
za lovišče, potem, seveda ..
Artniku ni bilo do prerekanja in ne do šale, ko je vendar imel opraviti s srnjakom. Že mu je bil zvezal noge. Stopil je v les, narezal močan kol in ga odlomil. Nanj je potem obesil žival in velel: “V božjem imenu, zdaj poprimita in nesita!”
Dan je že kraljeval in razgibal kmetije. Artnikov vrisk, nekoliko hripav sicer, vendar zdrav in pogumen, je odmeval od skalovja in gozdov, v odgovor so se oglašali pastirji in kosci. Mirt in Nac sta sopihala pod bremenom, ko sta stopala korakoma navkreber, ob strani pa se je košatil Artnik, vesel, kakor da gre na svatbo.
“Sem že mislil, da so me za večne čase minila srnja stegna, nuj, pa mi takle mladič iz mesta poskrbi za priboljšek!”
Ignacij in Mirt sta sopihala pod bremenom, a drug drugemu se nista vdala na strmini.
Nekje niže se je oglasil zvonček. Artnik se je zavzel:
“Z Bogom gredo... H komu neki?”
Iz dolnjega gozda se je bil tisti mah izluščil belovojski župnik v belem koretlju.
Mirt in Ignacij sta odložila breme. Artnik je pokleknil na rob kolovoza v rosno travo. Župnik je zavil po spodnji stezi, tik nad gozdom, in je od zdolaj blagoslovil.
“Da ne umira stari črednik?” je ugibal Artnik, ko si je opahal kolena. “Ne more biti drugače. Seveda, Založnik, sosed njegov, mu je šel po gospoda. Ne more biti drugače. Stari Črednik se odpravlja na drugi svet. Ali se mu bo duša še tokrat počez postavila?”
Tako je sam s seboj govoril Artnik, ko so nadaljevali pot do doma.
Hiša je bila prazna. Cim je bila družina popastirju zvedela, da gre župnik obhajat starega Črednika, se je gnetla od zajtrka iz hiše, kakor ovce na begu. Gruče so hitele na zapadno stran Smrekovca, kjer je v nizki hišici životaril stari Črednik, Artnikov naj starejši kaj žar.
“Hudika, saj bi si bil lahko mislil, da ga tare starost in naduha, ko Veronike ves zadnji čas nisem spazil na delu,” je spet sam s seboj govoril Artnik, medtem ko sta Ignacij in Mirt polagala plen na klop pred hišo. Izza on je bil z družino hitel proti Črednikovi kajži, pa je bil zagledal lovce, ki so se s srnjakom vračali iznad Divje skale. Ujel je še Artnikove besede in rekel: “Veronika vas je davi iskala, oče.”
“Iskala me je, praviš?” je Artnik zadovoljno sprejel sporočilo. “Pa me ni bilo, kaj?”
“Povedal sem, da ste na lovu.”
“Pa ni povedala, kaj bi rada?”
F blag spomin
TRIDESETE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Adolfa Petrič
ki nas je za vedno zapustil 10. julija 1938
Truplo Tvoje pod gomilo, že počiva trideset let, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, v raju tam: nad zvezdami.
žalujoči:
soproga HELEN; sinovi ADOLF, TEODOR, WILBERT,
hčerka HELEN por. REED, osem vnukov in vnukinj.
Unionville, O., 10. julija 1968.
“Ni povedala. Da bi kaj v vas prišli, je rekla. Če prej ne zvečer.”
“Aha, zvečer,” je zadovoljno prikimal Artnik. Ko pa je ob tem pogledal sina, se je začudil, zakaj strmi vanj z očmi, ki so bile kakor vročične ali jezljive. “Kaj ti je, Marka?” je strogo vprašal.
Marka je trdovratno molčal.
“Le pojdi!” je oče velel sinu. “Pojdi in še v mojem imenu pomoli za spovedanca!”
Uporno je stopil čokati sin bliže pred očeta in pogledoval zdaj njega, zdaj Mirta:
“Komu ste dali mojo pušo, oče?”
Oče je za trenutek ostrmel. Še nikoli se ni zgodilo, da bi se mu bil kdo od domačih tako postavil po robu.
“Te oplazim, Marka, da boš zvezde videl!” je Artnik izprožil trdo desnico.
“Komu ste dali mojo pušo, vprašam!” je vztrajal Marka, penast v kotičkih ust, oči so se mu svetile kakor risu.
Artnik je hotel z jezo zamahniti. Mirt je zadržal udarec.
“Hoj, le udari, Andraž! Le udari, pobij seme strupeno! He-hehe, ti si mi pravi!”
Prisotni so se iznenadeni ozrli.
Cez stopnico in ograjo pri lipi se je prenesel Peter.
(Dalje prihodnjič)
M. A. TRAVEL SERVICE - MIRKO AHTLOfiA
6516 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio 44103	HE 1-3500
Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — ameriški, evropski modeli Romanja — Lurd, Fatima Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji)
Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede. Iz okolice Euclid in Collinwood se lahko zglasite po 8:00 zvečer v pisarni na domu.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Bodite čimbolj očarljivi
UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Mnogostranski kodri, mehki kot puh boste našli v pričeskah, ki jih imajo modre žene vsepovsod s tem novim izgledom — $2-25 tako laskavi.
BARVANJE ............$5.45
STRIŽENJE ...........$1.75
LASULJE ...........od $19.59
DELNE LASULJE .......$8.95
V petek, soboto, predpražniki friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več.
_ _ ____________,_
Pričnite s tem “68” očarljivim modnim izgledom
Vanity Fair trajna kodranje
$£.S5
Sedaj je vse novo—ne kodri, samo gladko valujoči lasje, ki dajejo stalno oporo tam kjer jo Vaša pričeska rabi. Mehki lasje z oporo, ki traja in traja. Prične se s striženjem, konča ali s kodri, valovitimi a 1 i redno g0 dolgimi lasmi. Vključivši umivanje, friziranje in striženje
AREAS EAST
•	Downtown, 781-3161, 406 Euclid
e Opposite Southgate, 663-C346, 5304 Warrenville Ctr.
•	Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center
AREAS WEST
e Opposite Southland, 845-3400, 0883 W. 130th St.
•	Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd.
•	North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
•	Parmatown, 884-6300
•	ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742,
Lorain 233-8020
Rd.
Severance Center, 382-2600, 382-2569 Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305
-p-iT-Tn.TT-M-r' a'DO/^Tivvrn/rPMTc:
As
■-fe.
Kaj je telefonska številka Vašega zdravnika?
..«Vašega policijskega oddelka? *. * Vašega gasilskega oddelka?
Kadar jih potrebujete, jih potrebujete hitro. Napišite si jih zdaj ,r~~ na notranjo stran načelne platnice
svoje telefonske knjige. Tam je prostor posebej za to... in več na notranji strani zadnje platnice za številke, ki jih pogosto kličite. Koristna knjiga Vaša telefonska knjiga. Uporabljajte jo kar največ morete.
(^\ Ohio Bell
Part of the Nationwide Bell Systtra