r-----------------------------------------------------------'s
Ob smrti častnega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja sklicujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza skupno
žalno selo
osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in razširjenega odbora Krščanske kulturne zveze za ponedeljek, dne 29. januarja 1979, ob 12. uri v slavnostni dvorani Zbornice za obrtno gospodarstvo, Bahnhofstraße 40-42/I, v Celovcu.
Poslovili se bomo od dragega pokojnika, ki je kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednik Slovenske prosvetne zveze in ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence žrtvoval vse svoje življenje slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Posebno pri srcu mu je bila zlasti še slovenska mladina, ki ji je priboril leta 1945 obvezno dvojezično šolo in pozneje tudi še lastno gimnazijo.
LETO XXXI — Številka 4	24. januarja 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
5rscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Za Narodni svet koroških Slovencev:
dr. Matevž Grilc, predsednik
mag. Filip Warasch, osrednji tajnik
Za Krščansko kulturno zvezo: Lovro Kašelj, predsednik Nužej Tolmajer, tajnik
- '>v ’
; I
Dr. Joško Tischler
častni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev 8. maj 1902 - 23. januar 1979
[ffl
noš tednik
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR:
Iran: iz dežja pod kap
Najprej je sfanatiziral ljudske množice s pozivi proti šahu, nato je napovedal, da bo „islamska vlada“ pod njegovim vodstvom zahtevala od vsake vlade, ki bi mu dala zavetje, izročitev šaha, nato je dosegel, da je šah končno zapustil Iran, vlado Šahpura Bahtiara ima za protizakonito, predsednik Carter mu je najbolj odurni človek na svetu, za petek, 26. januar 1979, pa je napovedal vrnitev v Iran. Ajatolah Homeini, ki ga je vlada šaha Mohameda Reze Pahlevija izgnala pred skoro šestnajstimi leti iz države, je preživel večino časa svojega izgnanstva v sosednjem Iraku, po spravi med Iranom in Irakom pa se je izmuznil v Pariz. Od tam je hujskal starokopitno šiitsko duhovščino proti „pregrešnim“ šahovim reformam, proti enakopravnosti žene v iranski družbi, proti alkoholu in nočnim lokalom, proti kinematografom in koledarski reformi, a tudi proti zatiralskemu režimu, proti tajni policiji savak, proti kopičenju bogastva v rokah maloštevilnih izbrancev, zlasti članov cesarske družine, proti iz-koriščenju ljudstva, predvsem pa proti vsem tujim vplivom, vsemu, kar ni muslimanskega.
Iran je pretresljiv primer, v kako bedo utegne spraviti bogato državo nesposobna vladavina. Šahu nihče ne more odrekati dobrih namenov, kar se tiče posegov za modernizacijo in industrializacijo. Z velikanskimi dohodki iz prodaje nafte so skušali ustvariti podlage za tisti čas, ko bi usahnili naftni vrelci. Veliko teh načrtov pa je izginilo v nepregledni puščavi korupcije. Bogatili so se vsi, ki so imeli oblast v rokah. Šah in
njegova družina, visoki uradniki, visoki častniki vojske, ki jo je šah še prav posebej pospeševal, saj je videi v njej najbolj zanesljivo zaslombo svoje oblasti. Zemljiška reforma, tako imenovana bela revolucija, ki jo je izvedel šah v zgodnjih šestdesetih letih, naj bi ustvarila zdrav kmečki sloj. To sicer ni uspelo, pač pa je podivjala šiitska duhovščina, ki je takrat izgubila večino svoje ogromne zemljiške posesti, podivjali so tudi drugi veleposestniki. Klice nemirov in uporov je skušal šah zadušiti s pomočjo tajne policije savak, ki je bila nevidna prisotna vsepovsod, eden najbolj popolnih zatiralskih organizmov na svetu.
Še pred letom je lahko šah diktiral inozemskim poslovnim partnerjem pogoje, šah je sanjaril o tem, da bo Iran konec tega stoletja ena vodilnih gospodarskih sil na svetu. V organizaciji držav izvoznic nafte je šahova beseda veljala zelo veliko, ZDA in zahod so imeli v njem pomembnega sodelavca in zagovornika tudi svojih gospodarskih, političnih in vojaških interesov. Iran je postal v nekaj letih najmočnejša vojaška sila v zahodni Aziji, ki je lahko vsiljevala svojo voljo sosednjim državam. Mohamedanski Iran je imel vsaj znosne, če že ne dobrih odnosov z Izraelom, podpiral je mirovne pogovore med Izraelom in Egiptom, Izraelu je tudi dobavil nafto; te dobave so se tedaj, ko je Izrael prepustil naftna polja na Sinaju spet Egiptu, celo povišale. Šah sam je dejal pred leti v pogovoru z nemškim magazinom „Der Spiegel“, da pomeni Izrael
za Perzijce „sentimentalno vprašanje“. Pri tem je mislil na starodavno prijateljstvo med Perzijci in Judi, prijateljstvo, ki izvira iz časov velikih staroperzijskih kraljev Kira, ki je rešil Jude babilonske sužnosti, in Dareja.
Na to veliko staroperzijsko izročilo je hotel navezati šah, ko so pred osmimi leti praznovali v Perzepoli, prestolnici staroperzijskega kraljestva, 2500-letnico Perzije. Takrat so tudi uvedli novo, perzijsko štetje, ki pa so ga morali lani na zahtevo muslimanskih verskih krogov spet zamenjati z mohamedanskim.
Šah je državo zapustil. Rekli so, da samo za nekaj časa. Od lakote v tujini gotovo ne bo umrl. Z njegovim odhodom je nastala praznina, ki jo hočejo izpolniti različni politični dejavniki. Predvsem pa je šahov odhod razcepil fronto nasprotnikov, pa tudi šahovi pripadniki so se že začeli oglašati. Ajatolah Homeini iz svojega varnega pariškega zavetja sicer vztraja pri tem, da je on edini, ki lahko odloča o prihodnosti države. Temu nasprotujejo organizacije, ki niso versko usmerjene, npr. Nacionalna fronta Karima Sand-žabija in komunistična stranka Tudeh. Bilo je že vrsta spopadov med Homeinijevimi verskimi in komunističnimi demonstranti. Utegne se tudi zgoditi, da se bosta obe skupini povezali v boj proti Bahtiarovi vladi, ki ji je pa vojska obljubila vso podporo. Vrhovni poveljnik oboroženih sil je izjavil, da je vojska slejkoprej zvesta šahu in da bo branila ustavo iz leta 1906. Poglavitna naloga vojske je
zdaj po izjavah poveljstva, da ohrani mir in red v državi.
V Iranu je trenutno okoli štiri milijone brezposelnih, gospodarske težave so skoraj nepremostljive, izgube zaradi stavke delavcev v naftni industriji znašajo okoli šest milijard dolarjev. Homeiniju je uspelo spraviti na ceste milijone ljudi, sfa-natiziranih z verskimi gesli in nejasnimi obljubami. Od verskih fraz in napovedi o „islamski pravičnosti, ki trenutno nikjer na svetu še ni uresničena“ pač ne bo mogoče ne živeti ne upravljati države, ki je ne gnjavijo samo socialna krivičnost, zaostalost, analfabetizem, nesvoboda in uničeno gospodarstvo. V Iranu živijo poleg vladajočih Perzijcev še Kurdi, Armenci, Azerbajdžanci in drugi. Kurdi se že desetletja borijo za neodvisnost. Upravičeni so dvomi, če bo Homeini s svojim zavrtim islamsko-reakcionarnim konceptom kos tem težavam. Vprašljivo je tudi, če se bodo vrnili tisti tujci, ki so pomagali ustvarjati gospodarsko infrastrukturo in industrijo.
Načrt šaha in njegovih ameriških zaveznikov je bil, da bi bil Iran neke vrste policist na svetovnopolitično kočljivem območju ob Perzijskem zalivu. Na severu meji Iran na velikanski sovjetski imperij, ki mu razvoj ob Perzijskem zalivu gotovo ni zadnja briga. Po drugi svetovni vojni je bil velik del severnega Irana pod močnim sovjetskim vplivom. Sovjetski komentarji ob iranskih dogodkih so dosti jasno svarilo, kontrola naftnih vrelcev ob Perzijskem zalivu bi premaknila svetovno tehtnico močno v prid Sovjetski zvezi.	Jože Wakounig
Vedno več samostojnih list
9 Zopet se je formiralo več samostojnih list po občinah dvojezične Koroške:
#	V Škofičah je dolgoletni občinski odbornik Hermann Jäger nosilec tamkajšnje Enotne liste, na naslednjih mestih pa sta Rudi Maierhofer ter živi-nozdravnik dr. Anton Samonig.
m Enotna lista se je formirala tudi v Železni Kapli. Glavna kandidata sta tam dosedanja občinska odbornika Lado Hajn-žič ter Franci Smrtnik.
#	V Selah, kjer ima samostojna lista doslej štiri mandate, so glavni kandidati Mirko Oraže, Marjan Olip, Franci Roblek, Janko Roblek in Tomaž Was-ner.
® V Bekštanju vodi Enotno listo dosedanji mandatar Janez Miki. Ob strani mu stojita Alojz Gallob ter Polti Kargl.
® V Borovljah bo Volilna skupnost šla v volilni boj z dosedanjim mandatarjem Feliksom Wieserjem.
® V Škocijanu kandidirajo na Gospodarski listi dosedanji mandatarji Picej, Polzer in dipl. inž. Koncilia.
Več o omenjenih listah, pa tudi o drugih, bomo poročali v eni od naslednjih številk. Tam bomo predstavili tudi ostale kandidate ter volilne programe samostojnih list.
ENOTNA LISTA (EL) DOBRLA VAS vabi na
VOLILNI SESTANEK ki bo v nedeljo, 28. januarja 1979, dopoldan ob 9.30 v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
Izvolili bomo kandidate in sprejeli volilni program EL za občinske volitve marca 1979.
Aus dem Wilajet Kärnten
Die ostdeutsche Rundschau, ein gewiß unverfänglicher Zeuge diesbezüglich, gibt am 10. September 1912 die Ausführungen eines vornehmen magyarischen Politikers wieder, der als letztes Ziel der magyarischen Politik ebenfalls die Einbeziehung der Balkanländer in einen Staatenbund unter Führung des Magyarentums hinstellt.
Die Aufhebung der verfassungsmäßigen Rechte des kroatischen Volkes und die Einsetzung des Tyrannen Cuvaj in Kroatien als königlichen Commissärs ist den Magyaren zuliebe geschehen und wird schließlich nur dem oben entwickelten Programm Großungarns Vorspanndienste leisten!! Sagt doch die österreichische Rundschau vom 15. September 1912 sehr richtig: „Tatsache bleibt, daß durch das in Kroatien gehandhabte System das Ansehen der Monarchie im Ausland erschüttert, die Position der Monarchie im Südosten Europas schwer kompromittiert und daß schließlich auch die Wege unserer auswärtigen Politik durchkreuzt werden. Die beste auswärtige Politik muß erfolglos bleiben, wenn die Monarchie durch die Fortdauer so beschämender Zustände in Kroatien am Balkan aller Sympatien beraubt wird.“ Wer wird es büßen? Die Monarchie, Österreich, das Haus Habsburg, nicht etwa die Ungarn! Österreich wird verantwortlich gemacht die Großmacht als solche, Ungarn wird sich rechtzeitig die Hände waschen.
Wie konnte es denn z. B. geschehen, das Khuen-Heder-vary auf eine Interpellation des einstigen Justizministers Polonyi betreffs eines Memorandums, das 55 Landtags- und Reichsratsabgeordnete der Kroaten von Cis- und Trans-leitanien an den Kaiser und den Thronfolger richteten und in dem sie eine Darstellung ihrer Qualen und Leiden gaben, im ungarischen Parlament sagen konnte, er halte es für wahrscheinlich, daß man das Memorandum in der Kanzlei des Thronfolgers in den Papierkorb werfen werde! Dieses Memorandum hat ferners Cuvaj in den kroatischen Zeitungen confisciert.
Es mußte ein Ausländer kommen, ein Schotte, Seton Watson, der mit unerbittlicher Logik in die hochverräterischen Umtriebe der Magyaren hineinleuchtete.
In seinem Werk „Die südslawische Frage“ sagt er an einer Stelle: „Es gehört zu den Plänen der magyarischen Oligarchie, die altbewährte dynastische Treue des kroatischen Volkes und indirekt den Einfluß Österreichs am Norden Balkans vollständig zu untergraben.“
Es war von jeher eine altbewährte Metode, die Kroaten und Serben der Monarchie, als Hochverräter hinzustellen. „Dort ist der Dieb“, ruft der wahre Dieb und zeigt auf einen Unschuldigen. Scotus Viator hat in dem soeben erwähnten Werke 4 Kapitel: „Die Annexion Bosniens und der Agramer Hochverratsprozeß, der Friedjungprozeß, der Supilo-Chlumecky-Zwischenfall, die Vasic-Fälschungen und Graf Ährenthal“, die uns einen wahren Abgrund von Bosheit und Schlechtigkeit erschließen! Die darin geschilderten Methoden der Magyaren und der österreichischen Diplomatie, um unter den Slawen Hochverräter zu fabrizieren, sind derart, daß man entsetzt ausrufen muß: Gott schütze Österreich. Wir schließen uns dem Wunsche Dobernigs an, der in der Reichsratssitzung vom 17. Juni 1913 seinen Kollegen die Lektüre dieses Buches sehr anempfahl! Ja, diese mögen das Buch lesen.
Unter solchen Umständen müssen wir uns höchlichst wundem, wie sich die Magyaren und die Deutschfreisinnigen Österreichs erkühnen können, den Slawen stets Vorlesungen über Patriotismus zu halten. Wahrlich vom deutschen Freisinn müssen wir uns Südslawen, speziell wir Slowenen, jede solche Belehrung entschieden verbieten! Denn daß ist denn doch direkt spaßhaft! Aus dem Herzen aller Südslawen hat Delegierter Korošec am 18. November 1912 in der Delegation die Worte gesprochen: „Wir lassen unsere monarchischen und dynastischen Gefühle von niemandem belächeln, von niemandem in Zweifel ziehen, aber auch von niemandem auf dieselben sündigen und es wird im gegenwärtigen Momente schwer gesündigt“.
In kleinem Maßstabe werden dieselben Methoden auch bei den Slowenen angewendet. Wie ungeheuer lächerlich war z. B. während des letzten Balkankrieges die Serbenriecherei unter den Slowenen Kärntens! Gegen slowenische
Kassen wurde allen Ernstes damit agitiert, daß man behauptete, diese senden ihr Geld nach Serbien! Die Lügenparole, daß die zadružna zveza in Laibach während der Annexionkrise 10 Millionen den Serben schickte, spielte in der Wahlagitation der Deutschnationalen von Kärnten bei den Landtagswahlen 1909 eine bedeutende Rolle. In Maria Rain, in Köstenberg, in St. Leonhard bei Siebenbrünn, in Schwarzenbach, in St. Margareten bei Völkermarkt in Klagenfurt, in Lind bei Velden, in Augsdorf, in Suetschach suchten Gendarmen nach den serbofilen, hochverräterischen Slowenen! Die Kärntner Slowenen mögen, wie jede Nation, verschiedene Schwächen haben, aber von diesem Unsinn sind sie wirklich frei! Durch diese Serbenriecherei sind die meisten Kärntner Slowenen wohl erst zur Kenntnis gekommen, daß es überhaupt Serben auf der Welt gibt. Selbstverständlich ergab die Untersuchung ein gründliches Fiasko.
Eine ganz eigentümliche Erscheinung können wir hier nicht unerwähnt lassen:
Der letzte Balkankrieg zeigte die Magyaren wie die Deutschfreisinnigen als große Türkenfreunde. Die Wellen der Türkenbegeisterung gingen in Ungarn hoch! Und ebenso in Österreich.
Dr. Erler hat in der Hauptversammlung des deutsche* Schulvereines am 8. 11. 1912 zu Innsbruck gesagt: „Der Großteil der Deutschösterreicher hat eher einen Sieg der Türken erwartet und auch erhofft“.
Es ist eine psychologische Tatsache, daß man bei jedem Kriege unwillkürlich für die eine oder die andere Nation Partei ergreift. Sehr überraschend war es nun, daß in Kärnten alle Deutschfreisinnigen, nemškutarji, Anhänger der Štajerc-partei bis ins letzte Nest hinein sofort für die Türken Partei ergriffen. Alle Feinde der Slowenen stellten sich sofort auf Seite der Türken. Es ist eigentümlich, daß die Türken und der deutsche Freisinn eine gewisse Interessengemeinschaft haben. Das war für die Slowenen und für die Südslawen insgesammt eine schmerzliche Erfahrung.
(Dalje prihodnjič)
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1- Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1979/60 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 12. do 28. 2. 1979, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1978/79 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1979. Sprejemni izpiti bodo v petek, 6. julija 1979.
4.	Konec maja 1979 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oziroma o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
3. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6- Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.	i :! I
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski
pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za
Slovence, Ebentaler Straße 14, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik, I. r.
Dekleta, starši — odločiti se bo treba!
Starši, Vas skrbi bodočnost Vaših hčera? Teh skrbi se prav lahko rešite! Svojo hčerko, ki je končala 8 let obvezne šole, vpišite v 3-letno Strokovno šolo za ženske poklice ali v 1-letno gospodinjsko šolo v Šentjakobu v Rožu ali v Kmetijsko strokovno gospodinjsko šolo v Šentrupertu pri Velikovcu.
To sta edini srednji šoli za žensko mladino v deželi, v katerih je pouk dvojezičen.
Prav ta dvojezičnost je, poleg temeljite strokovne izobrazbe, v sedanji situaciji najboljša garancija, da je Vaša odločitev vsekakor pravilna, saj boljših možnosti trenutno ni.
Ne zamudite te priložnosti in pišite po informacije na vodstvo obeh šol, dokler je še kaj prostorov za prihodnje šolsko leto prostih.
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER, ŠENTPETER 25, 9184 ŠENTJAKOB V ROŽU
Objava
Na dvojezični strokovni šoli za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu je vpisovanje v
1. RAZRED 3-LETNE STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-LETNO GOSPODINJSKO ŠOLO najkasneje do konca februarja 197 9.
Pogoji za sprejem:
Uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine oziroma narečja.
Prijavi za sprejem je treba priložiti spričevalo 1. semestra, rojstni list in domovnico. Učenke, ki stanujejo v internatu, dobijo ob danih pogojih državno podporo.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po telefonu štev. 0 42 53/343 ali pa pismeno na zgornji naslov.
Vodstvo šole
Hodiše: uspel družabni večer
Domače slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ je priredilo pre-tek'o soboto pri Habnarju ob Hab-najrevem jezeru „Družabni večer“. Podpredsednik društva, Fridi Sa-botnik, je mogel pozdraviti pevke in pevce mešanega pevskega zbora SPD „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu in tamburaše domačega tambura-škega zbora, katerega vodi njegova žena Dorica. Pevski zbor iz Šentjakoba je pod vodstvom svojega neumornega Lajka Milisavljeviča predvajal domač rožanski program, ki sta ga znala Zalka Steiner-Mikl in Toni Sticker lepo zrahljati v pristni rožanščini. Število obiskovalcev tega nadvse prijetnega domačega večera na žalost ni bi'o čisto zadovoljivo — danes pač že marsikateri rajši ostane doma za pečjo in „gleda televizijo“. Drugič, upamo, bo število tistih, ki jim je lahko žal, da so ostali doma, gotovo že manjše kot tokrat, ker so bili vsi gostje zelo, zelo zadovoljni s programom, ki ga jim je pripravilo domače društvo. Vsi nasmejani so še dolgo kramljali tudi po zaključku oficialnega programa, v katerem so tudi postavili svojega „moža“ naši domači tamburaši pod vodstvom Dorice Sabotnik iz
Farna mladina v Pliberku vabi na igro
„SLEHERNIK“
v nedeljo, 28. 1. 1979, ob 14. uri v farni dvorani v Šentilju
Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju
v nedeljo, 28. 1. 1979, ob 19.30 v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu
Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu
PUSTNA VESELICA Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: sobota, 10. 2. 1979, ob 20. uri Igrajo „Fantje iz Šentpetra“
Farna igralska skupina Kotmara vas vabi na
božični misterij:
„HENRIK, GOBAVI VITEZ“ v nedeljo, 28. 1. 1979, ob 15. in
19.30	uri v farni dvorani Kotmare vasi.
MATURANTI ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE VABIJO NA
GIMNAZIJSKI
PLES
KI BO DNE 9.2.1979 OB 19.30 URI V PROSTORIH DELAVSKE ZBORNICE V CELOVCU


ZABAVAJO VAS:
ANSAMBEL VOKALI NEW SWING OUARTET
IN SOLIST
OTO
PESTNER
Od 21. ure naprej „DISCO“
ENOTNA LISTA „PLIBERK“
vljudno vabi vse občane, prijatelje in sotrudnike v nedeljo, 28. 1. 1979, ob 19. uri k Brezniku v Pliberk. Predstavili vam bomo program EL za volitve 25. marca 1979.
Šentpetra pri Šentjakobu, ki je tvorila lok pevskim in tamburaškim nastopom, saj je tudi po njeni za-
slugi več kulturnih delavcev pri obeh nastopajočih skupinah „zaposlenih“.
Sele: domača kronika
Ko se je leto 1978 bližalo koncu, je potekla življenjska doba dvema ženama.
23. novembra je v celovški bolnišnici umrla Terezija Kelih, pd. Žborcinja, vdova, blaga mati enajstih otrok. Bila je dobra mati in žena, zgled drugim.
Tik pred božičem, 21. decembra, je umrla najstarejša Selanka, 93-letna Marija Mak. V svoji visoki starosti se je še rada udeleževala srečanj na dan starih.
Tudi v novem letu se je preselila na oni svet blaga žena, vdova Antonija Lajmiš. Pred dvema letoma ji je umrl mož, ki je bil dolga leta se'ski mežnar. Kot mlado dekle je bila članica Marijine družbe in pevskega zbora ter igralka na društvenem odru. Bila je mati štirih hčerk, od katerih sta dve že poročeni. Preden je morala bivša mežnarija s farnim domom dati
VOLILNI SESTANEK EL 2ELEZNA KAPLA
bo v torek, 13. 2. 1979, ob 19.30 v hotelu OBIR.
7. PLES „DANICE“
Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Vogel v Šentprimožu Čas: sobota, 27. 1. 1979, ob 19.30 Za ples igrajo „Fantje iz Podjune“ Na programu bo še vrsta presenečenj.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO v počastitev slovenskega kulturnega praznika
v četrtek, 8. 2. 1979, ob 19. uri v dvorani „Aula slovenica“, Celovec, Paulitschgasse 5-7.
•	Slavnostni govor O Recitacije
#	Glasbeni vložki
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „RADIŠE“
vabi na
3. RADIŠKI PLES v soboto, 10. 2. 1979, ob 20. uri
pri Taverju na Radišah Igrajo trgovci iz Slovenije
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU vabi na redni
OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 27. 1. 1979, ob 19.30 v farnem domu v Šmihelu.
Poje in igra ansambel Hanzija Artača.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „SRCE“ V DOBRLI VASI vabi svoje člane na redni
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 28.1. 1979, ob 14.30 v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Pred in po občnem zboru bo zapel mešani pevski zbor „Srce“ iz Dobri© vasi. * V
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „HERMAN VELIK“
V SELAH V KOTU
vabi na slovenski film
„KAPLAN MARTIN ČEDERMAC“
v soboto, 27. 1. 1979, ob 19. uri v šoli na Kotu.
Film bo predvajala Slovenska prosvetna zveza.
prostor novi cerkvi, si je družina postavila lastno hišo.
Rajna zaradi ohromelosti noge zadnje čase ni več mogla hoditi, a je to nadlogo potrpežljivo prenašala. Bila je zelo spoštovana, o čemer je pričal njen pogreb. Kljub mrazu in obilnemu snegu jo je pospremila na njeni zadnji poti velika množica ljudi.
Naj se vse tri rajne matere odpočijejo v večnem miru. Svojcem in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
r/)i$nui bralca:
SAMORASTNIŠKEMU KOROŠKEMU SLOVENCU FRANCIJU TOMASCHU ZA ZADNJO POT
Zvonovi iz farne in podružnih cerkva so nam takoj ob začetku leta naznanjali, da je v deželni bolnišnici izdihnil dušo v Bogu Franci Tomasch, čevljarski mojster iz Kršne vasi, 1. januarja 1979.
Nemi smo obstali ob tem sporočilu, da zdravniška znanost, ki je danes na tako visoki zmogljivosti, ni mogla več rešiti življenja našemu komaj 40 let staremu faranu.
Pokojni ni bil samo zvest faran, ampak aktiven član društvenega delovanja v fari, občini in med sosednimi društvi, kjer smo gojili (in bomo) pravo prijateljsko sodelovanje, saj so ob pogrebnih žalo-stinkah na domu in ob grobu sodelovali pevci sosednih SPD, pri katerih je bil pokojni Strekeljnov Franci priljubljen (s svojimi humorističnimi vložki) pevski in narodni značaj.
Nekdanji duhovni oblikovalec naše fare č. g. dekan Kristo Srienc, je prihitel iz Šmihela, da je pokojnemu Franciju izrekel zahvalo in priznanje ob žalnem nagovoru, saj ravno dekan Srienc je znal izluščiti talente in samouke iz vrst nekdanjih njegovih faranov. Neštetokrat je stal pokojni Franci kot igralec ali pevec na kulturnem po-diju in dajal od sebe, ker je srčno spoštoval in ljubil slovensko besedo v pesmi in molitvi.
Bil je pravi zgodovinski raziskovalec naših starih slovenskih izrekov, imen krajev ali rodbinskih imen, naročnik lista koroških Slovencev „Naš tednik“, Mohorjevih knjig in lista „Nedelja“, katero je on vselej že pred mašo vzdignil na klopci farne cerkve. Iz teh zakladnih virov je črpal ljubezen do materinščine in socialno sočustvoval s tistimi, ki se tega spoznanja niso mogli oprijeti.
Bil je tudi več let član domače požarne brambe v Stari vasi (njegov oče Franc Tomasch je bil soustanovitelj leta 1926 te ustanove, dolga leta pa kot načelnik in častni načelnik te ustanove v pomoč bližnjemu).
Pliberško faro je zastopal č. g. Janez Rovan, kjer je pokojni že več let vodil čevljarski salon pri družini Opetnik.
Imeti prijatelja je božji dar,
imeti nekoga — kjer obsediš
in si nikamor več ne želiš,
ta sreča je častna, to lepa je stvar, ker prijateljstvo nima ograj in ne mej!
Vsem prizadetim izrekamo tem potom naše iskreno sožalje!
Domačin
■ 'K - v »f / .v»	■	’	‘
■ m -...... • |	. '! , S
izpolnil se je krog življenja možu, ki je zaslužil, da bodo pisali njegovo ime v zgodovini Slovencev z velikimi zlatimi črkami. S svojim življenjskim delom si je postavil spomenik, trdnejši in trajnejši od jekla.
Smrt dr. Joška Tischlerja je krut udarec za ves slovenski narod. Kar je namreč ustvaril, presega daleč ozki koroški okvir. Najsi bo to na političnem, prosvetnem ali šolskem področju. Ob njem kot človeku, politiku, prosvetnem delavcu, učitelju se niso oblikovali in vzrav-navali samo koroški Slovenci. S svojim trdovratnim življenjskim optimizmom, neupogljivo življenjsko voljo, s svojo neuklonljivostjo je postal vzgled naši narodni skupnosti.
Niso ga strli ne hudi osebni udarci, ne razočaranja, ne zatiranje, ne zapostavljanje, ki ga je moral pretrpeti kot Slovenec, ne izgon iz domovine v času nacizma, ne obrekovanja ne podtikavanja, ne blatenja ne sumničenja. Vse to in še marsikaj drugega, predvsem
domovino. A v Beljaku so Angleži pot zastavili. Med navzočimi avstrijskimi policisti so spoznali izseljenci vrsto takih, ki so leta 1942 nosili uniformo Hitlerjeve policije. Šele po intervenciji pri takratnem deželnem glavarju Pieschu so se izseljenci mogli vrniti na svoje opustošene domove.
Po zmagi nad nacizmom in po osvoboditvi leta 1945 je zaživelo tudi med koroškimi Slovenci upravičeno upanje, da se bo končno nehalo zatiranje, zapostavljanje, preganjanje. Kot član provizorične deželne vlade je izbojeval dr. Joško Tischler odredbo o obveznem dvojezičnem šolstvu. Šola, ki je prej le potujčevala in pomagala sejati sovraštvo, naj bi končno prispevala svoj primerni delež k pravičnosti in enakopravni prihodnosti obeh narodov v deželi, Slovencev in Nemcev. Če bi v šoli vzgajali mladino k medsebojnemu spoštovanju, če bi soseda razumela drug drugega jezik, poznala in spoštovala kulturo in zgodovino, tudi ne bi moglo biti mogoče, da bi de-
ga iz hvaležnosti že kmalu imenovali očeta Slovenske gimnazije in s tem po svoje v globokem spoštovanju izpovedali resnico, z velikim optimizmom, povezanim s podjunsko trmo, je kljuboval vsem napadom na gimnazijo. Prvega hujšega je bilo treba odbiti že leta 1958, ko so sovražniki enakopravnosti in napredka dosegli, da je deželni glavar Ferdinand Wedenig razveljavil 22. septembra odredbo o obveznem dvojezičnem šolstvu iz leta 1945. Leta 1963 je bila prva matura na Slovenski gimnaziji, tudi osebni uspeh prvega ravnatelja, ki je konec leta 1967 odšel v pokoj. Z gimnazijo, sadom svojega truda, je ustvaril temelj izobrazbi in samozavesti naše mladine, naše prihodnosti.
Po upokojitvi se je znova posvetil bolj temeljito politiki. Kot predsednik Zveze slovenskih izobražencev je zbiral skupno z rajnim selskim županom Hermanom Veljkom zlasti učitelje. Zaradi preobremenitve je leta 1960 oddal pred-sedništvo NSKS. Sledil mu je dr.
SKKBSSKSKKvKKSSK^^
-Prvemu-
docela neupravičeni napadi in sodbe, ki so jih razni baje napredni krogi spravili v svet, ga je sicer bolelo. Toda kamni, s katerimi so hoteli zadeti starosto koroških Slovencev in očeta Slovenske gimnazije, so prileteli vsi nazaj na metalce.
Zibelka je stekla dr. Jošku Tisch-lerju 8. maja 1902 pri Marku v Za-
blatah pri Kamnu v Podjuni. Malo navrh je oče kupil Hajnžlnovo hišo v Tinjah.
Prva svetovna vojna je pobrala starejšega brata Šimana. Gimnazijo je obiskoval mladi Joško v Celovcu, 6. in 7. razred je zaključil
v Kranju, maturo je opravil po plebiscitu v Celovcu. 10. oktober 1920 je prinesel samo začetek tega, kar je mora! dr. Joško Tischler pretrpeti v poznejših letih. Ko je končal študij matematike in fizike na Dunaju, kjer je bil leta 1922 med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov (zdaj Klub slovenskih študentov), na Koroškem zanj ni bilo kruha. Moral je prvič v „izgnanstvo“, v Fürstenfeld na Štajersko. Vrnil se je leta 1934, poučeval je v Beljaku. Leta 1936 so ga izvolili za predsednika Slovenske prosvetne zveze, kar je ostal celo desetletje, do 1946.
Z anšlusom 1938 se je začelo novo obdobje preganjanj in zatiranj. Prva žrtev nacizma je postal njegov iskreni prijatelj, škocijanski župnik Vinko Poljanec. Dr. Joško Tischler je bil izgnan leta 1939 v Bregenz na Predarlsko, kjer je kmalu ustvaril stike z raznimi Slovenci in jih kljub neprenehni nevarnosti podpiral. V letih 1942, 1943 in 1944 je trikrat obiskal slovenske izseljence na Hesselbergu, ilegalno seveda. Ko je leta 1944 policija izdala odlok, da se „ost-arbajterji“, slovanski prisilni de^ lavci, ne smejo udeleževati javnih služb božjih, se je med mašo tudi sam obrnil in odšel. Julija 1945 je pripeljal slovenske izseljence v
želo Koroško še kdaj preplavilo
tako podivjano sovraštvo, ki je v
dobi nacizma hotelo iztrebiti slovenski živelj in s tem okrasti koroško domovino pravega, pristnega obraza.
Važen zgodovinski dogodek je bil 28. junij 1949, ko so ustanovili v Celovcu Narodni svet koroških Slovencev. Razvoj je povsem podčrtal pravilnost ravnanja dr. Joška Tischlerja in tistih, ki so se takrat z njim vred odločili, da ustanovijo NSKS. Odločitev je bila trda, naslednja leta so zahtevala mnogo samopremagovanja in samozataje-vanja. A naposled je prišel le 11. oktober 1955.
V nedeljo, 15. maja 1955, so na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo. Neodvisnost Avstrije je edinole sad protinacističnega boja, h kateremu je prispeval slovenski narod izreden delež. V členu 7 avstrijske državne pogodbe so zapisane pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. V prepričanju, da je le enotno politično nastopanje osnova za dosego vseh pravic in s tem enakopravnosti, je dal dr. Joško Tischler bistveno pobudo, da sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO, naslovili 11. oktobra skupno Spomenico dunajski vladi z jasnimi predlogi in pravičnimi zahtevami o izpolnitvi varstvenih določil avstrijske državne pogodbe. Spomenica je hkrati tudi začetek skupnega političnega nastopanja in boja obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Leta 1957 je bil dosežen prvi — na žalost doslej edini — uspeh v boju za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Prosvetni minister Heinrich Drimmel je podpisal odlok o ustanovitvi Slovenske gimnazije. Glavni boj je bojeval dr. Joško Tischler, ki je postal tudi prvi ravnatelj. Koroški Slovenci so
Valentin Inzko do leta 1968. Od leta 1968 do 1972 je bil predsednik dr. Reginald Vospernik.
Dr. Joško Tischler, ki je bil v letih 1968 do 1972 podpredsednik, je spet prevzel predsedstvo v težavnem obdobju od 1972 do 15. maja 1976, ko je izročil vodstvo mlajšemu.
Popolnoma ločiti od politike, od svojega Narodnega sveta koroških Slovencev, se ni mogel. Skrbno je zasledoval in spremlja! razvoj, tu pomagal z nasveti, tam povedal kako bridko. Skratka, bil je kot oče, ki se veseli razvoja in uspehov svojega otroka, ki mu pa ta razvoj tudi povzroča skrbi, včasih težave, kot oče, ki se tu strinja s sinom, tam pa ga tudi, kot se spodobi, pokara in mu pove, kje da misli, da je prava pot, in kam da vodi.
Zavedamo se, da so vse besede, pa naj so še tako lepe in iskrene, ob veličini tega moža samo besede. Bil je steber, bil je orjak, ki je kljuboval vsem vetrovom. Kos mu je bila samo smrt, ki pa je, tako je vedno trdno veroval, samo prag v drugo, večno življenje.
Izgubo bomo občutili vsi. Najbolj seveda žena Ana in otroci Janko, Marjeta, Joško in Anica z družinami. Vsem izrekamo iskreno sožalje!
Najsvetlejši spomenik bomo postavili dr. Jošku Tischlerju, če bomo nadaljevali pot, ki nam jo je pokazal, pot doslednega, neumornega boja za mir in enakopravnost v deželi, za koroške Slovence, s tem pa za ves slovenski narod, ki ga je rajni ljubil in spoštoval čez vse drugo.
Naj se naš prvi predsednik dr. Joško Tischler, oče Slovenske gimnazije in njen prvi ravnatelj, veliki borec za koroške Slovence, odpočije v večnosti od vseh zemeljskih naporov, od vsega minljivega zemeljskega trpljenja.
Večna mu slava! Časten mu spomin!
Narodni svet koroških Slovencev
Očetu Slovenske gimnazije v slovo
Vzornemu kulturnemu delavcu in voditelju v hvaležen spomin
Dragi Joško!
Nam vsem, ki stojimo še sredi dela, sredi življenja, se zdi kar neverjetno, s kakšno krutostjo in doslednostjo se izteka nit življenja. Pred meseci še si se v polni zavesti svojih tesnih prijateljskih občutkov, ki so Te družili z Vinkom Zwittrom, na tem mestu od njega poslovil. Od človeka, od kulturnega in političnega delavca.
Danes, ob vstopu v novo leto 1979, stojimo ponovno ob krsti velikega koroškega Slovenca. Naprošen sem bil, da Tebi, dragi Joško, napišem nekaj poslovilnih besed. Kot zastopnik srednje generacije, kot vodja ustanove, ki nosi Tvoj pečat in ki je prepojena s Tvojim znojem in — skorajda bi rekel — s Tvojo srčno krvjo, mi je ta naloga težka in častna obenem.
Ko sem Te v zadnjih decembrskih, predbožičnih dneh pripeljal na Slovensko gimnazijo, da bi Ti razkazal razstavo o izseljevanju koroških Slovencev, si z živo prizadevnostjo in bistrim spominom poromal nazaj v tiste težke dni, ko si bil hes-selberškim rojakom bodrilo in odločen zagovornik izseljencev po vrnitvi. Spoznal si na slikah tega, onega, tretjega. Telesne moči pa so ti pešale, ko sem Te spremljal iz šole. Kar bali smo se zate vsi, ki smo Ti stiskali roko z božičnimi in novoletnimi željami.
Ne bom pozabil Tvojih solznih oči, ko si se navdušil za delo, ki so ga opravili dijaki pri pripravi razstave. Slutili smo, da je bil ta obisk poslovilni obisk ustanovitelja Slovenske gimnazije na osrednji kulturni ustanovi koroških Slovencev, čeprav tem občutkom nismo hoteli verjeti.
Misel, da morajo dobiti Slovenci svojo srednjo šolo, je bila v Tebi od nekdaj živa. Ko je ta ideja potem leta 1957 zaživela resnično življenje, ni ga bilo drugega slovenskega pedagoga na Koroškem, ki bi dal tej ustanovi tudi meso in kri, razen Tebe. Vemo: silak in pol, kakršen si bil, si se lotil z zavihanimi rokavi dela. Marsikdo se Ti je tedaj — in tudi še kasneje — pomilovalno smejal, ker si organiziral v mesecih priprave pravi molitveni vihar pobožnih slovenskih žena, ker si vedel, da mora vsaka velika stvar tudi dobiti svoj blagoslov od zgoraj. Gotovo si se tudi tedaj spomnil opomina svojega očeta, ki Ti je kot vodilo za življenje nalagal tam na
—----------------------------^ Ob 60-letnici Slovenske krščan-
I sko socialne zveze za Koroško je Tinjskem polju vero v boz]( dr. j0šk0 Tischler zapisal v svo-pomoč in vero, trdno vero,' jem prispevku za Družino in dom: slovenstvo.	„Po drugi svetovni vojni je kultur-
In glej, čudež se je zgo ?? del° med koroškimi Slovenci dil! Nebogljeno drevesce ^ .° * * * * v dvojno smer, idejna nasled-trije razredi in peščica uS ,ICa Slovenske krščansko socialne tel jev — se je razraslo 1 Veze in Slovenske ^prosvetne zve-teh dobrih dveh desetletji- e Pa jo ostala Krščanska kultur-v kar mogočno drevo. D‘ 3 2veza
nisi bil samo uspešen prof« Ta ugotovitev, ki je bila hkrati sor matematike in fizik* jasna izpoved zadnjega predsed-ampak tudi spreten vodj» njka Slovenske prosvetne zveze do svojih profesorjev, si dok* njene ukinitve po hitlerjanski stra-zoval iz dneva v dan, odk*1 * * * V hovladi, mi dovoljuje in me celo si nastopil svojo pedagoŠk zadolžuje, da kot tačasni predsed-službo. Pri tem delu nikd* nik Krščanske kulturne zveze na-nisi iskal svoje časti, ampai Pišem pokojnemu predhodniku in si imel v očeh od prvet|‘ Prijatelju nekaj vrstic v iskren in dneva ustanovitve Slove® hvaležen spomin, ske gimnazije kulturno ra* Dr Jq TjschIer bj| kultur_ tiste narodne skupnosti, >' nik iz ljubeznj do svojega naroda
atere si izšel.	in iz globokega spoštovanja do nje-
Zboru Tvojih profesorja' Pa^ih kulturnih vrednot ter iz skrbi sem se pridružil šele let‘ 2a °hranitev njenega kulturnega 1961, ko se je bližala gimn® l2r°čila. Njegova neumorna delav-zija prvi maturi. In prav ne n°s1: na tem področju mu je bila pozaben mi je Tvoj plamen« °d začetka do konca častna služba či apel maturantom, ko so V. najčistejšem pomenu besede, poslavljali drug od druge^ nikclar od nikogar plačana, nikdar ter od profesorjev, v pon# 2adostno honorirana. Za narod je nem domu našega edinstv« hotel delati z vsemi svojimi močmi nega Prešerna v Vrbi na G« 'n . zmožnostmi, nikoli pričakujoč renjskem. Razum in čustv*	zahvale ali pohlave. Za naro-
sta Ti narekovala tisto ap«	b,ag°r 50 mu bili zmeraj od'
logijo zvestobe — zvestob* 2' srae’ roke in denarnica. Z vse-sebi, Bogu, narodu, prepd ^ rmantk0.hp0dp0r0tjel P°magal Čanju. Ob vsej strogosti * kl J|h Je smatral za m°rab't"e bil goreče zaljubljen v « °od°ce voditelje svojega ljudstva,
svojo mladino, ki danes o* Potl d° cilja njihovih študijskih
Tvoji krsti resnično žaluj« ^ V®"1 njegoverTl nesebi?'
tudi tisti mladi, ki Te ne V° omaia i " ^" ^	-v09
znajo, katerim pa si neK* &at' ntltlDrazocaranJe mtl ,nf
vrste koroški mit.	n Z	^ ^
namen: pomagati ogroženemu
SlovensK* na|‘odu v lepšo, svetlejšo, svobod-v hejšo bodočnost.
Kot ravnatelj gimnazije si v desetletju katerem si jo vodil, ved®*
znal izravnavati, biti vse*	"arod 'e vzel nase Pre
— profesorjem, dijakom #
rodne skupnosti.
Reginald Vosperi#'

NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo
živem spominu mi je še, kako je na proslavi 50-letnice Slovenske krščansko-socialne zveze v Šmihelu leta 1958 s krepko, možato besedo bodril zbrane številne rojake h kulturnemu delu v duhu nesebično požrtvovalnih ustanoviteljev in prednikov.
Njegovo največje in najbolj zgodovinsko kulturno dejanje pa so nedvomno prizadevanja in vztrajnost v boju za pravično dvojezično šolo in za slovensko gimnazijo v Celovcu. Da mu je oboje uspelo, mu je bilo gotovo v največje veselje in zadoščenje ter najlepše plačilo za vse njegovo neplačano delo za narod. O tej morda najsvetlejši dobi njegovega življenja se bodo gotovo podrobneje razpisali pristojnejši avtorji.
Poleg velike ljubezni do naroda je vso njegovo dejavnost spremljala in celo nosila globoka vernost in klena pobožnost. Še ga vidim, kako je na počitniškem sestanku koroških slovenskih visoko-šolcev v Šmihelu leta 1937 kot predsednik Prosvetne zveze na grobeh pokojnih tovarišev naglas naprej molil molitve za rajne. Udeleženci obletnice izseljevanja leta 1946 pa so priče ne le njegovega odločnega posredovanja pri celovški cerkveni oblasti za dovolitev spominske maše, ampak tudi njegovega vzornega verskega dejanja, ko je po odklonitvi izrečene prošnje sam v celovški stolnici naprej molil rožni venec zbranim rojakom
trpinom. Kdor ga je globlje poznal, ve, da je to storil iz zgolj verskega nagiba kot kristjan, ki se zaveda svoje odgovornosti pred sicer enako mislečimi, a v trpkem razočaranju do skrajnosti togotnimi rojaki.
Ob zadnjem slovesu se v globokem spoštovanju klanjamo njegovi močni osebnosti in njegovemu čistemu značaju. Kar je Oton Zupančič zapisal z mladostno zanesenostjo, je Joško Tischler dosledno živel: „Stoj ko drevo brez zavetja!“ In je vedel: „Višji si, bolj te pretresa vihar...“ Zato ni klonil, niti tedaj ne, ko so nanj padala žaljiva in lažniva obrekovanja, ko se mu je zdelo, da ga vse zapušča, ko so ga sodili in obsojali nerazsodni rojaki. Od bolečine se je zjokal, a klonil ni!
Dobesedno velja o njem, kar je Simon Gregorčič zapel Franu Erjavcu v spomin:
„Umrl je mož!
Kje tak je še med nami...
Umrl je mož pravice in resnice.
Umrl je poštenjak.
Umrl je učenjak.
Podrl se domu steber je krepak.
Umrl je mož značajen, načel jeklenih, neomajen.
Viharja se ni bal,
za dom, za rod je trdno stal.
Umrl je mož.
Ne, ni umrl!
Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami."
LKH
v obliki nastavitve kot .	^	, ,	.	.. plrnriazijski profesor izven Koroške,
starsem — kolega svetov« ker koroška gosposka že v prvi re-lec, prijatelj. Koliko hstf Publiki ni trpela zavednega sloven-zrtev si dopnnasal, tudi » skega šolnika na koroških šolah, nancnih, da je bilo udob® Njegovo pregnanstvo se je po pri-temu ali. onemu! Kolikokr® ljučitvi Avstrije k velenemškemu so se dijaki in profesor) rajhu še stopnjevalo, dokler se ni shajali v. Tvojem stanov* na Qe|u nagjk) izseljencev mogel nju, da bi dobili kak nasv® krniti v svojo rodno deželo. A še Kako veder in šegav si bj °b tej vrnitvi je bil pripravljen žrt-v naši družbi! Vsak je čut® vovati se za svoje rojake, ko so jim da ima opraviti s plemenj beljaškem kolodvoru angleške tim človekom, ki zna tu® °blasti zastavile pot ter jih hotele bodrilno in usmerjeval®1 na9nati nazaj v Nemčijo. Stopil je svetovati. Tvoja službe®* bred z orožjem grozečega častni-vestnost in pedagoška za®' ka. si odpel suknjič ter zaklical: zetost sta nam bili ved®* ”^u so moje prsi, kar ustrelite!“ vzor.	l,akar 30 odnehali ter dovolili na-
r» - i	„z,	a'jevanje vožnje proti Celovcu.
Danes žaluje ob Tebi p°
leg zveste žene in druži®* Prva leta po osvoboditvi je bilo — z njimi iskreno sočustv* tudi naše ljudstvo močno politič-jemo — Tvoj duhovni otrok n0 nastrojeno. Vse takratne kultur-Slovenska gimnazija. Vf« ne Prireditve so bile hkrati politič-čam Ti besedo, ki si mi J1 ne demonstracije v smislu z mno-spregovoril pred nekaj te** Rirni žrtvami pridobljene svobode, ni: „Ponosen sem na gim®« rieridar pa je dr. Tischler tudi težijo!" Joško, mi smo ponoS« a) s treznostjo v dolgih težkih nate! Bog Ti poplačaj V*1 etib dozorelega moža predvsem žrtve, ki si jih vsadil v boudarjal potrebo in važnost kul-svojo šolo in blagor naše ®« Llrr|ega udejstvovanja ter vztraj-
ne9a kovanja trdnih značajev v ledini našega k novi zavesti pre-Duienega ljudstva.
Dr. Joško Tischler — 75-letnik — jubilej so praznovali v Tinjah. Na njegovi strani: zvesta žena Ana.
Kot soustanovitelj Krščanske olturne zveze je do zadnjega z 150.— šil., za Jugoslavijo 200.'' 2lvim zanimanjem spremljal njen za ostalo inozemstvo 250.- šik razv0j ter ji bil rad na voljo za po-zračni posti 500.— sil.). — Lastfl1. rrin^ in ^ i	~	^
izdajatelj: Narodni svet koroški®,;	n sodelovanje, čeravno so ga
vencev — Odgovorni urednik: ^ t ^sljska in ravnateljska služba Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 2® er politična dejavnost in odgovor-- Tiska: Tiskarna Družbe sv Post do skrajnosti zaposlovale. V v Celovcu, Viktringer Ring 26.	1
Slovenski študentje leta 1925 na Dunaju. Spredaj (od leve): dr. Joško Tischler (f), dr. Janko Dersula, inž. Marko Polzer (t) ter prof. Jožko Hutter: zadaj: Zdravko Zwitter (f), Tomaž Wieser in dr. Vinko Zwitter(t).

Dosegel je zastavljeni cilj: dr. Joško Tischler s prvimi maturanti na Slovenski gimnaziji leta 1963.
Dr. I. Tischler na mrtvaškem odru
„Oče Slovenske gimnazije“ dr. Joško Tischler leži v soboto, 27. januarja 1979, od 10. do 18. ure ter v nedeljo, 28. januarja 1979, od 8. do 18. ure na mrtvaškem odru v dvorani „Slomškovega doma“ (nova zgradba Mohorjeve) v Celovcu, 10.-Oktober-Straße 25/I. Rojaki imajo možnost, da se v tem času od dragega pokojnika poslovijo. V soboto, ob 10.30 uri bo tudi v Mohorjevi kapeli prva maša zadušnica, ki jo bo daroval prelat Aleš Zechner.
Dr. Joško Tischler je ob 30-letnici NT prejel priznanje NSKS
Na predvečer 15. maja 1976, je dr. Joško Tischler izročil vodstvo NSKS v mlajše roke. Poslovil se je od predsednika druge osrednje organizacije ZSO, dr. Francija Zwittra. Dr. Tischler se je vedno zavzemal za sodelovanje in enotnost vseh koroških Slovencev.

Ko je Jasper rešil življenje staremu Smithu — tako je pripovedoval Sir Milner Gibbard — so bili vsi prepričani, da to pomeni konec, vsaj kar zadeva Charlija Wil-sona. Izgledi, da bi Wilson dobil Daphne Smith za ženo, so se razblinili v nič. V krčmi Pri nasršenem mačku, kjer so premlevali take stvari, so bile stave 20:1 proti Charliju, ki je zlovoljno pohajkoval po gozdovih in poljskih stezah. Najbrž je ubogi vrag mislil, da bo s telesno utrujenostjo premagal kljuvajočo bolečino v svojem srcu. Jaz osebno Jasperja nisem mogel trpeti. Čeprav se mi gabijo ljudje, ki radi opravljajo in slabo govorijo o soljudeh — bi mu pripisal, da je vse skupaj sam napeljal, da bi se prikupil staremu Smithu. Kako neki naj si sicer razložimo oljni madež na starem pomolu, kjer je stari Smith po navadi privezoval svoj čoln, ko se je vračal z ribolova? Kako naj sicer razložimo, da je bil Jasper takoj pri roki, ko je starcu spodrsnilo na olju in je vznak padel v jezero?
Jasperjeva družina je bila že od zdavnaj nezanesljiva tolpa falotov. Prepričan sem, da je njegov oče goljufal pri kartah, čeprav tega nikoli ne bom mogel dokazati. In vedno se je potikal po krčmah, se puščal povabiti na kozarček, potem pa je skrivnostno izginil, ne da bi se oddolžil.
Kakorkoli že bodi, Jasper je oblečen skočil v jezero in starega potegnil ven. Tistega jesenskega dne je bilo prekleto hladno, in ker si je stari Smith pri padcu zvil gleženj, ga je Jasper na hrbtu odnesel domov. Zdravnik je rekel, da je stari ušel pljučnici samo zato, ker ga je Jasper tako urno spravil na toplo. Kazalo je torej, da ga je Jasper kar dvakrat rešil: prvič pred utopitvijo in potem še pred pljučnico.
Stari Smith je bil neznansko navdušen in odtlej se je Jasper sprejahal po njegovi hiši kot krava po detelji. Vsakokrat, ko je prišel,
ga je stari Smith pozdravil še bolj prisrčno in ga prisilil, da je še bolj dolgo ostal. Seveda je bila Daphne često zraven in tedaj je stari Smith po navadi olikano izginil ter ju pustil sama.	'
Nekega dne sem se pogovarjal z njim o nezgodi. „Da," je zamrmral stari Smith, „Jasperju se imam zahvaliti, da sedaj sedim tule poleg vas. Imeniten fant je! In njegov oče je moj stari prijatelj. Vse bi storil za Jasperja, vendar ničesar ne zahteva. Ima, kar potrebuje in bo povrh vsega še dedoval po svojem očetu. Vendar mu morda lahko dam nekaj, česar ni moč dobiti za denar.“ Njegov pogled se je izgubil v daljavi.
„Ali kdaj srečate Charlija Wil-sona?“ sem ga vprašal.
„Mar je sploh še živ? 2e celo večnost ga nisem videl.“
Tako je torej s to stvarjo, sem si mislil in spoznal, zakaj stoje stave 20:1. Toda ko sva ga isti večer s Spofforthom spila kozarček, sem se iznenada odločil staviti pet funtov na Charlija. Spofforth je na licu mesta zapil ta denar, ker je bil tako ali tako že izgubljen, vendar me je pohvalil, da sem tvegal tako drzno stavo.
Vsekakor pa ni videl, kar sem bil videl jaz. Med potjo sem v Rimskem gozdu opazil Charlija in Daphne, ki sta v mraku sedela pod drevjem in bila prepričana, da ju nihče ne vidi. Naj mi bo oproščeno, vendar ne morem reči, ali je ona poljubila njega ali on njo.
*
Cez nekaj dni je vas vznemirila nova nezgoda. 2e ves teden je zmrzovalo in je kazalo, da se bo mraz še držal. Večini vaščanov to ni bilo po volji. 2ame pa je pomenilo, da mi ne bo treba jahati naokrog, medtem ko staremu Smithu nekaj časa ne bo treba loviti rib.
In potem je prišla novica, da se je Charliju Wilsonu na jezeru udrl led in ga je rešil stari Smith. Bilo je golo naključje, da je stari Smith
odšel k čolnarni in je videl, kako se je Charliju udrlo. Po navadi se ni tam nihče mudil in bi to pomenilo Charlijev konec. Toda stari Smith je urno prinesel lestev iz čolnarne, se splazil po njej do luknje v ledu in ravno še pravi čas rešil Charlija, ki je bil že skoraj izgubil zavest. Še ena dodatna minuta bi ga veljala življenje.
Bil sem med prvimi, ki so čestitali staremu Smithu. „Veste“, sem dejal, „nisem čustven človek, vendar sem prišel sem nalašč zato, da bi vam stisnil roko. Ponosen sem na vas!“
„2elo ste dobri, Gibbard,“ je odvrnil, „saj nisem ničesar takega storil... “
„Neumnosti, stari prijatelj,“ sem ga precej ostro prekinil. „Fantu ste rešili življenje. Kdo drugi neki bi pokazal tolikšno prisotnost duha in bi tako urno privlekel lestev, ne da bi se zmedel?“
„Ah, kaj... “
„Ne, Smith, mene se ne boste
Toskanski veliki vojvoda Leopold II. (1797-1870) se je pogosto sam sprehajal zunaj obzidja, oblečen kot navaden meščan. Ko se je nekoč vračal v Firence, je srečal domačina iz Fiesole in začela sta se pogovarjati.
y>Po kaj greš v Firence?« je vprašal vojvoda.
»Velikega vojvodo grem nekaj prosit,« je odgovoril možak.
»Ali ga poznaš?«
»Ne, nikoli ga še nisem videl.«
»Kaj pa, če ti ne bo ustregel?«
»No,« je dejal meščan po kratkem premisleku, »potem ga bom poslal k vragu.«
Vladar se je nasmehnil, se na odcepu poslovil in odšel v dvorec.
Čez eno uro je sprejel deželana, hi se je sicer začudil, ko ga je spo-
'■'N tako zlahka otresli. Pomislite samo na tveganje! Ce bi led popustil pod vašo lestvijo!“
Stari Smith je zamišljeno prikimal. „Ja, če vi tako pravite... Malo je pokalo.“
„Natanko tako je, kot sem rekel,“ sem vztrajal. „Poskrbel bom, da bodo za tole zvedele oblasti.“ „Oh, tega na vašem mestu ne bi storil... “ je dejal.
„Ne mislim na vas, Smith, temveč na vse nas. Imamo pravico zahtevati, da bodo ustrezno priznali naš ponos spričo vašega pogumnega dejanja."
*
Charlie in Daphne sta se junija poročila. Nevesta in ženin sta vztrajala, da je treba skupaj s poročnimi darili razstaviti tudi kolajno starega Smitha. Starec je za hip zadržal mlada dva pri vratih avtomobila, s katerim naj bi se odpeljala na železniško postajo. „Srečno,“ je rekel, „in mislita na to, da se bosta vrnila sem, ko prideta nazaj s Portugalskega. Povabil sem veliko ljudi, ki bi te radi spoznali, Charlie... Dobro se imejta!“ Gostje so se začeli drug za drugim razhajati.
„Ste zadnje čase kaj videli Jasperja?“ sem vprašal starega Smitha.
„Koga?"
„Jasperja Dilberoghuba,“ sem ponovil.
Stari Smith je odločno odkimal. „Ne,“ je dejal. „2e precej časa
znal, vendar ni izgubil poguma in mu je razložil svojo zadevo.
»Kaj pa, če ti ne ustrežem?« ga je zasmehljivo vprašal Leopold.
Deželan pa kar naravnost:
»E, visokost že ve, kako sva se med potjo dogovorila!«
*
Da bi posredno grajali Nervo zaradi prevelike dobrohotnosti, ki jo je izkazoval celo goljufom, so senatorji nekega večera napeljali pogovor na Katula Mesalina, znanega po številnih lopovščinah, ki je bil umrl pred nekaj leti.
»In če bi bil še živ,« je vprašal cesar, »kaj bi neki počel?«
»Oh!« je rekel eden od senatorjev, »verjetno bi z nami večerjal!«
nisem videl ne starega ne mladega. Ce povem po pravici, sta mi bila oba nekoliko v nadlego. To večno poudarjanje, da me je potegnil iz jezera. Seveda sem Jasperju nekaj dolžan. Saj mi je pomagal zlesti na breg, ko sem bil že skoraj izgubil tla pod nogami. 2elo lepo od njega, toda to bi bil storil vsakdo. In potem ko ste pripovedovali, kako stari Dilberoghub igra karte, se ne družim več z njima.“
„In pije na tuj račun?!“ sem ga opozoril. „Hm, mislim, da se bom še malo pozabaval, preden odidem,“ sem pristavi!.
Bil sem med zadnjimi in sem smuknil ven, ne da bi se poslovil od gostitelja. Nisem ga hotel motiti, ker se je pogovarjal z dvema moškima, ki sta bila očitno novinarja. Eden od njiju je držal v roki kolajno in jo je radovedno ogledoval. Oba sta pozorno poslušala starega Smitha.
....led je nevarno pokal,“ je
pripovedoval. „Tu in tam so bile razpoke, ki so se bliskovito širile... voda je bila temna, da ni bilo videti dna. Kljub mrazu sem se potil od strahu in moral sem zbrati ves pogum, da nisem odnehal... “ *
Nihče ni vedel, da sem med drugo nesrečo skupaj s svojim služabnikom in Daphne tičal v grmovju. S seboj smo vzeli tudi lestev — za vsak primer... če bi si stari Smith premislil.
I anekdote - anekdote I
,vww.v.*.,.%vw.v»‘.”^»*.vw.*«%*.v.wvwvwv^wwwwwwwwwwwywwwy|^^
IVAN CANKAR:	15
fJJ&dßbe iz 9mm4
VRZDENEC
Moja mati je bila doma z Vrzdenca.
Ta vas je, pravijo, tam nekje v Horjulski dolini; jaz ne vem, če je res, ker je nikoli nisem videl in je tudi na nobenem zemljevidu ni zaznamenovane. Ali da je na svetu in da je celo prav blizu, je čisto gotovo. Morda sem bil že do nje samo še za uro hoda; morda sem jo bil kdaj na dolgih svojih potih ponevedoma že ugledal, pa je nisem spoznal po imenu in mi je bila tuja in nema kakor vsaka druga vas. Zdi se mi prav zares, da sva nekoč stala z materjo na hribu ter gledala nanjo. Zgodaj zjutraj je bilo, mislim. V dolini so bile še bele megle, iznad megle se je vzdigal holmec, na holmcu je bila cerkev z visokim obzidjem in na to cerkev je sijalo žarko sonce. Na materinem obrazu je odseval ta nebeški svit. Iztegnila je roko in je pokazala nac erkev. „Tam je Vrzdenec!“ Njen glas je bil globok, mehak in zamišljen, kakor da bi rekel otrok: „Tam so nebesa!“ In kakor da bi jetnik strmel skozi omrežje: „Tam je polje!“ . . . Morda pa je vas čisto kje drugje in čisto drugačna in so bile vse to samo sanje.
Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem, da nikoli ne bom. Tudi ne, če bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to
vas, kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi približa, kakor se časih razboleli in preplašeni duši približa smrt. Prešinila me je nekoč misel, iz temne globočine, iz bolesti je bila segla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo pot, ugledal s slamo krito kočo, kjer se je rodila moja mati, ugledal tudi še njeno zibko, z rdečimi srci pomalano; in videl drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve, nebogljene korake, slišal njegov tenki smeh, njegove jecljajoče, napol razumljive besede... in da bodo vsenaokoli, kakor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki še ni bilo ranjeno od spoznanja. Prešinila me je taka misel in ne dvomim nič, da se bo res tako zgodilo. Ker spomin, ki se človeku oglasi iz onih krajev, ne laže nikoli.
Dan pred smrtjo se je mati selila. Bilo je že pod mrak in truden sem bil. Mati je mirno sopla in zdelo se mi je, da spi; zato sem šel po prstih iz izbe ter se napotil k sosedu, da si odpočijem ob kozarcu vina. Ostal sem tam, dokler se ni dodobrega znočilo. Ko sem se vrnil ter prižgal svetilko, me je zgrabila za grlo neznana groza. Materina postelja je bila prazna. Stal sem in trepetal in se nisem mogel geniti. Nič ne vem kako in nič ne vem, kedaj sem se prestopil, hodil s svetilko v roki po izbi, po veži; in vse, kakor da hodi neki drugi, čisto tuj človek, jaz pa da stojim za mizo ter gledam in čakam, kaj da bo opravil. Tako sem prišel skozi vežo in po dveh lesenih stopnicah v malo kamrico, kjer je imela stara ženska svoj kot. Na postelji je ležala moja mati. Ko sem jo ugledal, mi je stisnilo, do kaplje izželo srce nekaj tako čudnega, da nikjer ni temu imena; bolest in ljubezen, oboje in še več. Mati je bila mlada, lica so bila zdrava, oči jasne in vesele, na ustnicah
smehljaj. Gledala me je z nekako tiho, pritajeno prešer-nostjo, nespametnega otroka, ki trepeče, da sam ne ve zakaj.
„Kako ste prišli v to posteljo, mati?“
„Sama sem prišla. Nikar ne misli, da sem tako hudo bolna! Ce Bog da, bova kmalu na Vrzdencu. Saj se meniva že toliko let! Ko sem vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotila naravnost tja, pa nisem našla obleke. Kam ste jo spravili?“
Ob teh besedah, ob tem pogledu in smehljaju mi je bilo, da bi šel kam v samoto, v temo in tam potožil nebesom. Ker občutil sem, da je v kamrici še nekdo tretji, ki se sklanja nad naju bled in visok ter naju posluša.
„Tista postelja tam ni prav postlana; peče me, kakor da ste mi nasuli žerjavice pod rjuho. Tukaj je boljše, le malo daleč je. Saj bi že skoraj bila prišla do Vrzdenca, tako sem hodila. Stopim in tudi zid stopi na stran, kakor da bi se otroci lovili... Mislim, da bi si naročila voz do Vrzdenca, drugače ne prideva nikoli tja. Kako bodo gledali, ko se pripeljeva! Saj bi Mrovec dal voz, kaj ne?“
„Cernu bi ga ne dal?"
„Zares, čemu bi ga ne dal? Rano zjutraj se odpeljeva, nedelja bo in sonce. Jaz vem, da bo vse lepo, kakor da bi bilo v svetem pismu. Zgodilo pa se bo kmalu; nocoj še ne, ker je že noč, ali jutri najbrž... stopi no k Mrovcu in povprašaj zaradi voza ... Cernu jokaš?“
Vroče se mi je bilo izlilo iz oči in mi je žgalo na licih. Mati se je ozrla name z globokim, nemirnim, čudno plahim pogledom; obrnila je glavo k zidu, spet je bil bolan, ubog, od trpljenja in bridkosti izsesan njen obraz.
Človek, ki je imel pelin za kosilo in pelin za večerjo, ki
rrn
nož tednik
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 28. januarja: 9.55 Gar-misch: Slalom moških, prenos — 11.55 Slalom moških, 2. tek — 15.15 Fra Diavolo — 16.45 Samotni ribiči v njihovih orehovih lupinah — 17.30 Pino-cchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Poj z nami
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Sport — 20.15 Stvari življenja — 21.45 Sport — 21.55 Nočni izbor — 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 29. januarja:	9.00
Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Francoščina — 10.30 Pirati s Tortuga — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pička nogavička — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Šport ob ponedeljkih — 21.00 Ceste San Francisca — 21.45 Poročila
—	21.50 Večerni šport.
TOREK, 30. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Songs alive — 10.00 Nova matematika — 10.30 Fra Diavolo —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Ugankarski predal — 20.55 Panorama — 21.55 Ana Karenina — 22.50 Poročila in šport.
SREDA, 31. januarja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Igra — temeljni kamen življenja — 10.00 šolska TV: Tako gospodari gradbeno podjetje — 10.30 Sivi ropar — 17.00 Lutka in njeni prijatelji — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Mož pri hiši
—	18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Poslanec z Bombignaca — 21.40 Svetovno Prvenstvo v umetnem drsanju, posnetek — 22.40 Poročila in šport.
ČETRTEK, 1. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Les gammas, les gammas — 10.00 Šolska TV: Obraz stoletij — 10.30 Zadnje pozdrave od strica Joe-a — 12.25 Villars: Smuk moških, prenos —	16.30 Posnetek
smuka moških — 17.00 Am, dam, des
17.30	Slonov mladenič — 17.55 Za iahko noč — 18.00 Prosimo za mizo
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Pošteno traja najdalje — 21.25 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 23.00 Poročila.
PETEK, 2. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Dunajska šola — 10.30 Club seniorjev — 11.00 Grmenje na Dachsteine — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pes in gospodič — 17.45 Nenavadna
domača žival — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Moj stric Theodor — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Derrick — 21.20 Politična dokumentacija — 22.05 Sport in reklama — 22.15 Lawman — 23.50 Poročila.
SOBOTA, 3. februarja: 12.55 Pfronten: Smuk žensk, prenos — 15.40 Tako se mi dopadeš — 17.00 Gradbišče
—	17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum —
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 28. JANUARJA:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 29. JANUARJA:
14.10—15.00	Celovški radijski
dnevnik. — Nekoroški zbori.
TOREK, 30. JANUARJA: 09.30—10.00 Pisani svet — 14.10 do 15.00 Celovški radijski dnevnik
18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južnotirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.55 Šport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Majhni šefi — 0.00 Poročila.
TV fMriia 2. spored
NEDELJA, 28. januarja: 15.00 Avstrijski kulturni pogovor — 16.00 Koncertna ura — 17.00 Dežela in ljudje
—	17.30 Hiša na prelazu — 18.00 Mayerling — 19.30 Lance Link — Super Chimp — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Trič-trač — 21.54 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 29. januarja: 18.00 Songs alive — 18.30 Po sledovih Afrike — 19.30 Kitara za vse — 20.00 Ana Karenina — 21.00 Andreas Segovia, pesem kitare — 21.50 Čas v sliki 2 —
22.20	Krog iskanja.
TOREK, 30. januarja: 18.00 Avanti, avanti, italijanščina — 18.30 Posegi v zemeljsko substanco — 19.30 Glasbeni klub — 20.00 Madame X — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Club 2.
SREDA, 31. januarja: 18.00 Francoščina — 18.30 80.000 z Madagaskarja
—	18.50 Mogoddo •— mesto uničevanja — 19.30 Začetki letalstva — 20.00 Teleobjektiv — 20.45 S streho, šarmom in melono — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Trailer.
ČETRTEK, 1. februarja: 17.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju
—	18.00 Ruščina — 18.30 Portret —
19.30	Spotlight — 20.00 Nobenega dima brez ognja — 22.00 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 Club 2.
PETEK, 2. februarja: 17.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Orientacija — 18.30 Impresionizem —
19.30	Trailer — 20.15 Computer za doma — 21.00 Nova — 21.20 Richelieu
—	22.10 Čas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna — 22.45 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju.
SOBOTA, 3. februarja: 16.00 Evrop-
—	Šport — Zanimalo vas bo (I. Virnik: 750-letnica mesta Kamnik).
SREDA, 31. JANUARJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Komorna glasba — Kulturni pregled.
ČETRTEK, 1. FEBRUARJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — „Kdo je za koga?“ PETEK, 2. FEBRUARJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Ljudske pesmi: „Kanga-lilejska ohcet“ — Spominjamo se ... SOBOTA, 3. FEBRUARJA:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
sko prvenstvo v umetnem drsanju —
17.00	Club regional — 17.55 Igra — temeljni kamen življenja — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.15 Plutonium — 21.45 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 28. januarja: 8.20 Poročila — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov Zagorje — 8.55 S. Matavulj: Beograjske povesti — 9.55 Garmisch: Slalom za moške, prenos — 10.55 Ulica Sezam, mladinska oddaja — 11.55 Garmisch: Slalom za moške, prenos — Kaj vemo o ..., dokumentarni film — TV žehtnik — Športna poročila — Dosje našega časa: Leto 1964 — Retrospektiva TV drame: M. Kranjec: Sence pod Ostrim Vrhom — Film: Zgodba o Louisu Pasteurju — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Osma ofenziva — 21.05 V Sabo-nu Yanomami — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Melodije 78 — 22.05 Športni pregled.
PONEDELJEK, 29. januarja: 9.00 TV v šoli — 11.00 TV v šoli: Iz igre v igro, Fizika, Risanka, Pravljica — 16.15 Kmetijska oddaja — 17.15 Poročila •—
17.20	Naši trije: Otroški zbor RTV —
17.40 Kaj vemo o..., dokumentarni film — 18.05 Spekter — 18.25 Sola smučanja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	G. Bizet: Carmen — 22.20 TV dnevnik — 22.35 Kulturne diagonale.
TOREK, 30. januarja: 9.00 TV v šoli
—	11.00 TV v šoli: Dnevnik 10, Botanični vrt na Velebitu, Proti beli smrti, Od doma do šole — 17.30 Poročila
—	17.35 Hrvaška folklora — 18.05 Mali svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi, oddaja v madžarščini — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja
—	20.45 Pota Poljske — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Razvoj popularne glasbe.
SREDA, 31. januarja: 9.00 TV v šoli
—	11.00 TV v šoli: Nova igra, Medvednica, Ribniki, Pogovor s Tonetom Pavčkom — 17.25 Poročila — 17.30 Tako so živeli: Ariel — 17.55 Londonska narodna galerija — 18.20 Ne prezrite
—	18.35 Obzornik — 18.45 Glasba Jadrana: Šibenik — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Film tedna: Ena poje, druga ne
—	22.00 TV dnevnik — 22.15 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju.
ČETRTEK, 1. februarja: 9.00 TV v šoli — 11.00 TV v šoli: Pravljica, Klub mladih tehnikov, Biologija, Prijateljstvo —■ 15.55 Smuk za moške, posnetek iz Villarsa — 16.55 Poročila — 17.00 Stare japonske pravljice — 17.15 Živeti na deželi — 18.05 Kako načrtujemo mesto — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.05 V živo, vmes poročila.
PETEK, 2. februarja: 9.00 TV v šoli
—	11.00 TV v šoli: Risba, Klub mladih tehnikov, Pravljica, Literatura — 16.10 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Tekmovanje moških, posnetek
—	17.10 Poročila — 17.15 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja — 17.35 Poletje s Katko — 18.05 Domači ansambli: Žagar, Vaška godba — 18.35 Obzornik — 18.45 Življenje na mehkem dnu — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Tekmovanja plesnih parov, prenos — vmes TV dnevnik — 22.00 Lee Harwey Oswald — 22.45 625.
SOBOTA, 3. februarja: 8.00 Poročila
—	8.05 Stare japonske pravljice —
8.20	Tako so živeli: Ariel — 8.45 Naši trije: Otroški zbor RTV — 9.05 Mali svet — 9.35 Babičin vnuček — 10.05 Dokumentarna oddaja — 15.50 Poročila — 15.55 Poslednja dvojka, mladinski film — 17.00 Košarka: Kvarner — Bosna, prenos •— 18.40 Naš kraj — 18.50 Očka, dragi očka, humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Marie Curie — 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Tekmovanja
žensk, prenos — 23.00 Poročila — 23.05 Sojenje Billyju Mitchellu.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 28. januarja: 15.30 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Dokumentarna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 2S. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja —
18.00	Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualna oddaja
—	21.00 Poročila — 21.10 Celovečerni film.
TOREK, 30. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.00 TV dnevnik.
SREDA, 31. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda: Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 1. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Kurir Goce Delčeva, mladinska oddaja — 18.15 Znanost — 18.45 Peščena ura, kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. Marodič: Marija, TV nadaljevanka — 21.15 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Tekmovanje moških, prenos — 23.00 TV dnevnik.
PETEK, 2. februarja: 17.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Kratek program žensk, prenos — 18.30 Premor ob glasbi — 18.45 Zanimivo potovanje — 19.15 Glasbeni album —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.20	Zabava vas Charles Aznavour.
SOBOTA, 3. februarja: 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 24 ur — 21.10 Feljton.
ZWEI
SPRACHIG
IST

je škropil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil nobene kaplje, si natihem, prav na skritem dnu svoje duše ustvari svetle sanje, brez katerih bi moral skoprneti od vsega hudega. Najprej se mu zasveti odnekod le prav ponižna lučka, spomin na nekaj milega, želja po nečem lepem, mehkem, kar morda nikoli nikjer ni bilo in nikjer ni. Luč Pa je zmerom lepša in svetlejša, kolikor več je bridkosti in kolikor bliže je odrešenje. Dokler se svetloba nazadnje veličastno ne izlije v ono, ki je zadnja in večna; ter je tako izpolnjena obljuba, srcu dana, in doseženo plačilo za verno zaupanje.
Spomnim se na Vrzdenec, kadar mi je v dušo mraz, kadar mi zahladi v lica tesnobni strah, ki je spomin na smrt... Kaj je res že blizu tisti čas, tista sončna nedelja? Mrovec, pripravi brž voz, da se popeljeva z materjo na Vrzdenec!...
POBRATIMI
Mnogokdaj se primeri, da se v enem samem trenutku °dpro vsa srca in skozi široka vrata prikipi duša v lica, v °či in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni kakor brat bratu; ker bratje so si v najglobljih globočinah. Združijo se v veliki radosti, ali v silni bolesti, v blagoslovu ene milosti, pod težo enega udarca; vsi glasovi so en sam vrisk, en sam vzdih. Ena luč obžari obraze in v njenem svitu so si enaki, so vsi enako spomladanji, ali enako mrtvaški.
Časih odpahne narahlo prislonjene duri src le bežen dih; prikaže se le ozka, svetla špranja, komaj za hip, toda Prikaže se. Zgodi se v gledališču, zgodi se na cesti, da se spogledajo ter se smehljaje pozdravijo tujci ob eni sami besedi, ki je ljuba vsem, ob enem samem veselem sonč-
nem žarku, ki je nepričakovan zablisnil izza oblakov. Pozdravili so se in koj so si tujci, ne poznajo se, ne mislijo več drug na drugega; svetla špranja je ugasnila, tiho so se zaprle duri. Ali kakor je bil bežen tisti trenutek, bratje so si bili v njem in srce se je poljubilo s srcem.
Kadar pa buti v vrata vihar, jih odpre šiloma in sunkoma nastežaj, da zaječe in se stresejo v tečajih, takrat ni več nobenih skrivnosti; kar bi drugače molčalo nave-komaj, privre kvišku brez strahu. Srca, prej zaklenjene izbe, so prostrane, svetle veže, kamor stopi s ceste, kogar je volja. „Ob tisti uri so se ljudje, ki se prej nikoli niso videli, kar na očitnem trgu objemali in poljubovali.“ Čigava je bila roka, ki je samolastno odpahnila vrata zaklenjenih človeških src? Ni zapisano in tudi ni poglavitna stvar. Poglavitna stvar je, da so se ob tisti uri ljudje objemali in poljubovali, da so se spoznali v svojem bratstvu. Srce hrepeni in čaka željno, da bi se smelo razodeti srcu, tako da bi se zrušili vsi jezovi in bi se do kaplje prelilo drugo v drugo. Bog usliši to željo po svoji modrosti, kadar je čas, in pošlje na svet nezaslišano radost, ali brezmejno gorje.
Med jetniki sem bil in v spominu komaj še razločim obraz od obraza, glas od glasu. Vse oči so gledale enako, ena skrb je bila v njih, ena bridkost, en strah, eno upanje. Poprej so si bili tujci, življenje jim je teklo v tako različnih, oddaljenih strugah, da bi se pač nikoli ne bile srečale, nikar spojile; govorili so različne jezike, mislili različne misli, gospodje so bili in hlapci. Zdaj so si bili blizu, so se poznali do najtišjih celic, kakor da so ležali nekoč v eni zibki. Kmalu so si bili podobni v lica in celo po govorici in hoji; ker srca so bila odprta in so bila eno ter so ustvarila le eno podobo. Tudi kadar so se sporekli med seboj do
hudega, so se sporekli bratje; ni je bilo moči, tudi v njih samih ne, ki bi bila mogla zaloputniti duri, odprte na stežaj. Če se izlije iz tvojega srca le ena kaplja v srce človeka, ki gre mimo, ostane tam za zmerom, te za zmerom druži z njim, ki je morda že v grobu. Kadar se spomnim nanje, se spomnim na vse, vendarle razločim en sam obraz, ene same oči, slišim le en glas, ki mi je mil in ljub, kakor je bolesten in poln grenkobe.
Mnogokdaj se mi je sanjalo, da vidim brezštevilna mrtva trupla, nakopičena na poljani, ki se razprostira brez konca. Ta trupla so okrvavljena in oblatena; toplo spomladansko sonce sije nanja, ali ne ganejo se. Vselej, kadar se mi je tako sanjalo, se mi je zdelo, da so ti bledi obrazi, ki več ne gledajo in več ne dihajo, čisto enaki drug drugemu, kakor da je bila v zadnjem trenutku ena sama misel okamenela na vseh; in da se roke, te koščene in krvave, trdno oklepajo druga druge. Tako, s to zadnjo mislijo v srcu in na licu in s temi sklenjenimi rokami so se napotile duše pobratimov na ono stran.
Razbolele so moje oči, vsaka podoba se jim prikaže prevelika, prenasilna, morda celo popačena; ali če jih zatisnem, vidim toliko jasnejše, kar je: srce gleda z očmi, ki nikoli ne lažejo. Če stopim na cesto, se mi zdi, da nosijo Jjudje očitno znamenje, vsi enako — kakor žebelj, s kladivom v čelo zabit. Kdo ve, morda ima vsakdo med njimi še svoje posebne skrbi, še svoje posebno življenje tam kje za plotom, kakor nosi vsaki svojo suknjo in svoj klobuk; to znamene pa jih druži in brati, tako da ni nobene skrivnosti med njimi. Ena sama misel je, velika, težka in grenka.	(Dalje prihodnjič)
TH
nai ♦edniiq >
Le v Bogu počiva moja duša, od njega mi pride pomoč.
Le on je moja skala in moja rešitev.
Vsemogočni Oče je v svoji božji previdnosti odločil, da je danes odšel k Njemu po zasluženo plačilo moj ljubi mož, naš dobri oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod
dr. Joško Tischler
dvorni svetnik in ravnatelj v pokoju, dolgoletni predsednik ter častni predsednik
NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV,
odlikovan z redom Jugoslovanske zvezde z zlatim vencem
Preminul je v 77. letu starosti. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 29. januarja 1979, ob 15. uri, pri farni cerkvi v Žrelcu.
Pokojnik leži v dvorani „Slomškovega doma" v Celovcu, 10.-Oktober-Straße 25/1, v soboto, 27. januarja 1979, od 10. do 18. ure ter v nedeljo, dne 28. januarja 1979, od 8. do 18. ure na mrtvaškem odru.
Celovec, Dunaj, Tinje, dne 23. januarja 1979.
Ana, žena; Janko, Marjeta, Joško, Anica, otroci z družinami; Ani in Lenka, sestri v imenu ostalih sorodnikov.
Ro želji pokojnika prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujete ustrezen znesek za „ZDRUŽENJE STARŠEV“ na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, konto 2768 pri Posojilnici v Celovcu ali za Dom duhovnih vaj v Tinjah, konto 3325 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.

-vv, V: "'•''■'..v	^	;
■%
Vsej slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, da je v torek, dne 23. januarja 1979, v 77. letu starosti prezgodaj umrl
I
I
dvorni svetnik
dr. Joško Tischler
dolgoletni predsednik in častni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev,
predsednik Slovenske prosvetne zveze, ustanovitelj in prvi ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
Pokojni je bil vse svoje življenje neutrudni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem, posebno mu je bila pri srcu slovenska mladina, ki ji je kot deželni svetnik priboril leta 1945 obvezno dvojezično šolo. Za svoje zgledno delo je bil odlikovan z redom Jugoslovanske zvezde z zlatim. vencem.
Koroški Slovenci se klanjamo spominu svojega velikega rojaka in zaslužnega narodnega delavca, ter ga bomo pospremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 29. 1. 1979, ob 15. uri na pokopališču v Žrelcu.


š
V/v.'
■

i .v

Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza