p o S t n i 11 a plačana
H o t o v i n |
S T E V. 43.
mm -.t'vi.. J" !%.0; _
SK> X. 192&"»
MESEČNA priloga »NOVICE V SLIKAH«
v LJUBLJANI, DNE 23. OKTOBRA 1929
L £ T O 42
CcZ3«r^n Sn^^-^Hnnul TlT^r^ D'"u ?™ezna itevilka 1 Din. V inscratnem delu vsaka drobna vrstiea ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo, bpisi m dop1S1 naj se poSiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati (JpravniŠtvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Letošnja sadna letina.
Slovenija je imela letos večinoma prav dobro sadno letino, ki je donesla našim kmetovalcem lepe dohodke. Veliko več koristi bi pa lahko imeli sadjerejci, če bi tnali primerno pripraviti sadje za prodajo, predvsem za izvoz, in na drugi strani tisto, kar ni za uživanje v svežem stanu, uporabiti za užitek s podelanjem.
Kako se pa dandanes uporablja sadje v Sloveniji? Kot namizno sadje ga pride primeroma malo v promet in se računa, da se ga použije svežega ali kot takega proda okrog 3000 do 4000 vagonov. V tej količini je množina, ki jo uporabijo naša mesta, in ona za izvoz v druge pokrajine naše države ter za izvoz v inozemstvo. Pri odprodaji namiznega sadja se pa dogajajo pogreške, ki znatno zmanjšajo vrednost sadja. Naš kmet bi za svoje sadje gotovo prejel višjo ceno, če bi ga zna! pripraviti za trg v taki obliki, da bi ugajal kupcem. Predvsem premalo pazi na kakovost in obliko sadja, na način obiranja in spravljanja. Čim lepše je sadje po zunanji obliki, čim prikupne/še je v zaboju ali košu, v katerem ga naj kupec nabavi, tem večjo ceno plača zanj. Za višino prodajne cene ni me-rodajen samo njegov okus, ampak v precejšnji meri tudi oblika, v kateri ga nu-iimo naprodaj.
V tem pogledu nam nudi dokaz zadnji sadni sejm v Ljubljani, ki je bil od 19. do 24. t. m. v prostorih Ljubljanskega vele-sejma. Vse sadje je bilo razstavljeno v enakih ameriških zabojih, v katerega ga gre okrog 20 kg. Otvoritev sadnega sejma je bila v soboto, 19. t. m. Že istega dne so prišli meščani in pokupili najprej vse najboljše vrste, četudi so bile te dražje in jim je bila cena okrog 5—6 Din za kg. Šele ko tega ni bilo več, so začeli segati po zabojih s ceno od 4 Din in končno 3 Din. Najmanj so se potegovali za zaboje, na katerih je bila označena cena 2.50 Din, dasi je bilo ludi v njih precej okusno sadje. To nam Priča, da se dobi v mestih dovolj kupcev, k' jim je na tem ležeče, da dobijo lepo sadje, pa najsi je to tudi dražje.
Kot nadaljnji dokaz, kako vpliva primerna oblika in zunanjost sadja na ceno,
naj navedemo tukaj še to. Skoraj vsako leto se pozimi opazi v izložbah trgovcev z delikatesami hruške »mačja glava«, precej velike oblike, ki so včasih do pol kg težke. Okusa niso posebnega in se nikjer ne prištevajo k žlahtnemu sadju. Navzlic temu se pa v teh trgovinah prodajo po nenavadno visokih cenah samo zaradi tega, ker so velike, lepe oblike ter lepo vložene v zaboje, zavite v papir. Pripravljene so torej bolj za oko nego za okus.
Naši kmetje so letos prodajali večino svojih jabolk po 2 Din za kg, postavljenih na bližnjo železniško postajo. Redki so bili tisti, ki so za nje več prejeli; mnogo jih je pa, ki niti te cene niso dosegli. Blago, ki so ga oddajali na postajo, je bilo večinoma otreseno, obtoičeno, razne vrste zmešane skupaj in sploh neprikladno za boljšo prodajo v večjih mestih. Kaj pa zahtevajo inozemski trgovci? Ti plačujejo sortna jabolka, če so lepo vložena v ameriške zaboje, po R do 10 Din za kg. To pa je cena, za katero se je vredno nekoliko potruditi. Tisto malo dela, ki ga zahteva obiranje, odbiranje in vlaganje, se pri tako visokih cenah vsekakor dobro izplača. In dokler r.e bo naš kmet znal svojega sadja ponuditi trgovcu v taki obliki, tako dolgo ne bo dosegel zanj cene, ki jo to sadje vsled svoje kakovosti zasluži. Vsak producent in tako tudi sadjerejec se mora ravnati po zahtevah svetovnega trga. Tudi še dolgo ne bo nobene nevarnosti, da bi nastala nadprodukcija sadja, predvsem jabolk, zakaj uživanje istega raste povsod od leta do leta v tisti meri, kakor se manjša uživanje alkoholnih pijač.
Alkohol in vedno le alkohol
Kako pa uporabljajo naši kmetje večino svojega sadja, v kolikor ga ne použi-jejo v svežem stanju ali pa odprodajo bodisi kot namizno ali moštno sadje? Večino sadja se v domačem gospodarstvu zdrobi in spreša v sadjevec ali prekuha v žganje. Končno pridemo vedno do enoinistega: alkohol in vedno le alkohol,	.
To je tista nesreča našega naroda, ki je rodila že toliko gorja. Niti sadjevec niti
žganje se ne da primerno vnovčiti, zato je kmet večinoma prisiljen izpiti ga doma z družino in s prijatelji. Zato pije mlado in staro, v petek in svetek, zjutraj in zvečer. Posledice takega pijančevanja vidimo pri sodiščih, kjer se obravnavajo uboji in umori, pretepi in prepiri. Letos se to že sedaj opazi, ko kuhajo po deželi nesrečno žganje, ob kateri priliki se fantje opijejo in končno pobijajo. To je največja rak-rana našega naroda. Kdor bi ga odvadil pijančevanja, bi imel največje zasluge za njegoi dobrobit.
Seveda bo kmet vprašal, kaj pa s sadjem, ki ga ni mogoče vnovčiti in uporabiti svežega? — Nič lažjega nego to. Velike sušilnic za sadje je po deželi, toda še veliko več bi jih lahko bilo. V njih se naj posuši vse drugače neuporabno sadje. Take posušeno sadje služi družini za uživanje pozimi in pomladi, deloma se da tudi primerno vnovčiti v pomladanskem času, ko že svežega sadja primanjkuje. Sušeno sadje nudi izvrstno, tečno in zdravo hrano ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle. Tudi se ne skvari tako hitro, ampak vzdrži, če se ž njim pravilno ravna, do dve leti. Kuhano suho sadje, posebno hruške,, tudi tepke, nudijo poleti hladilno in redilno pijačo, ki mnogo več zaleže nego sadjevec, žganje ali pa vino. Za otroke je sušeno sadje neprecenljive rednosti, zakaj tega se nikdar ne prenajedo, prav tako ne kakor kruha. Koliko več zdravja, sreče in veselja bi bilo v našem narodu, če bi mogli alkoholne pijače vsaj deloma nadomestiti z uživanjem sadja v svežem ali predelanem stanju.
Mislim, da bi moralo celotno naše prosvetno delovanje biti usmerjeno v tem cilju, da se razširijo po deželi predvsem sušilnice za sadje, da se navadijo gospodinje ukuhavati razne vrste sadja ter ohraniti ga pred pokvaro. Če se bo kmetsko ljudstvo posebno pa naše ženstvo navadilo na uživanje tako predelanega sadja, bo samopo-sebi ponehavalo tudi uživanje alkoholnih pijač.
Sadni sejmi in razstave.
Kaj pa nas uče sadni sejmi, ogledi in razstave? — Sadni sejmi spadajo predvsem v mesta ali pa v večja središča sadne produkcije. Ti ima?o namen privabiti kupce
V
Lfudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrli in doživetja vse zdrave, osebe od 1 do 90 leta in izplača do največ 53.0( 0 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo.
iz drugih pokrajin, celo iz inozemstva ter iim pokazati kakšno sadje in v katerih količinah ima dotična pokrajina na razpolaganje. Sadni sejmi so torej nekake posredovalnice za nakup sadja deloma v vagon-iskih količinah na podlagi razstavljenih vzorcev, deloma za nakup v manjših množinah v svrho preskrbe domačih gospodinjstev s sadjem v mestih in industrijskih
krajih.	, ,
Ker pa obiskujejo take sadne sejme tudi sadjerejci, so tudi poučni, ker nudijo tem priliko, prepričati se, katere sadne vrste se najrajše zahtevajo in katere najbolje plačujejo. Razen tega je na takih sadnih sejmih razstavljen sadni sortiment, to so tiste vrste sadja, ki v posameznih okoliših najbolje uspevajo. S tem se priporoča razširjevanje najboljših vrst in po možnosti omejuje saditev manjvrednih domačih vrst, ki jih nihče ne pozna in po njih tudi nihče ne povprašuje. Tako sadje nima nikdar primerne cene, ampak se proda večinoma aa mošt po izredno nizkih cenah.
Sadne razstave in sadni ogledi so bolj prikladni za manjše podeželske kraje in imajo namen nuditi posameznim sadjerej-cem priliko, da pokažejo, kar so pridelali doma, in se istočasno pouče, katere vrste so najbolj cenjene na svetovnem trgu. Vzbudijo naj tekmovanje med kmetovalci samimi in jih navajajo k boljši gojitvi sadnega drevja.
Naši sadjarski strokovnjaki so za Slovenijo že določili tiste sadne vrste, ki pri nas dobro uspevajo in ki dosežejo dobre cene kot namizno sadje. Pri krajevnih razstavah in ogledih pa morajo dotični činite-Iji sami na podlagi tega sadnega izbora določiti tisto malo vrst, ki so prikladne za tamoSnje podnebje in talne razmere. V modernem sadjarstvu velja načelo, da bi morala vsaka občina, oziroma vsak krajevni okoliš gojiti samo po dve, tri, kvečjemu do štiri vrste jabolk in par vrst hrušk, ki bi jih potem v vagonskih množinah lahko odprodali v inozemstvo, ki zahteva navadno samo sortno sadje. Tako sadje doseže najmanj dvakrat tako visoko ceno in se mnogo lažje spravi v denar nego sadje raznih vrst skupaj zmešanih.
To so v glavnem smernice, ki jih morajo naši sadjerejci upoštevati, ko bodo gojili sadno drevje in uporabljali pridelek bodisi za promet kakor tudi za domačo uporabo. Sadne razstev, ogledi in sejmi naj pa služijo kot praktična šola našim sadje-rejcem, ki na teh spoznajo želje konzumen-tov in zahteve svetovnega trga.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d
2V
Narodni mučenik.
Dne 24. marca 1929 so bile volitve v novo fašistovsko poslansko zbornico, la dan zjutraj je korakala skupina slovanskih volivcev, broječa okrog 100 oseb, iz Irviza mimo Berma proti Pazinu, da gre na volišče. Gnali so jih fašisti, da jih prisilijo k volitvam, katerih se Slovani sicer ne bi udeležili. Nekoliko za Bermom so biti ti volivci nepričakovano presenečeni: iz nekega gozdiča, ležečega 100 m nad cesto, so začuli streljanje. Volivci so se razpršili m zbežali so na vse strani. Dva izmed skupine sta bila ranjena: Tulitan Ivan m Braj-kovič Mate, oba iz Trviža. Tuhtan je bil težko ranjen v trebuh in je podlegel rani drugi dan v puljski bolnišnici. Brajkovic je bil ranjen v roko in je ozdravil.
Pri preiskavi se je izkazalo, da so streljali nekateri mladi ljudje zato, da bi prestrašili fašiste, ki so volivce s silo gnali tla volišč?. Niso imeli namena, da bi koga zadeli, temveč je Tulitana zadela krogla, ki se je odbila ob cestnem kamenu. Obdolžili so streljanja 25-letnega Vladimiria Gortana, 22-letnega" Viktorja Bačaca, 19-letnega Dušana Ladavaca, 17-letnega Vjekoslava La-davaca in 25-letnega Živka Gortana.
Posebno sodišče iz Rima jih je sodilo. Niso jim mogli dokazati, da bi streljali z namenom koga ubiti. Še manj so jim mogli dokazati trditve, da so imeli zvezo z orju-naši in komunisti tokraj meje. Kljub temu so obsodili vsakega po 30 let ječe, Vladimir Gortan pa je bil — čisto po nedolžnem — obsojen na smrt. Obsodba je bila tekom 24 ur tudi izvršena s tem, da so nesrečno žrtev posadili pred izkopanim grobom na stol ter jo ustrelili v hrbet. Prošnje za pomilostitev, ki jo je vložil zagovornik, niso kralju niti predložili v rešitev.
Gortanova smrt je po vsem svetu vrgla luč v postopanje italijanskega fašizma proti narodnim manjšinam. Vsi svetovni listi so pisali o tem in se zgražali nad trdoto fašistične sodnije.
Ni nobenega dvoma, da bo vprav Gor-tanoVa obsodba pospešila rešitev vprašanja narodnih manjšin. Taki slučaji vpijejo do neba. Če hočemo, da ostane v Evropi mir, se bodo države morale naučiti spoštovati to, kar je človeku najbolj lastnega, najbolj njegovega, najbolj bistveno zvezanega z vso njegovo bitnostjo, to je njegov jezik in njegovo vero.
Gortan je dal svoje življenje za svoj narod; prepričani pa smo, da njegova kri ni tekla zastonj: iz njegovega mučeništva bodo Slovani v Italiji črpali moči in poguma, dokler ne dosežejo tistih pravic, ki vsakemu narodu gredo.
Posnemajmo.
Nemški teden konsumentov.
Nemci prirede vsako leto po svojih konsumnih društvih kmetskih in delavskih, »teden konsumentov«, to je tistih, ki v svojih skupnih prodajalnah, konsumih, kupujejo svoje potrebščine, ki jih uporabljajo vsaki dan. Mogli bi torej reči >teden uporabnikov«. Danes kupuje v takih zadružnih prodajalnah svoje vsakdanje potrebščine 25% vseh Nemcev. To se pravi
vsak četrti Nemec je član kake konsumno zadruge. In vendar jim je to še premalo. Zato hočejo s stednom konsumentov ali uporabnikov« pridobiti svojim zadrugam novih članov in sicer delavnilt in zvestih članov. Zavedni zadrugarji porabijo ta teden za agitacijo od osebe do osebe. Agiti-rajo za pristop k zadrugi in za to, da res vsak član zvesto drži s svojo zadrugo ter kupi pri njej prav vse svoje potrebščine. To agitacijo podpirajo razni letaki, ki pj. šejo o potrebi skupnosti, dalje predavanja, skioptične slike in filmi. Agitacija seže do vseh: do gospodarjev in gospodinj, do fantov in deklet, pa tudi do otrok. Tudi v teh hočejo vzbuditi zavest, da je moč le v skup. nem nastopu.
Kaj pa naš kmet in delavec?
Tudi pri nas je bilo ustanovljenih že lepo število raznih konsumov, kmetijskih društev, nabavnih in prodajnih zadrug. Reči moramo, da so se mnoge teh zadrug zelo obnesle in mnogo koristile. Precej pa jih je moralo prenehati. In zakaj? Povsod, kjer je morala nehati katera teh zadrug, se je pokazalo, da so bili člani premalo zavedni. Radi majhnega trenutnega dobička so pustili zadrugo. Tako so člani sami z nezvestobo in nezavednostjo uničili svoje lastne zavode, ki bi jim kasneje mogli dovažali veliko korist. Mnoge zadruge gredo dobro. Treba pa je tudi pri teh, da se poživi med člani misel, da morajo pri zadrugi zvesto sodelovati. Delo zadrug je trdo. Nič jim ni podarjenega. Boriti se morajo dovolj p oti zunanjim nasprotnikom. Kako težko je, če se morajo boriti tudi proti nerazumevanju lastnih članov. Če hočemo, da bo zadružna misel prodrla, če hočemo da nam bo kdaj bolje, moramo biti zvesti svojim zadrugam.
Velja za vse!
Kar smo rekli o zvestobi do konsumnih zadrug, velja za vse. Zakaj ne gredo včasih naše mlekarske zadruge? Ker ni zvestobe. Kmet sam sebi škoduje, pa Se misli ne na to. Ista pesem je pri živinorejskih zadrugah. Le takrat bodo uspevale, če bo znal naš kmet zanje kaj žrtvovati in če jim bo zvest v dobrih in slabih časih..
Ne prirejamo pri nas tednov konsumentov-za zadružno agitacijo. Posnemajmo pa veliki nemški narod vsaj tako, da bo vsak naš bravec-zadrugar prepričan o potrebi zvestobe do svoje zadruge.
Katoliški časopisi
izmed katerih naj izbira krščanska hiša:
Slovenec, dnevnik.
Domoljub, tednik.
.'slovenski gospodar, tednik.
Slovenski list, ponedeijnik.
Pravica, delavski list.
Mladost, lan lovski list.
Vigred, ženski lisi.
Dom in Svet, umetniška revija.
Mladika, družinski list.
Naš dom, družinski list.
Orlic, deški list.
Vrtec in Angelček, mladinski H''
Bogoljub.
Katoliški milijoni.
Glasnik najsvetejših Src.
Cvetje z vrtov 9v. Frančiška.
Kraljestvo božje.
Cas. znanstvena revija^
DOMOLJUB
Al i E NOVEGA
d 50 let obstoja je praznovala .Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani le dni. Svoj čas se je imenovala Katoliška bukvama. Ustanovil jo je duhovnik Josip Jerič. Knjigarna je bila in je še last Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani. Knjigarno vodi že 25 let neumorni ravnatelj Mesar, ki sicer služi pri podjetju že celih 40 let. 0 priliki jubileja se je ravnatelju Mesarju, ki jc vedno in mnogo delal in storil za Katoliško tiskovno društvo in za slovensko knjigo sploh, zahvalil preds. Katol. tisk. društva v Ljubijani, prošt Kalan. Uslužbenci knjigarne pa so svojemu šefu izročili v spomin lepo siiko z njegovim portretom.
d »Slovenska banke* s posledicami ovčjega poloma še vedno razburja slovenske gospodarske kroge, zlasti pa tiste vložnike, ki so ji zaupali svoje težko prihranjene dinarje. Bil je že sprejet predlog, da dobe od sto vloženih dinarjev dva in dvajset. Večina je ugriznila v to kislo jabolko in se sperazumela na poravnavo tako, da bi vložniki i/.gubili 78 od slo svojega denarja. Toda nekaj se jiii je pritožilo in zadeva leži sedaj spet pri sodiščih v Zagrebu. Tako konkumi banke, kateri so mnogi lahkomiselno nosili denar, še danes ni konec.
d Porodom proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva je minister za javna dela inž. Savkovič podpisal sklep, da se izroče v promet jubilejne znamke raznih vrst. — Znamke bodo izdane v vrednosti 50 par, 1 in 3 Lin in se bodo prodajale po 1, 1.50 in 4 Din. Izkupiček bo izročen odboru v Duv-nu, ki bo postavil v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva spominsko cerkev na Duvanskem poliu.
d Kako stoji sedaj zadeva z Beljem? Mešano jugoslovansko-madžarsko razsodišče v Parizu je te dni izreklo, da je kom-petentno, da obravnava tožbo bivšega nadvojvode Friderika proti Jugoslaviji za vrnitev posestva Belje, ki je bilo prej njegova last, Tako je stopila sedaj ta zadeva v običajni sodnijski postopek.
d Število motornih vozil v ljubljanski rilasti je doseglo letos koncem septembra 385 ošabnih avtomobilov, cd tega 62 avto-ousov, dalje 264 tovornih avtomobilov, 5 traktorjev in 610 motociklov. — V mariborski oblasti znaša število motornih vozil 670 osebnih avtomobilov, 45 avtobusov, 32 tovornih avtomobilov, 7 traktorjev ter 73Q motociklov. Po tej statistiki pripade torej na celih tisoč prebivalcev po en osebni avtomobil, kar je v primeri z zapadnimi državami vsekakor izredno malo.
d Slabe prerokbe. Dunajski vremeno-slovec dr.-Myrbach prorokuje, da bo letošnja zima še bolj mrzla od lanske. Baje bodo mrzle zime trajale do leta 1986.
d Proračun Jugoslavije bo letos napram lanskemu znižan za 15 odstotkov.
d Deset bank je prišlo v konkurz v prvih devetih mesecih v Srbiji in Črni gori, med
njimi pet bank v samem Beigradu. d Zdravstvene razmere v zaostalih delih Jugoslavije, posebno v prejšnji Bosni
in v Sandžaku, so kaj neugodne. V nekaterih krajih Bosne je razširjena neka spolna bolezon skoraj do sto odstotkov. Radi nio-hamedanskih verskih predpisov je težko dobiti zdravnikom dostop k niuslimankam. Ministrstvo se nadeja, da bo dobilo dovolj ženskih zdravnic, ki bi odpravile to gorje.
d Koliko kovanega denarja morajo sprejemati pošte. Po nalogu ministra javnih del je bila danes podpisana odredba, da morajo poštni uradi po vsej državi sprejemati kovani denar v novcih po 2 Din največ do skupne vrednosti 500 Din, kovani denar v novcih po 1 Din največ do 300 Din, poldinarske novce do IGO Din, a novce izpod 50 par do 1 Din.
d Nove znamke. Ker je naša država * spremenila svoje ime, bodo debile tudi znamke namesto dosedanje označbe ,SHS« novo državno ime Jugoslavija«. Novo ime države bo prišlo do veljave na železniških vagonih, na raznih pečatih in sploh povsod, kjer se je bliščal doslej tri crkni SHŠ.
d Veliko državno elektrarno so slovesno otvorili 17. oktobra v Velenju. Nova električna centrala je ena največjih gospodarskih in narodnih pridobitev nove Jugoslavije, zakaj z otvoritvijo te velike elektrarne se odpirajo neomejene možnosti le elektrifikaciji slovenske zemlje.
d Kmet izumitelj stroja za sajenje koruze. Krnet Velimir Stokič iz Braničeva pri Velikem Gradištu je iznašel avtomatični stroj za sajenje koruze. Iznajditelj pravi, da bodo polja, ki bodo zasajena s pomočjo njegovega stroja, dala za 30 odstotkov večjo žetev, kakor elesedaj. Kmet je pripravil že vse potrebno, da dobi patent za svoj stroj.
d Veliko tovarno nogavic hoče zgraditi v Splitu nemški industrijalec Buchardi, ki je že zaprosil za tozadevno koncesijo.
d Na ljubljanskem sadnem sejmu je bilo razstavljenih skoro 2000 zabojev krasnega sadja.
d Mnogo dalmatinskih rib se izvaža zadnjo čase v Trst in Benetke. V Italiji se naše ribe prav dobro prodajajo.
d Izredno veliko jedilno bučo je razstavila tvrdka M. Berdajs v Mariboru. Buča je dolga 1 m 10 cm in tehta preko 40 kg. Zrastla je na posestvu g. Ignacija Frasa v Jelenčah pri Pesnici.
d 2000 Din denarja je odnesel neznani vlomilec iz kolodvorske restavracije v Ilran ju.
d Okrog 30.000 dijakov je letos na vseh šolah v Zagrebu.
d Zaprla cesta. Oblastna cesta Rimske toplice—Mišji dol bo od 23. do vštevši 26. oktobra zaprta, ker se bo obnovil most med Blatnikom in Horjakom.
d Smrt dveh bivših županov. V Loškem potoku je umrl bivši večletni župan in predsednik krajnega šolskega odbora 72 letni Martin Kordiš, v Kladju pa Josip Ro-bek, dolgoletni župan občine Blanca pri Sevnici.
d V Bučki na Dolenjskem je umrl dne 18. oktobra ondi živeči upokojeni gimnazij-
ski profesor, in zlatomašnik g. Ivan Kom-ljanec, star 81 let. Pokojni je bil stric g. Jankota Komlianca, kaplana v Prečni in
Iri nakupovanju britvic zahtevajte Gillette I
V vseh trgovinah imajo naprodaj pristne britvice Gillette. Ne dajte si predložiti drugihl Te britvice, ki so znane po vsem svetu, gredo skozi lli parov rok, predan pridejo na trg — in zato se boste i njimi gladko in brezhibno brili
Gillette
zadnji bogoslovni sošolec gospoda knezo-škc?a dr. A. B. Jegliča. Naj v miru počiva!
d Kakšne goste je imel letos Bled. Po državljanstvu so se gostje in obiskovalci delili tako: Jugoslovanov je bilo 6460 (lani 5255); Nemcev 4520 (2782); Avstrijcev 2519 (2296); Čehoslovakov 1974 (1810); Madja-rov 776 (417); Italijanov 201 (221); Ameri-kancev 96 (59); Poljakov 85 (49); Angležev 81 (96); Romunov 78 (28); Rusov 55 (21); Francozov 41 (52); Dancev 17 (18); Švicarjev 13 (6); Grkov 11 (13); Holandcev 11 (6); Švedov 8 (2); Turkov 8 (2); Belgijcev 5 (0); Bolgarov 4 (1) in iz drugih držav 33 (23).
d Pokvarjena mladina. Žalosten slučaj pokvarjenosti mladine so odkrili te dni v Kragujevcu. Tam so se dogajale v raznih trgovinah številne tatvine, ne da bi bilo mogoče izslediti tatove. Končno se je trgovcu Matiču posrečilo zasačiti neko učenko tretjega razreda ljudske šole ravno v trenutku ko si je ta hotela prilastiti ženski dežnik. Pri zaslišanju je mala tatica priznala, da je članica dobro organizirane tatinske tolpe, ki jo tvori več deset do štirinajstletnih šolskih deklic. Deklice so tem lažje kradle, ker jih ni nikdar nihče osumil. Deklice je zapeljal k tatvinam oče ene teh deklic.
d Ob avto je zadel z motociklom na poti iz Kranjske gore proti Jesenicam jeseniški obrtnik g. Karel Višnar. Silni sunek je vrgel Višnarja in troje njegovih, z njim se vozečih otrok v cestni jarek. Otroci so ostali kakor po čudežu nepoškodovani, Višnar pa si je zlomil dve rebri in prebil lobanjo, vendar upajo v bolnišnici, da mu bodo rešili življenje.
d Uzmoviči nu delu. Iz poštnega urada na Jezici pri Ljubljani so odnesli drzni tatovi 200 kg težko železno blagajno in jo pustili razbito na neki njivi blizu Save. Upali
3'
so gotovo na bogat plen, pa so dobili le 500 Din gotovine in za 840 Din znamk. — Par dni prej so neznani uzmoviči vlomili na Črnučah pri Čižmanu in odnesli za 5250 Din gotovine in razne obleke.
d Nenadoma je nastal ponori velik požar v črnečali pri Dravogradu, ki je uničil gospodarsko poslopje kmetice Lize Ceh-ner. Posestnica trpi veliko škodo.
d Hiša in svinjak sta pogorela Vrtni-kovi družini v Ovčji jami pri Litiji.
d Umoril in oropal bolno žensko. Pred skoraj letom dni je bil izvršen v Kikinli v Banatu gnusen umor. Brivski pomočnik Jefta Ronako je vdrl v stanovanje čevljarja Štefana Zvornika, da bi umoril in oroDal njegovo bolno in v postelji ležečo ženo. Ropar je tako dolgo tepel žensko s polenom, da jo je ubil, nato pa je prebrskal vse stanovanje in hotel uiti s plenom 300 Din. Toda ravno tedaj je prišel domov Zvornik sam. Morilec je pustil plen in hotel pobegniti, vendar so ga ljudje prijeli. Sodišče v Kikindi je morilca obsodilo na dosmrtno ječo, novosadsko apelacijsko sodišče pa je t; scdbo potrdilo.
d Kadar se šnopsarji stepo. V vasi Prekopani pri Sisku so te dni kuhali žganje. Pri tem so se napili žganja čez mero. Postali so bojeviti. Priklicali so svojega soseda Petra Lipaka, ki je tudi kuhal žganje, iz hiše in ga napadli. Nekdo ga je z ostro sekiro udaril po glavi tako močno, da so mu prsnili možgani na vse strani. Nato so navalili na ženo umorjenega, ji odsekali roko ter tako zmrcvarili s sekiro, da se 1 ori s smrtjo. Pozneje je prišlo med ubijalci samimi do obračunavanja. Pri tem so ubili še svojega sovaščana Štjepana Šipariča. — Prekleto žganje!
d Ne trebi štora s sekiro, vsemi raje kramp!« je dejal ljubljanski mestni vrtnar Vadav Hejnic 29 letnemu delavcu Janezu Pajku, pristojnemu v Veliko Loko in zaposlenemu pri mestnem vrtnarstvu. Pajka e to povelje tako razburilo, da je planil nad Hejnica in ga s sekiro na licu mesta ped rožniškim hribom do smrti pobil. Policija je Pajka zaprla.
d Iz zasede je bil umorjen na poti mel vasema Grabljika in Zjuma v južni Srbiji katoliški duhovnik Štefani. Bil je zelo ugleden in priljubljen dušni pp^r
d Obležal je mrtev v mlaki krvi. Bilo je pri trgatvi v Bačkovi, v občini Drvanje pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Nenadoma je iz še nepojasnjenega razloga prišlo med fanti do prepira in spopada. Pri tem je eden izmed navzočih fantov zgrabil za samokres, ki ga je imel pri sebi, hoteč na ta način ubraniti svojega prijatelja 22 let starega posestnikovega sina Mihaela Fička pred napadom od strani nekega drugega. Po nesrečnem naključju pa se je samokres sprožil in je strel prebil Fičku desno nogo. Preplašeni Fičko se je pri tem tako nesrečno zrušil na tla,, da si je pri padcu tudi zlomil isto nogo. Drugi strel, ki je prišel iz neznane smeri, pa je pogodil posestniškega sina Franca Bratušo, ki je obležal mrtev v mlaki krvi. Težko ranjenega Fička so prepeljali v mariborsko bolnico.
d Vlak mu je odrezal obe nogi. V zagrebško bolnišnico so prepeljali 49 letnega duhovnika Stenana Možara, kateremu je 41
Vlak pri Zaboku odrezal obe nogi. Možar je prišel na postajo v Zaboku v zadnjem trenutku, tedaj, ko se je vlak pričel že pomikati. Ker ie nameraval po nujnih opravkih v Zagreb, je stekel za vlakom ter hotel skočiti na stopnice zadnjega vagona. Vlak ga ie naglo povlekel za seboj, tako, da so duhovniku prišle noge pod kolo vagona. Na krike duhovnika in Potnikov, ki so gledali ta strašni prizor, se je vlak ustavil in duhovnika so izvlekli izpod koles in ga je prepeljal drugi vlak v Zagreb. Vlak mu je povozil in zdrobil obe nogi in sicer eno do kolena, drugo pa v gležnjih. V zagrebški bolnišnici so nesrečnemu duhovniku odrezali obe nogi. Ta žalosten slučaj duhovnika je vzbudil mnogo sočutja pri vseh, ki so ta prizor gledali. Duhovnikovo stanje je zelo težko.
d Nečloveška mati. V potoku Mirna je bilo najdeno dete ženskega spola, in sicer blizu Redenšek v Boštahju. Dete je bilo že čez en mesec staro in je moralo že nekaj dni ležati v vodi. Sotina preiskava je dognala, da je dete umrlo nasilne smrti, da se ni torej samo ponesrečilo. Iz Boštanja ni bilo. Zločinska mati je morala biti od drugod. Do sedaj ni sledu za njo.
d Težki sveder mu je predrl sapnik. Pri streljanju kamenja za zgradbo okr. ceste Št. Ilj—Polzela je bil zaposlen tudi delavec Vag. Navršnik iz Št. Uja. Naboj se ni hotel vžgati in ko ga je Navršnik s težkim svedrom popravljal, se je naboj nepričakovano vžgal in vrgel sveder delavcu v vrat. Z avtomobilom je bil ponesrečeni prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Težki sveder mu je predrl sapnik in tudi operacija ga ni mogla rešiti. Bil je priden in vesten delavec, vajen streljanja v kamnolomih, pa majhna neprevidnost ga je spravila v grob.
d Iz Jerehe v Bohinju smo prejeli pismo, da prihaja tja pošta iz Bohinjske Bistrice trikrat na teden in sicer v ponedeljkih, sredo in petek in da menda nekateri naročniki te vasi včasih ne dobe že v petek našega lista, kar bi pač bilo lahko, ker se »Domoljub« običajno že vsako sredo v Ljubljani cddaja na pošto. Če so torej tozadevne pritožbe resnične in utemeljene, prosimo, naj bo v bodoče v tem pogledu red.
d Brezplačni cenik pošlje vsakomur na zahtevo tvrdka Meinel in Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica v Mariboru, št. 107 B,
d Usnjatih predmetov, ki so se ob-drgnili, nočemo več rabiti, čeprav je usnje še dobro ohranjeno. Obstoji pa sredstvo za barvanje, s katerim se predmeti, ki so postali nerabni in dobili madeže, kakor n. pr. barvni damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice i dr., prenove — imenuje se »Vilbra«.
d Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu in splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josel«-grenčice, Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josei« - voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
v VSi KO HIŠO »DOMOLJUBA«!
PO SVETI)
Katoliška cerkev.
s Ob papeževi zlati maši. Ker obhaja sv. oče 50 letnico mašništva, prihajajo v Vatikansko mesto romarji iz vseh dežel sveta, da se poklonijo vrhovnemu poglavarju Cerkve. Te dni je papež sprejel v slovesni avdijenci 1400 romarjev iz Španije, ki so mu podarili zlat kelih in knjigo s podpisi 250.000 španskih družin. Na isti dan je sv. oče sprejel tudi irske škofe in romarje.
s Rim in vzhodna cerkev. Nedavno je prinesel vatikanski uradni časopis »Acta Apostolicae Sediš« vest o ustanovitvi novega ruskega semenišča, ki bo vsak čas dograjeno. Semenišče naj pospešuje čimprejšnjo združitev rimske cerkve z vrhovno. V novo semenišče bodo sprejemali v prvi vrsti mlade Ruse, grškokatoliškega obreda. Papež je izročil vodstvo tega važnega zavoda jezuitom.
I«atij>a.
s P« nevarni poti. Mussolini je izdal naredbo, da se morajo vsi otroci v pravem pomenu besede mobilizirati, uvrstiti po vojaškem vzorcu v kompanije, se vežbati, delati vojaške pohode, prestajati napore, 7. eno besedo napraviti treba iz njih »nove ljudi«. A ne bodo samo dečki podvrženi tej naredbi, tudi deklice se bodo vežbale na enak način in v enakem vojaškem duhu. Mussolini hoče napraviti iz cele Italije en sam vojaški tabor. Pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja. Mussolini je v tem oziru slab učenec. Ako bi ne bil tako udarjen s slepoto, bi pač lahko vedel, kam je privedlo prokletstvo militarizma prej tako mogočno Nemčijo. Italija stopa po še bolj nevarni poti in bo padec še težji.
s Razno. Fašisti se hvalijo, da so otvo-rili za svojevlade 1000 novih šol. Koliko pa so' jih zaprli, slovenskih in nemških namreč? — Pripravlja se načrt za regulacijo reke Vipave od izvira do izliva. Delo bo stalo nad 3 milijone in pol lir. Država bo prispevala 50%, dežela 10%, občine 10%, prizadeti posestniki pa 30%. — V Vipavi je umrl posestnik Jožef Durna. Je bil najstarejši član gasilnega društva. — Dne 5. oktobra je bil otvorjen v Vipavi nov vodovod. — V Šempasu je zgorel senik s 150 kvintali krme Ivanu Klanjšeku. — V Lo-kavcu je preminul 84 letni Andrej Lokar, mož stare krščanske korenine. — V Škri-ljah so otvorili novo podružnično cerkev sv. Marjete. — Vse razen senika je uničil požar Francu Batagelju v Štomažu na Vipavskem. — 15 letna Milka VovkoVa iz Malih Žabolj je padla v žleb in voda jo je odnesla pod 5 kvintalov težko mlinsko kolo, ki se je zato ustavilo. Deklico so končno rešili, a je bila 15 ur v nezavesti. Upajo, da ostane vendar pri življenju. —- Ko je šla čez nedovršen most, je padla v globino in si pretrgala trebušno mreno Frančiška Mozetič iz Dorberškega Tabora. Je umrla, — Dan po porodu je preminula 23 letna
Angela Čotarjeva iz Škrbine. — V Idri ji je odšla na drugi svet 78 letna Marija Kogej, ludarjeva vdova, d
Franci; a.
s Sijajni finančni položaj. Francoski finančni minister Cheron je v nekem svojem govoru opozarjal na sijajni, finančni položaj Francije. Napovedal je, da bodo v bodočem letu 1930 davki znižani za dve milijardi in 135 milijonov frankov. Ugotovil je, da se je kljub težkim davčnim bremenom pomnožila lani francoska rentna posest za več kot za 76 milijard frankov. Končno je finančni minister izjavil, da finančni položaj Francije še nikdar ni bil tako zadovoljiv kot je sedaj, Z največjo odločnostjo se obenem nadaljuje odplačevanje notranjih dolgov.
RusSja.
s Državni proračun. Proračunske številke sovjetske zveze za čas od oktobra 1929 do septembra 1930 so napram lanskemu letu za 2 milijardi in 700 milijonov rubljev višje in znašajo 10 milijard in 500 4 milijarde in 300 milijonov za namene stvarnega gospodarstva, 900 milijonov za poljedelstvo, 1600 milijonov za industrijo in elektrifikacijo, 1200 milijonov za prometne svrhe itd. Redni dohodki so prora-eimjeni napram prejšnjemu letu na 2600 milijonov rubljev več; in sicer naj dajo 1600 milijonov zvišani dohodki iz obstoječih virov, eno milijardo pa zvišani dohodninski davek. Vrhutega pričakujejo iz državnih posojil eno milijardo rubljev dohodkov. (1 rubelj je ca. 20 Din.)
s Težave s sovjetskim poslanikom. Ruski poslanik Bessedovsky v Parizu je prišel pri svojih gospodarjih v Moskvi v veliko nemilost, ker je začel javno ostro bičati njihovo postopanje. Boljševiški kolovodje so poslali iz Moskve v Pariz nekega Roismana, ki naj bi Bessedovskega zaslišal in odvedel v Rusijo, kjer bi Bessedov-skemu boljševiška »Čeka« bržčas pomagala na drugi svet. Bessedovsky je vse to pravočasno zašnofal in nekega dne pobegnil iz poslopja ruskega poslaništva v Parizu ter se dal pod varstvo francoske policije. Bessedovski je izdal marsikatero skrivnost o francoskih komunistih in njih zvezah s sovjeti, vsled česar so zadnje dni zaprli več kot 186 vodilnih francoskih komunistov. Bessedovskemu seveda ne bo dobro, ako ga odposlanci sovjetov dobe v reke.
Amerika.
s Naš poslanik dr. Leonid Pitamic je prišel nedavno v Cleveland na povabilo Hrvatskega kluba in Zveze slovenskih trgovcev. Gosp. poslanik se je udeležil sv. maše v slovenski cerkvi, popoldne pa je bil navzoč pri prikazovanju filmskih slik kranjske slovenske katoliške jednote v Grdinovi dvorani. Tu je imel dr. Pitamic kratek, a jedrnat nagovor. Gosp. poslanik je med drugim omenil, da je pri tej priliki prvič v svojem življenju videl samega sebe na kino-sliki. Zvečer je bil navzoč na banketu bratov Hrvatov, drugi dan pa je dr. Pitamic obiskal razstavo slovenskih
trgovcev v slovenskem Narodnem domu. 1
s Razstava slovenske trgovine. Koncem septembra je bila v ameriškem Cle-velandu na slovesen način otvorjena razstava tamošnjih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Vsega skupaj je bilo na razstavi okrog 50 paviljonov. Slovenska trgovina v
Clevelandu je zelo močno razvita. Slovenskim trgovcem in obrtnikom ob tej priliki častita tudi naš list!
s Razno. V naselbini Evelet, Minn. so vsled zastrupljenja po plinu garolinu umrli Frank Lavrič, njegova žena Ivana, hči Marija in vnuk Robert Bradač. — V Jolietu
5l
Znak, da se uporabljajo le či sta, naj-žlahtne jš a olja, da se doseže največjo pralno moč in da varuje perilo le
Terpentinovo
Milo
PO POilOTIM l
LL.1UJI.... .......11-11—B—.........—
Kmetijska razstava w Novem mestu.
VT iltieJi 12., 1?.. 14. in 15. oktobra sc jo vršila na Kmetijski Soli na Grmu krasno uspehi kmetijska razstava. To je bila res razstava, lin kateri je razstavilo naše kmečko ljudstvo vso svoje različne pridelke. Potrebno je, da to razstavo nekoliko opišemo.
Takoj ob vhodu k razstavi v I. nadstropju kmetijske šole je najprej presenetil vsakega posetnika pogled v cvetlično sobo. Bilo je tu veliko pestrih in lepili cvetic, da jih je. vsak /. veseljem občudoval. V prvem hodniku jc tvrrt-ka zn apoeni dušik v Rušah v obliki male kino-predstuve prikazovala zelo nazorno poskuse z umetnimi gnojili. V drugem hodniku se je pričela prav za prav kmetijska razstava. Urejeno je bilo tako, da sc je na enem mestu videlo, kar pridela naš kmet: žito v klasju in zrnju, krompir, pesa, sadje in grozdje itd. Vrstila se ie skupina za skupino. Razstavilo je nad 35(1 kmetovalcev, graščin in tudi nekaj manjših posestnikov.	•
V	prvi sobi srno opazili okusilo aranžirani oddelek znanega novomeškega lekarnarja Berg-niailua, dalje zelo lepo razstavo raznih pridelkov samostuuu Plcterje, zlasti z velikansko peso, bučami in prvovrstnim sadjem. Tudi graščine Mmeljnik, Otočee, Klevevž in Pogance so bife zastopane v tej sobi. Razstavil je tudi znani sadjar Poglajen Ignacij iz Malega Riglju svoje pridelke, zlasti krasno sadje.
V	drugi sobi je čebelarska podružnica sestavila svoj s Medeni dom«. V tej so razstavili čebelarji v malem vse svoje zanimivosti. Po-streženo je pa bilo tvidi z izvrstno medico in finim medenim pecivom.
V	tretji, četrti in peti dvorani pa je bilo v resnici razstavljeno vse, kar pridela naš kme-
1 imm urazm&a
111. je umrl Anton Šega, doma v Srednji fara Loški potok. — V Clevelandu je pre-mldul 30 letni Anton Leskovec.
Drofer&e novice.
Ena tretjina prebivalstva na Holand-skem je katoliške vere.
il milijonov Din je stala Mehiko letošnja revolucija.
Protivojno pogodbo je podpisalo doslej 30 držav.
Znani angleški lord Rotherniere hoče, da se Nemčiji vrnejo neke kolonije.
Iz sedmega nadstropja je padel te dni
11 letni Vernon v Njujorku, a se je le lahko poškodoval.
Nevarno je obolel — radi protidržav-nega delovanja na večletni zapor — obsojeni slovaški voditelj dr. Tuka.
100.000 ljudi je poselilo (e dni grob bivšega nemškega zunanjega ministra Stre-semanna. '
Poljsko republiko hočejo priznati velike države za velesilo.
Enoletno vojaško službo bo uvela Francija.
25 milijonov kg tobaka s,o pridelali letos v Bolgariji. Lani samo 15 milijonov kilogramov.
Nad 100 milijard dinarjev znašajo vloge pri hran'.' ' ■"> v Nemčiji.
Tnozeir. ■•:> je v Bolgariji kljub visoki carini št? \ "dno cenejše kot domače.
Za državni zbor kandiduje na Celio-slovašlipm to uot 19 strank. •
tovalec, to jc poljski pridelki sadje, vrtni pridelki, grozdje in vino v buteljkah.
Ljudstvo je zelo zanimal umerikanski način vlaganja sadja. -- Poleg kmetovalcev iu graščin «o v posebnih prav okusno prirejenih oddelkih razstavili svoje poljsko in vrino blago in vinogrudske izdi Ike gospodinjska šola v šini-lichi. Mali Loki in Kmetijska šola nu Grmu. Lepo aranžiran oddelek zadnje je vzbujal zlasti pozornost s krasnim napisom, sestavljenim iz samih rdečih in belili jabolk in z ogromnim, 75 kg težkim, umetno sestavljenim grozdom, kateremu sto delalo ilrnžbo na vsaki strani dva man jša |>o 20 kg težka umetno sestavljena grozda.
Izmed kmečkih skupin so zelo ugajale skupine miših priznanih kmetovalcev Ivami Košaku iz Novega mesta. Josipa Be v ca iz kija, župana Bralca iz Ilrušiee, župana Bovca iz št. Petra, Žefrana iz Gotne vasi itd.
Obširno dvorišče kmetijske šole pa je bilo polno kmetijskih strojev in orodja. — Mladini so zlasti ugajale številne kletke z domačimi kunci, katere so razstavili dolenjski rejci domačih zajcev po.I vodstvom zdravniku g. tir. Jenka iz Stične.
V	nedeljo in ponedeljek so pri razstavi razkazovali. razlagali in predavali posameznim skupinam obiskovalcev ravnatelj ing. Podpornik o poljedelstvu in kmetijskih strojih, ing. Kotlovšek o poljedelstvu, vrtnarstvu in sadjarskih zadrugah, kmetijski nadzornik VVernig o kmetijskem poizkusnem delu in tozadevnih uspehih in strokovni učitelj Flcgo o sadjarstvu in vinogradništvu.
Razstavo je olvoril v soboto 12.oktobra ob 11 v imenu kmetijskega ministrstvu g. kmetijski svetnik Trumpuž, v imenu razstavnega odbor« g. ravnatelj ing. Podpornik. Otvoritvi so prisostvovali različni odlični zastopniki novomeških uradov ter zastopniki raznih korporacij in pa zadrug.
Za nagrade razstavijalcom je kmetijsko ministrstvo naklonilo 20.000 Din. Da je pa bila razstava omogočena in kriti obilni stroški, je omogočila oblastna samouprava oziroma njen komisar g. dr. Natlačen s prispevkom 20.000 D.
Razstavo so obiskale razne odlične osebe. Predvsem se je pa za razstavo zanimalo naše kmelsko ljudstvo. Samo v nedeljo jc obiskalo razstavo nad 3000, ne vštevši različne šole. V ponedeljek se je pa kar trlo kmelskoga ljudstvu. Razstavo so obiskale tudi razne osnovne šole pod vodstvom nčiteljstva.
Razstava- je bila edina te vrste in jo nad vse1 pričakovanje dobro uspela. O njej se je izrazil g. ing. Lah. ravnatelj Kmetijske družbe: Videl in aranžiral sem že mnogo kmetijskih razstav, toda tako vsestransko popolne, za širšo javnost, neposredno za našo vas in zn našega kmeta prikrojene razstave — moram priznati odkrila — še ni bilo v Sloveniji. To je prva razstava, izrazito kmctijsko-pouenegu značaja v Sloveniji — ona je uspešnejša, kakor sio predavanj,«
Razstavo sta ocenili dve ocenjevalni komisiji: ena za poljedelstvo, druga za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo. Obstojali sta iz kmetijskih strokovnjakov, med njimi kmetijski svetnik Trnmpuž in ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah in priznanih kmetovalcev novomeškega sreza. Komisiji sla dodelili: 8 zlatih diplom, 17 srebrnih diplom, 24 prvih, 36 drugih in 56 tretjih nagrad.
Obilni trud in tlelo razstavnega odbora je premagal vse ovire, ki so se mu slavile v na-potje — dobili so se celo ljudje, ki so agitirali proti razstavi —,fn je našel najlepše priznanje v lejK) uspeli razstavi.
Umrl jc mož.
(Veliki Lipovec pri Ajdovcu.)
V	ponedeljek, dne 14. oktobra ie po dolgi in težki bolezni umri Franc Jarc (Mikuletov oče), brat pokojnega lioienjskega župnika Alojzija Jarca.
Pokojnik je bil eden najuglednejših gospodarjev » našem kraju in vzoren krščanski mož. kot dolgoleten občinski odbornik jc mnogo storil za povzdigo naše občine, kako je bil čislan, se je pokazalo pri pogrebu, katerega se je poleg mnogih sorodnikov m prijateljev udeležilo tudi pet duhovnikov. Pokoj njegovi blagi duši!
List za listom ...
(Sv. Križ pri Litiji.)
15. tega meseca ie umrl Koiar Jožef iz Krnit-pal, star šele 50 let. Bil je občinski odbornik mi-renske občine iu odbornik svetukrižkega krajevnega šolskega odbora. Bil ie vedno zvest, zanesljiv ir, delaven pristaš Slovenske ljudske stranke. Vrhutega pa tudi. vzoren katoliški mož in dober gospodar. Naj m vi>e to uživa pri Bogu plačilo!
Smri pobira ...
(Dortmund-Kirchlinde.)
Položili smo v grob dobro znanega iu priljubljenega prijatelja Ivana Rozino. Bil je rojen 1. 1860. v Crncm potoku (Šmartno pri Litijij. Pokojni je bil mož na pravem mestu: krščanskega prepričanja in slovenskega značaja, dober mož svoji ženi in skrben oče svojih otrok, marljiv in delaven. Bil je član ir tajnik slovenskega katoliškega društva sv. Barbare, "Na zadnjern potu k večnemu počitku so ga spremljala društva sv. Barbare iz domače in sosednjih župnij z zastavami. Ob grebu se je v kratkih besedah ix;slovil in položi! venec v imenu drušlv; r.!?' ' >ik Ivan Respet. N. v in. p.!
Nov grob.
(Sv. Jurij pri Litiji.) .li teden smo spremili k zadnjemu počitku ;... jubljenega očeta Ignacija Lukančič v 70. ieiu starosti. Pokojnik je bil nad 50 let cerkvenik, kjer je ves čas neumorno delal za blagor cerkve in sv. vere. — Prisrčna hvala vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počilku, družini pa izrekamo g!> bolo sožalje. Naj počiva v mirti!
Fantje, v Orlovsko organizacijo!
(Hrušica.)
Orel v iirušici sporoča vsem bratom lelcvr.d-ceni, da se vrši telovadba redno vsaki petek ob 8 zvečer. Eodile točni, pripeljite še prijatelje! Pogrešamo tudi tistih, ki so žc prihajali med nas; glejte, da se tudi li vrnejo v naše vrste. Starši, ne pustite svojih sinov, da bi se potikali po vaseh, po gostilniških lokalih in zahajali v slabe družbe, pošlite iili v našo Orlovsko organizacijo, v naš Orlovski odsek, besie videli, da boste srečni, zadovoljni in ponosni na svoje sinove. Cog živi! — Brat Tone.
Dvajsetletnica vzornega županovanj? (Št. Peter pri Novem mestu.)
Nedavno je inini'o 20 let, odkar je naš župan gesp. Franc Eevc prevzel vodstvo tukajšnje občin:. Dne 10. septembra 1009 je bil prvič izvoljen na program bivše Slovenske ljudske stranke za župana. Na županskem stolu se je obdržal nepretrgoma do danes. .Pa kaj govorimo! Ne on sam. ampak ljudstvo ga je obdržalo na tem častnem mestu, saj je bil po vsakokratnih občinskih volitvah skoraj sploia glas: Dosedanji župan Bevc nam mora županovaii tudi še naprej. V polni meri je zaslužil naš župan zaupanje svojih občanov. Pošten kakor zlata vaga je naš gospod Bevc. O, tudi on ie imel v razplamteli i h pclitičnih kerbah sovražnike, a nobeden iz; med njih se v celih dvajsetih letih ni npa 1 vreči vanj kamen, češ: pošten ni. In la njegova prijaznost in uslužnost .do vsakega, ki je imel v teh letih z njim opraviti v občinskem uradu. Malodane vsako uro je bila odprta občinska pisarna. Koliko leikilj in neprijetnih ur je ime! kot župan za časa vojne! A potrpežljivost in prijaznost ga ni zapustila nikdar; tudi z najbolj strupenim političnim nasprotnikom je bil vsekdar vljuden, a j>ri tem vendar neizprosno zvest pristaš svoje stranke. Dobrih 20 let že načehije g. Bevc tukajšnji občini in v celi lej dolgi dobi ni prejel — čujte! — niti vinarja a) pare odškodnine za svoj (rud, ker je tudi sprejeti ni hotel. Revčki sploh imajo pri lijem najboljše za; velišče, kaj čuda, da so posamezni občinske ubožci dneve in dneve dobivali v županovi hiši hrano J" stanovanje, ne da bi bila občinska blagajna zsip obremenjena le z beličem. Marsikak tisočak je prihranil naš župan svojim občanom s svojo nosfjo in požrtvovalnostjo. Skromen kakor malokdo je g. Bevc. 2a čast in priznanje mu ni, pa vendar mu ob dvajsetletnici njegovega županovanja nK»" čestitati cela občina. Kaj častno pa ie tudi za občan«
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
[JUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
Iti je edini te vrste! — Podružnice:
v CELJU, Breg št. 33 - ZA.GKEB,
Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in v SPLITU, Ulica XI. puka.
same, da so skozi dolgo vrsto let po ogromni večini dajali svojemu županu za njegovo nesebično delo priznanje s tem, da so ga vedno zahtevali znova za župana. Bog ga ohrani še mnogo let njegov družini v veselje in nam občanom v blagor!
Stari bojevniki.
(Vrhnika.)
Spominjam se na svoja mlada kis, in -n;o bili Je čvrsti fantje. Minulo je 51 let, kar so nas poklicali ped orožje radi okupacije Bosne in Hercegovine. Poklicani smo bili 14. junija 1878 v Ljubljano, kje.' so nas ntalo izvežbali in ualo takoj poslali naprej proti sovražniku. Do 8. decembra smo bili pod milim nebom, pa vendar smo bili vsi zdravi in tudi brez vsake golazni. Pred Moslar sn;o prišli vsi izmučeni. Tam smo se pa malo odpočili. Tu pri nas na Vrhniki jc nas še pet takih lantov od 75 do 80 let starih, sami poljski strelci: Valentin 2itko, poljski strelec, 33. bcld-Jager Bataljon, Blaž Rode, trobentač, Janez Dolinar, Jurij Grampovčan, podčastnik in Pavel Telban. Smo še vsi zdravi. Pozdrav od vseh nas Vrliničanov. Živijo Jugoslavija!
Zfo vsesa zfa.
Očividci poročajo, da požtaia sodobna Riifija v mnogem oziru vedno bolj znova poganska. Korenina novodobnega poganstva je pa satanska preračunjenost, s katero sovjetska država zavaja sodobno šolsko mladino v popolno brezverstvo.
Glavno torišče brezverstva pa je komunistična šola. Tu se vodoma in namenoma
iztrgava otrokom slednja koreninica vere in še več: vedoma in namenoma se vzgaja mladina v fanatične preganjalce in zasme-hovalce vsake religije. In koliko je te mladine! Žc leta 1922. so štele rusko osnovne šole nič manj kot pol milijona otrok, katerih vzgoja je bila izključno v rokah komunističnih učiteljev in propagandistov.
Mi moramo otroke odtegniti vsakemu vplivu družine,« je izjavila leta 1922. Lilina, soproga juda Sinowiewa (pravilno njegovo ime je: Apfelbaum) in potem je nadaljevala. Skratka mi hočemo in moramo otroke nacionalizirati. Treba je, da vzgajamo otroke prav od prvih početkov v ozračju komunističnih otroških vrtcev in šol. Naša najbolj pereča zadeva je, da matere prisilimo, da izročijo svoje otroke sovjetski državi.«
Seveda: nič čudnega, če je bilo primerno sovjetski vzgoji leta 1922. samo v Rusiji nič manj kot 70.000 mladostnih zločincev. Celo uradna komunistična Izvestja so se bridko pritožila, da vlada v državnih komunističnih zavodih naravnost neverjetna razbrzdanost in da je mladina v državnih šolah izročena na milost in nemilost popolni moralni in fizični propalosti. Ker namreč pohujšanih in izprijenih otrok ni mogoče ločiti od nepokvarjenih, zato gre
I sta temelja modernega j kmetijstva ! — Oprema j mlekarskih zadrug po spe-
I delnem tehniškem biroju
d. d. - Se.araiorji In mlekarski stroji meum - zvonimirova 2
y/lm> ima
suha ali na pol suha — naj jib ponudi tvrdk/
Golfa & Pavletič
Lesna tigovina LJUBLJANA Selenburgova 7/1
pokvarjenost vedno dalje.« Podobno je izjavil v Moskvi, ki je srce sovjetske države na kongresu zdravnikov, ugledni zdravnik dr. Doif sledeče: »Pripravljen sem boljše-vikom marsikaj odpustiti, n. pr. da so razpustili visoke šole, da so odpravili smrtno kazen, da so za vse sloje vpeljali prisilno delo, da so razdrapali rusko kulturo, da sc zatrli znanost in podobno. Toda ene stvari jim na noben način ne moremo odpustiti namreč: poizkuse, s katerimi na način divjih afriških rodov uničujejo mladino. Nič podobnega ni nihče poizkusil ne v preteklosti in ne v sedanjosti. Cel rod ruskega naroda bo moralno in fizično uničen.«
Radio,
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 24. okl.: 18.30 Angleščina. — 19 Iz mraveljskega življenja. — 19.30 Prenos opere. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra. — 23 Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 25. okt.: 19 Gospodinjska ura. — 19.30 Italijanščina. — 20 Koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pe!an, Završan ml., Završan star., Skalar). 21 Koncert Radioorkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — Napoved programa za naslednji dan.
43
RAZNO
Bes smeš v Indiji koga t zadnjico brcnili, obut pa ne. Med Indijci je namreč splošno razširjeno mnenje, da je največja' žalitev, če se koga dotakneš z žal namenem s svinjsko kožo. človek, ki je prišel v tako dotiko s svinjsko kožo, se bo po smrti še enkrat rodil, toda v kasti (socialno pleme) brezpravnega ljudstva kot parijec. Takšno je splošno razširjeno mnenje.
Ena maloverjetiia, a notarsko potrjena. Ježe Kol-meker iz mesta Pasave je radi prevelikega teka žrl — kamenje. Lačni Jože je moral ponoči in podnevi vsako poldrugo uro nekaj »k sebi vzeti«. Pri vojakih so Jožeia vsaj pri Porcijah šleli za 8 mož. Nekoč jc za stavo pojedel
teleti iu spil 20 litrov vma 5 urah. Tcda si( bi "c bil nikoli, če bi vedno "e mešal kamenja med s voj o hrano. Ko je šel nekoč na Nizozemsko, se je bal, da ondi ne bo našel "m- kamenja za svoje juži-ll=- Zalo si ga je že z do-jj,'a preskrbel par stolov. Ko ie bil v vojni, ga je
Dobra Sibila je gotovo izgubila glavo v svoji slepi ljubezni do tega dekleta. Ravno zdaj, ko je skoraj na tem, da ozdravi, naj mu oživljam vse te spomine, naj ga silim zopet na to pot... blazna misel! Zares značilno, kako nepraktični postanejo celo razumni ljudje, če se odtegnejo svetu in živijo le svojim čuvstvom ... uboga Sibila s svojimi romantičnimi čuvstvik
In grofica je bila tako praktična, da je takoj vrgla pismo v ogenj — edino pismo, ki bi meglo izpolniti njeno najbolj vročo željo, da bi zopet našla pot do sinovega srca.
XVII.
Več let je preteklo. Tudi Lili, ona . a Lili s svojim okrogiim in rožnim obrazom, jih je občutila; zavedla se je teh let, v katerih je dozorela in ki so ji dala pravico do posesti njenega premoženja.
Doslej je bila pod varstvom grofice Degenthalove in ta si ni domišljala nič drugega, da bo pri ostalo dotlej, dokler si ne bo izbrala kakega drugega va-riha za življenje. Dedinja pa ni odklanjala vseh takih ponudb, v tiho zadovoljstvo svoje tete, ki še ni opustila svoje prejšnje nade — da, odkar se je Norina usoda tako zaobrnila, jo je na tihem še bolj gojila. Tudi Lilin odpor proti vsaki možitvi je spravljala s tem v zvezo. Zato jo je tem bolj iznenadila in vziie-voljila Lili s svojo odločnostjo, da bo odslej živela samostojno pod varstvom neke stare sorodnice na svojih posestvih, ki so bili približno dan hoda od-
daljena od Degenthalovih in v precej neposredni bližini avstrijske prestolice.
Kaj je bilo napotilo Lili do tega koraka, si grofica ni mogla razjasniti. Dasi ji ni bilo ljubo, da se je deklica ločila iz njenega družinskega kroga, vendar je ni mogla pri tem prav nič ovirati. Lili je imela ono tiho trmo, ki se ne meni za noben ugovor. Mirno je počakala, da je dobila pravico do svoje volje, potem pa je to odločno izvedla.
Odkar je bil nenadoma odpotoval njen bratranec, ie živel v njej nekak odpor proti teti. Ne, da bi ji pripisovala krivdo, češ, da ga je bila radi nje oddaljila; predobro je poznala njene želje v tej zadevi. Toda Lili je nekako slutila in čutila, da je bila mati samolastno posegla v sinovo usodo, da je ona kriva, da je šel tako daleč iz domovine in da od tedaj ni več tako srečen. Kako in zakaj se je bilo to zgoililo. Lili ni vedela; grofica ji namreč ni bila ničesar povedala. Mnogo in globoko mislila Lili sploh ni; v misli pa. ki si jo je enkrat prisvojila, je trdovratno vztrajala.
Kliub svoji mladosti je bila kakor ustvarjena za samostojnost. Ne oziraje se na vsakdanjosti, se ni bilo prav nič bati, da bi prekoračila kakršnokoli mejo. Kav je presegalo njeno zmožnost, je razumno prepuščala bolj veščim rokam. Imela je svoj krog lastnih poslov. Njena domačnost, njena perutnina in njeni ubožci — to so bile naloge, ki si jih je bila naložila. Ker je bila našla vse izborno urejeno, je varno hodila po že uglajeni poti.
Za mlade gospode je bila še vedno dolgočasna; starejši gospodje so jo smatrali za sijajno dekle, ki bi bila vrla žena; mladi ženski svet se sploh ni dosti brigal zanjo, materam pa je bil tihi, plovolasi obrazek vzor njihovih snah.
SobaiJ, 26. okt.: 18.30 Esperanto. — 19 Vzgojno predavanje. — 19.30 Nemščina. — ?0 Operetni večer. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Jonny jazz-band. — 23 Napoved programa za naslednji dan.
Nedelja, 27. okt.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
10	Versko predavanje. — 10.20 Kmetijsko-gospodar-sko predavanje. — 10.50 Reproducirana glasba. —
11	Koncert Radio-orkestra. — 15 O vinogradništvu. 15.30 Reproducirana glasba. — J6tfok>-Kas:opi: dri-matični in pevski. - 16.30 Radio-orkester. — 17 Bohuslavovi življenjski in gledališki spomini — 17.30 Radio-orkester. 20 Prenos iz Zigivba. — 32 Časovna napoved in poročila. 22.15. Koncert Radio-orkestra. — 23 Napou-d prevratna ra naslednji dan.
Ponedeljek, 28. okt.': Socialno predavanje. — 19.30 Srbohrvaščina. — 20 Prenos iz Prage. — 22 Cascvna napoved in poročila. Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 29. okt.: 10 O varčevanju. — 19.30 Ruščina. — 20 Orgeljski koncert g. Premrla. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Ra-dic-orkestra, — 23 Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 30. okt.: Opoldanski program odpade.
19	Zgodovinsko predavanje. — 19.30 Francoščina.
20	Paul Linckejev večer, izvaja Radio-orkester. — 22 Časovna napoved in poročila. Napoved programa za naslednji dan.
Likovič Joža:
V kraljestvu sv. Treh kraljev.
Potrkamo v župnišču; stavba jc precejšna, naravnost udobna. Duhovni gospod nas gostoljubno sprejme. Na balkonu srednje sob# dolgo stojimo in se divimo notranjski strani. Razgled je veličasten Tem-no-modra barva smrekovih in borovih gozdov blagodejno deluje na utrujeno oko. Na obzorju se vrste: Snežnik, Slivnica, Ja-vornik, Debeli vrh, nos Nanosa, Planinska
gora, Hrušica z grmadami... Na plano ti pred cerkvijo stoji ljudska šola, poleg nje rdeča baraka, ki kvari lice tega hriba. Ako jo odstranijo, ker nič več ne odgovarja namenu prosvetnega doma, bo Vrh zopet pridobil na prvotni somernosti.
Solnce se je že začelo nagibati, ko smo odhiteli po strmi košenini nizdol proti Rovtam. Na Petkovcu nas pozdravlja zgovorni sv. Hijeronim, lična cerkvica na Pra-protnem brdu nas vabi. V globelih najdemo samotne domačije, malokdaj zaide izletnik semkaj.
Večeri se, ko se oglasimo v župnišču pri rovtarskem gospodu Matevžu. S črno kapico na glavi nas smehljaje se sprejme in posadi za mizo. Rovtarski duhovni pastir v listrastem kaftanu, medicinec in filozof, velik razumnik, jezikoslovec, skratka čudovit vsevedež. Oglejte si njegovo cerkev, kako je mična, topla in bela. In še ljubka posebnost: cerkvena okna so zastrta s krasnimi zavesami. Edinstven slučaj v slovenski cerkvici! Oltar je iz karar-skega marmorja; Ogrinov sv. Mihael je tako živ, kakor da hoče vsak čas planiti iz okvirja ' in pasti na peklenskega zelenca ... Gospod Matevž nas streže s pravo kraško gostoljubnostjo. Gospod ravnatelj je v zadregi, bogoslovec ne more pohvaliti češpelj, midva z Mrkunovim gospodom pa drobiva orehovo potico, dobro in sladko, na mleku mešano .. ,
Ko zapuščamo Rovte, postaja večer vedno čarobnejši. Noga zastaja, popotnik ne more odtrgati oči od nepopisne lepote. Večerni zrak je mlačen in mehek, brinje diši, leščevje se skrivnostno pregiblje,
uspavajoče šumljanje gre skozi bore ... V daljavi gorijo goli grebeni planin. V zapa-dajočem solncu se zatrinjajo posamezni vrhovi, kakor beli kresovi, ki gorijo in plamtijo v pozno noč, dokler ne ugasne večerna zora. Ostri vrh polhovgrajske Grmade štrli kakor ognjena piramida, obronki gora valovijo ter se bližajo našim očern. .. Sv. Trije kralji se ne premaknejo s travnate planjave na Vrhu, njihovo kraljestvo je ogromno, posvečeno od solnca, belih zvezd in božje milosti.
Cesta zavije v gozd. Nad njo ležijo ogromni svitki zarjavele bodeče žice, ki so jo precl nedavnim časom napeljali nepopustljivi mejaši ter ranili našo revno grudo, bore in breze .. . Ozremo se proti Krasu. Tam že temnijo globoče. Kakor težka slutnja zalega mrak kraško grudo onostran meje. Tam je vse tiho, nič se ne gane; morda stojimo pred pragom hladne smrti. Na grebenih opazimo ognje laških stražarjev! Spogledamo se: kako majhna je danes naša Slovenija, tam Karavanke, tu krivični mejniki... Človek nehote povzdigne svoje oči in užaljeno dušo iz te doline preganjanja, solz in krivic, da se duh odpočije v nebeških višavah. Večerna stran je še vedno veličastno razžarjena, vsa zlata, kakor da je potegnil angel po nebu s svojo ognjeno roko ...
V Zaplani gradijo novo šolo. Naravnost razkošno poslopje, ki zadivi vsakogar! Kakor mal gradič, morda celo prevelik za ondotne šolske potrebe .. .
Po stari idrijski cesti se vrnemo na državno cesto, ki nas odvede nazaj na Vrhniko.
Danes pa je tihi, plavolasi obraz kazal lahno razburjenje, kolikor ga je pač mogel. Poganjalo mu je kri prav do temena. Teta ji je pisala, da jo najbrž poseti bratranec Kurt, ki se slednjič namerava vrniti s svojega potovanja domov; omenil je, da se namerava ustaviti najprej pri svoji setrični, ker pelje železnica skoraj neposredno mimo njenih posestev.
Lili je zaživelo in zablestelo modro oko, ko je brala te vrstice. Po tetinem mnenju je možen ta obisk že v prihodnjih dneh; gospodinja je zdaj prvič pridno poskrbela in pripravila za kolikor mogoče dostojen sprejem, dočini je sprejemala druge goste na povsem vsakdanji način.
Bratranec Kurt — kaj se je godilo ž njim od onega dne, ko mu je bila pošiljatev njegove matere tako nenadoma iztrgala vsako vero v ljubezen in zvestobo iz srca in z enim udarcem uničila vso njegovo ljubezen?
Nikoli se ni mogel spomniti, kaj je bil občutil, ko je bil zagledal oni, z velikimi črkami natiskani list, na katerem je tako nesrečno stalo ime Nore. Bil je to vrtinec, vihar čuvstev, ki bi ga bil skoraj spravil ob razum in ki se je bil tako nenadno in neovrgljivo pojavil pred njim ter ga pahnil z vsega viška v naj-nesreonejšo globino. Vse, kar more občutiti človek v jezi, zaničevanju, užaljenem ponosu in nezvesti ljubezni, vse se je bilo zbralo v en sam trenutek.
Kakor hitro ga je prijatelj zapustil, je hotel še enkrat najti pojasnila — pismo njegove matere pa mu je potrdilo vse.
Prva odločitev, ki jo je bil nato napravil, je bila, uničiti v ognju vsa ta znamenja njegove sramote in razočaranja, tega silnega razočaranja, katerega nihče ni smel slutiti, radi katerega se mu zdi, da se mu posmehuje ves svet. Zraven je našel Norino pismo; spoznal je njeno pisavo in v neizmerni iezi je hotel 5'
uničiti tudi tega. Toda v glavo mu je šinila grozna misel, da se huje maščuje, če ga vrne, ne da bi ga odprl.
fo je bilo njegovo zadnje zavestno dejanje. Ko je prišel zdravnik, ga je našel nezavestnega na tleh — in ta nezavest je trajala tedne in mesce. Izvedenci so morda imeli prav, če so sodili, da je obolel vsled pre-razdraženosti živcev, ki mu jo je povzročilo podnebje, katera tako rado škoduje tujezemcu — toda njegov organizem je temeljil na občutku in tega je bil zadel udarec.
Ko ga je popustila mrzlica, se ga je polastila skoraj popolna topost. V dolgih urah mučnega miru, ki so sledile za tem, se mu je zopet vračal spomin na vse to, kar je bil doživel. Često se mu je zdelo, kakor da je bil to težek sen, iz katerega se bo iztrgal, kakor da je igra domišljije, posledica mrzlice, ki mora zdaj zopet ponehati. Toda iz njegovih ust ni bilo ni enega vprašanja; le v svoji duši je premleval svoje dvome, svoje hrepenenje po razjasnilu. Na drugi strani pa se je zopet bal potrdila, tako, da se je skrbno izogibal vsake vesti iz domovine.
Bilo je nekaj mescev po tem dogodku, ko ga je hotel nekega dne razvedriti njegov prijatelj z nekaterimi ilustriranimi novostmi. Prinesel mu je oni angleški časopis, ki nam skuša v skromni veličini pokazati vse zanimivosti sveta, od kronane glave pa do nagrajenega vola. Tu in tam je bila ena ali druga slika-iz-silila bolniku truden nasmešek. Današnja številka je prinesla novo znamenitost: mlado damo v nekoliko drzni pozi, gospodično Noro Karstenovo, najslavnejšo umetno jahačico dneva.
Vikont je bil ponosen, če je segel prijatelj po njegovih zvezkih in slikah; njegova zabava naj bi bila le najnedolžnejša in ta je bila gotovo dovolj nedolžna. Kurt je doliro strmel v sliko, kakor da si jo ie hotel
zadela krogla ravno v trebuh. Pa je odskočila, ker je dobri vojak Jože ravno pred bitko pojužinal dobršno velik kamen.
70 ton težak meteor. V jugozapadni Alriki so našli meteor (kamen, ki pride iz vsemirja na zemljo), ki spada med največje, kar jih poznamo. Strok je dva in pol metra, visok pa en meter. Sodijo, da telita okoli 70 ton. Sledove ogromnih meteorjev so našli tudi na Parni r ju pod Himalajo v Aziji, Jama, ki jo je domnevano izkopal meteor, ima 60 metrov v premeru in je globoka 9 metrov. Ali teh meteorjev niso našli, zato ostane znan kot največji oni v jugozapadni Afriki.
Ne kradi. Gornjedolski župnik Janez je imel posebno veselje do sadjereje, vsled tega so se na jesen razna drevesa okoli farov-ža šibila okusnih jabolk, hrušk itd. Poredni (aram so mu večkrat kradli okusen sad, vsled česar je gospod župnik neko nedeljo na leči pridigoval o sedmi božji zapovedi rekoč: »Dobro poznam tatu, ta je tu med nami tamkajle; sedaj mu bom vrgel evan-geljske bukve na glavo.« »Hej, Gašper, pripogm se,« je velela neka kmetica svojemu možu sredi cerkve.
Od motike do pfuga.
Danes vsak otrok ve, kaj je plug, kakšen je in čemu ga rabimo. Plug je eno tistih pripomočkov naših kmetovalcev, ki ga vsak kmet rabi skoraj sleherni dan v letu. Kljub temu pa nain po večini ni znano, kdaj, kako in po čemu je plug nastal, zakaj se je prvotno rabil in kdo se je prvi omislil nanj. Cisto gotovo pa je na drugi strani, da bi ta reč slehernega kmetovalca živo zanimala. Saj spada, kot rečeno, plug med glavne in dnevne pripomočke našega kmeta pri obdelovanju zemlje.
Zato je ljubljanska radijska postaja na vso moč ustregla kmetovalcem, ko je v svoj oddajni program uvrstila tudi kmetska predavanja. Eno zadnjih nedelj je predaval v radiu g. prof. Evgen Jarc o zgorajšni tvarini. Odslej bodo sleherno nedeljo v radiu takšna in podobna predavanja, ki bodo v marsičem mnogo koristila poslušalcem na deželi. Sledila so že in bodo še predavanja o zelo zanimivih stvareh. Isti g. profesor Jarc je, odnosno bo še predaval v ljubljanskem radiu o razvoju mnogih drugih kmetskih pripomočkov tekom različnih časov in dob. N. pr. Od srpa do stroja« — >od kose do kosilnice« — rod cepca do
SLIVOVK », BRINJEVEC, PELINOVEC, RUM in HRUŠEVEC si lah o napravite ■/. našimi esenci. - Steklenica za napravo 4-5 1 žgania stane samo DIN 20-—, po pošti DIN 32"-. Točno navodilo na vsaki steklenici. Samo v
drogsriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ul.1
L U .Br. Mr Maks
zdravilih v Domžalam
ordeinira pričenši s 23. okt. t. 1. od 9—12 ure dop. in od 3—4 ure pop. (hiša g. trgovca Menarta)
miatilnice« — :>od noža do slamoreznice« — in tako naprej. Tedaj o samih takšnih stvareh, ki jih naši kmetovalci venomer rabijo in okrog katerih se suče vsa pridobitnost in delavnost naših ljudi.
Ta predavanja obsegajo bistvo, naših kmetskih domov. Radi tega je dobro, da se naši kmetovalci za to več brigajo in resnično vse store, da jim ta koristna snov ne uide. Naj stopijo do svojega soseda in naj pri njem poslušajo radio ob nedeljah dopoldne, ko se takšna predavanja vrste. Če sosed sploh ima radio. Če ga nima, naj si ga več kmetovalcev skupno rtabavi, ako si ga ne more vsakdo siam. Ob radiu postanejo večeri krajši, nedeljski dopoldnevi zanimivejši, popoldnevi res pestrejši — vse skupaj pa vsakomur izmed poslušalcev prinaša obilne koristi.
Vsem ženskim organizaci am.
Ženska društva po deželi, ki so včlanjena pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, tem potom vabimo na III. redni občni zbor omenjene zveze, ki se bo vršil v ponedeljek dne 28. t. m. ob 3 popoldne v »beli dvorani« hotela Union I. nadstropje, Miklošičeva cesta.
Slovenska krščanska ženska zveza je centrala ženskih organizacij in zastopa kot
taka v javnosti naše krščansko misleče žen stvo. Zato pa je nu jno potrebno, da je število njenih članic (društev) čim največje. Ona društva, ki se še niso javila, naj to store in pošljejo svojo zastopnico na občni zbor. Vožnja po železnici je polovična, potreben je žig odhodne postaje, in vozni listek shranite.
Naslov: Slov. krščanska ženska zveza, Ljubljana, Akademski dom, Miklošičeva cesta št. 5.
LOTERIJA
za Prosvetni dom ▼ Boh. Bistrici '
Dvigniti so še dobitki, ki so odpadli na sledeče srečke'
52, 78, 164, 302, 315, 729, 885, 896, 900, 915, 919, 977, 985, 1026, 1076, 1092, 1141, 1142, 1193, 1228, 1260, 1263, 1321, 1370, 1395, 1404, 1448, 1497, 1512, 1522, 1528, 1581, 1618, 1636, 1650, 1700, 1706, 1745, 1780, 1802, 1843, 1895, 2133, 2201, 2239, 2254, 2383, 2400, 2409, 2498, 2500, 2626, 2759, 2771, 2839, 2841, 2979, 3031, 3047, 3061, 3077, 3089, 3220, 3357, 3389, 3415, 3431, 3498, 3529, 3586, 3692, 3763, 3771, 3775, 3801, 3871, 3873, 3880, 3913, 3987, 3990, 4039, 4101, 4170, 4322, 4326, 4419, 4536, 4700, 4712, 4745, 4755, 4779, 4787, 4935, 4936, 4945, 4971, 5005, 5019, 5087, 5120, 5149, 5166, 5196, 5251, 5305, 5403, 5410, 5411, 5473, 5504, 5543, 5552, 5588, 5607, 5638, 5651, 5677, 5765, 5858, 5887, 5903, 5910, 5922, 5983, 6052, 6069, 6081, 6084, 6161, 6163, 6243, 6312, 6318, 6399, 6436, 6439, 6484, 6488, 6499.
Glavni dobitek je zadela štev. 1141, Dobitki, ki ne bi bili dvignjeni do 20, novembra 1929, zapadejo v korist Prosvet. društva.
Zdravnik na Vrhniki
Dr. rranto Zupan
se je vrnil z dopusta in ordinira redno vsak delavnik od 8 do 12 ure dopoldne v Mulleyevi hiši nasproti lekarne — Obsevanje z višinskim solncemt — Telefon štev., 2
49
Pameten pes. V neki vasi na Koroškem so oni dan svatovali. Naenkrat je skočil v sobo velik domač pes in je zgrabil starešino za jopič. Vlekel ga je po stopnicah doli v klet, kjer jc gorel kup cunj. V sobi nad kletjo je spalo dvoje olročičev, ki sta se v dimu že skoraj zadušila. Zvesti pes je vse rešil.
V Rusiji je na stotisoče otrok brez staršev in doma. Ti ptički brez gnezda se valijo v celih trumah «1 mesta do mesla. Zdaj se vale njih trume v kav-Mška mesta. Mladi dečki, večina izpod 16 let, napadajo (udi potnike po vladni. Oblastva so proti tem brezdomcem brez moči. Le za to se trudijo, da bi n)in lok napeljala v druga mesta.
Moderna kuharica. — "Ampak Ema, saj ne znate mii ognja zakuriti!« »Saj '"di čuda, mildstljiva; "oslej sem imela ooraviti samo z električnimi 'ognjišči I«
Čuden zagovor. Sodnik: »Kako to, da ste ukradli melor, ki je slal ob cerkvenem (»kopališču?« — Ubtoženec: »Tako 'žalost-I10 1« bil naslonjen na zid "! laz sem mislil, da je njegov gospodar umrl,«
vtisniti v spomin; a nenadoma se mu je spačil obraz, glava mu je omahnila nazaj, roka je zagnala list od sebe, kakor da je strupena kača, oko pa mu je zopet negibno zastrmelo, prav tako kot ga je videl prijatelj takrat...
Zdravniki, ki proti tej popolni duševni ohromelosti niso zmogli ničesar več, so mu svetovali, naj iz-premeni zrak.
»Kamorkoli, samo v domovino ne,« je odločno izjavil Kurt. Tamosnji zrak se mu je zdel neznpsen. Nikakor ni mogel dolžiti svoje matere, češ, da je ona kriva te nesreče; toda roke, ki nam pošlje tako nesrečno pošiljatev, nas je groza. Kurt je slutil pri njej neko zadovoljstvo — saj mu je bila prerokovala tako.
Kurt je potoval. Obiskal je vse kraje, ki so mu jih bili nasvetovali zdravniki. Bolj groba narava bi se bila vdajala drugačnemu uživanju. Morda bi se bil tudi on vrgel v vrtinec sveta, če bi bil zdrav, da bi s čim izpolnil svojo notranjo praznino. Tako pa je ostalo vse pri starem. Eno čuvstvo je bilo vedno središče njegovega življenja: najprej otroška ljubezen, potem ona druga ljubezen, ki mu je postala življenski cilj in namen. Obe sta ga bili takorekoč zapustili — zdaj ga ni mikalo nič več.
Slednjič, po več ko treh letih, se je vrnil v domovino, da je ustregel prošnjam in prigovarjanju svoje matere, k! je upala, da mu bodo domače razmere vzbudile zanimanje.
Bilo je nekega večera. Z neke obmejne postaje v zapadni Nemčiji je pravkar imel oditi eden onih vlakov, ki danes vežejo glavna mesta civiliziranega sveta, hiteč z velikansko brzino od središča ene dežele do Klavnega mesta druge, kakor da je yse, kar ie vmes,
nižje vrednosti, le pritikljaj, ki ni, da bi se človek zanj menil.
Vlak, ki je prispel iz francoskega glavnega mesta in hitel proti avstrijski prestolici, se je ustavil le za hip. Kljub temu je neki mladi mož prav mirno pristopil k sprevodniku, kakor človek, ki dokaj potuje in prosil za predelek prvega razreda. Sprevodnik mu je uslužno odprl vrata.
Mladi mož je pogledal skozi nje in se obotavljal.
»Kaj ni nobenega praznega predelka?« Toda kljub temu, da si je bil podprl željo z napitnino, ki mu jo je bil stisnil v roko, je mož zmajal z rameni.
»Nemogoče. Ostali predelki so še bolj zasedeni.«
Mladi mož se je vdal v svojo usodo in je vstopil. Ž njim vred sta bili v predelku dve ženski. Prva, ki mu je sedela skoraj nasproti, je bila starejša oseba z nenavadnimi potezami v obrazu; po njeni preprosti obleki si v njej takoj lahko spoznal služkinjo. Debelo glavo z rjavim, okrogličastim obrazom je naslanjala na blazine in glasno smrčala. Drugo potnico v oddaljenejšem kotu pa je komaj razločil v sivem mraku nastopajoče noči. Samo toliko je videl, da je obdana z vsem udobjem, ki označuje imenitno damo. Njena glavica, ki je bila pokrita s črno čipkasto kapico, se je od časa do časa nagnila naprej, da je pogledala na prosto.
Potnik je bil videti utrujen in nekoliko blaziran, mlad mož. Vendar se ni mogel premagati, da se ne bi tu in tam ozrl na svojo sopotnico.
Rezek pisk, ki je dal znamenje za odhod, je že davno utihnil. Lokomotiva je smela in puhala, pihala in sikala, vlak je drdral in drvel dalje, zavit v meglo sopare, ki je oblikovala pošastne sence v topli nočni zrak.
Slednjič brzina poneha, rezki pisk vnovič pretrese ;prak, vlak se ustavi — in nehote se oddahne človek, ko je reSen tega večnega premikanja, iRonnk zakličp
Za zimo
Čii&jte!	fitajte!
Preskrbil sem si najtrpežneiše
podplate \r\ gornjega usnja
za rima. — Pridite in oglejte si veliko zalo-eo'
— Prepriifli se boslc. ca sc res dobijo trpežni podplati it usr. ic rs zimsko obutev pri
IV MIHEVC — VRHNIKA.
Preklic I
Podpisani .lukob Wojirf izjavljam, da preklicu lom i,i oV/.Hlujooi žalil'.v. ki ifm jih izrekel o p. Pefn ..!,:• . n* s; •«•« v i,ni mri •!:;<- sept. 1K29. Ase. kar *om žvi vef» p.-voril o p. Pff.iikv.rju. je nPNTi.ii-mt i" t.r. z vsake po.'.;sp>\
\ UuMjeiii. dne i .V oktobra 1929.
Jakob Mejač
si Mlaji.*; :%t ' u. .i zi o:-i i:*
. s i-^oe	/v i	. .ul r - - .r; .
Iuan5sumk-Kranj 15
j
.. v« •■-. ■
PREKLIC.
1 \ jcirc ccr. oKijstvu. posestnikom in obrt-( r ie stroke naznanjam, da imam dobro
' trpežno usnje
po jako solidni c:ni. V c : š promet — — mali d o b i č e k.
nsajarua in trgovina usnja,
SOVO MESTO — GLAVNI TRG št. 75.
ti o.\ m:; moi r ,■-.? pravu^ do g:.-;i.>r-
.'.z M.»riij Re;ir.
T rl.	"4 ' :v i fi1
H- vr i"mča ši. 54 ni -'.s r. m nojem	v Tržiču it. 54 ne
trgovini iriotam. torij ne sme ne prodajali s pet *t*a ia kpiii; ne denar za me sprejemati. pUrtsVi K" v- njegova sCOTP- — Tržič. dn 8ct«r. Trži." ŠL 54.
nc j
PREKLIC.
Koder France iz Fonove vasi 13 nima v mo i j lesni trgovini r.obenatfa posla več. zato ni upra-j vičen v mojem imenu sklepati kakšne kupčije ali j sprejemati denar, delali dolgove, rabili moje ti-
• * n»- r;*'*une n? dol- i skovine ali štampiljke, skratka: jaz nisem zanj v 1. o/iebra IV 2?. — Marija I nobenem oogledu plačnik. - Ponova vas, 17. okt.
i 1929. — Hribar J*nez, poseslnik in lesni trgovec.
Nisem
, zB.am?! uspehi Kos.le tiorej primerna t-u.ljp. j Pred naf.avo istih Vam j bode najboljAi svetovale-fbamo »Imtro aui cen;k / več tiso;; slika t", katerega dobite ua -zahtevo po posnema brezolačno < ti veletrgovini- Ste»*meckl. Prepričali se hodete o veli km-k i izbiri in h edečih cenah : od kra-vine Din 14!» telečji 17.' ______bok« 180 gorski 186 lovski 243 goj^erei 25J šport 46*. — Garantirano rut in delo. Bazen t g i velika zaloga najfmej šib luksuznih čevljev krasne i7;lelave. Naročila čez IHu pošluii.e prosta. Kav ne odgovarja se zamena ali vrni; denar. Veletrgovina u industrija čevljev B. Sterinecki. Celje, St. 19 Slov.
PREKLIC.
Podpisani Zupančič France, posest., Pece 15, preklicujem kot neresnične in obžalujem vse besede, katere sem ftovoril o .lenezu Rebolj, pojest, sinu, Bičje	moje bivše dekle. — Zahva-
ljujem se Janezu Rebolj, da je odstopi! od kazenskega preganjanja.	Zupančič France.
Pred kratkim ie na Angleškem stal pred porotniki neki Peyton. Na predsednikova vprašanja je obtoženec priznal krivdo ter zaprosil za milostno sodbo. Porotniki so se umaknili ter se po preteku pol ure vrnili z izrekom, da obtoženec ni kriv
i Kaj pa nai to pomeni?« je dejal predsednik. ti prizna krivdo, vi pa ga oprostite.<
»Gospod predsednikp<: se je nato oglasil prvomestnik porotnikov, med nami jili je več, ki Peytona dobro poznamo in vemo, da je on največji lažnjivec v čelen, okraju.«
sprevodnik v predel ime porer.skega vseuciliJkega mesta. S arka mirno spi dalje; a druga dva se pri tera imenu zdrzneta iz svojega survavega miru. kot zadeta od ls;e misli. Kakor nehote se dvigneta oba in zdaj st stopita nasproti v tesnem prostoru. Žarka luč svetilik jima paiia na cbraz in nepremično zastrmiia drug v drugega kot v smrtnem stiahu... Nato se zdi, kakor da jima bo zdaj, zdaj privrel iz ust kak glas — eu trenutek se zdi, kakor da bosta hrepeneče iztegnila roke drug proti dugemu, kakor da bi legel na njuno obličje svetli žarek sreče. — Tedaj pa obsije njeno čelo živa, vroča rdečica. — Njegovo čelo se potemni, kakor da ga je zakril oblak. Ustne se mu zopet zapro, da naravnost stisnejo se, žarek ugasne kakor v ledenem mrazu ... Oba omahneta brez besede na svoje mesto, tiho in molče, nepoznana kot poprej.
Vlak ie zopet v urnem teku. Skupina dijakov, ki se proslavlja poletno noč-, vriska za njim: a veseli mladi svet ie že zopet v daljavi. Mlada človeka v prcdelku se še vedno ne ganeta, njune cM se ne iščejo več, nasprotno, oba strmita skoz; okno. kakor da zre:a v neko kraljestvo sanj.
Topli nočni zrak sili v predelek in iima hladi vroče čelo. Vzšla je luna in v njenem siju se ostro kažejo obrisi gora. trenutno tudi bleščeč, širok veletok.
Kaj je tako dolgo tega. ko sta s!a'a na teh gorah, ko sta se zibala na tem veleioku in sta prav za prav gledala samo sebe — ko s'a se neprestano iskaia iti se našla — ta dva, ki se zda: iako močno obrača .1 driig od drugega?
Vroča solza ji privre v oči cb ioni spominu in hipoma sa pogieda. kakor da jo je prevladalo vroče hrepenenje, tako proseče, tako koprneče, kakor da mora tudi v njem vzbuditi enako čuvstvo. A on se ie obrri-1 od nje, njene oči De dosežejo njegovih ... mrzel
kakor kamen in odrevonel zre predse, kot da ne sluti, kdo je v njegovi bližini...
Tedaj omrzne tudi v njej gorko čuvstvo v srcu; pred seboj vitli pismo — neodprto pismo, kaiero je bil on hladno zavrnil in ga ji poslal nazaj in ki se zdaj liki zid dviga med njima ...
Vlak hrumi dp.lie. Že davno so dospeli na ravnino. Romantika gora leži že daleč za njima, prav tako kot romantika njunega življenja. Bog moj, ali se bo njuno življenje odslej vedno tako enolično razgrinjalo pred njisua, tako pusto in otožno, kakor ta pokrajina v sivem jutranjem mraku?
l alie, dalje — liro za uro. Noč ie minila, a \lak se neprestano premika dalje — in žnjim tudi misli. Naprej in naprej se tvorijo nove besede, vprašanja, prošnje in očitki, a nič jima ne gre z jezika.
Kaj on še ne bo izstopil? Mar ona šc ni na cilju? Zdaj. čuj. zopet oni rezki žvižg — vlak obstane; sprevodnik zakliie ime velikega južnonemškega mesta. Ona se prestrašena dvigne. Tako dolgo je trajalo in vendar je minilo tiiko hitro...
Starka se zbu-Ji, pograbi vso pstljago in gre proti izhodu.
Nora m se giblje le mehanično... Iti mora mimo njega. En trenutek še upre vanj svoj pogled — a la pogled ni bil več plah, kot poprej, temveč je izražal tih obup.
Zi'ai mu pač ni treba iskati žalosti, ki jer ie prej tako pogreba!. sa; je vendar tako bledo njeno obličje, saj vendar 'ako drgeče od bolesti!
Tudi njemu se \leže kakor keprena na oči; vzdigne se in iztegne roko, gotovo z namenom, da bi ji pomagal.
Naročajte „Domoljuba"!
Rimski vojskovodja in milijonar Lucullus je iznašel večino jedil, ki jih danes jemo. Ko so ya namreč poslali v pregnanstvo, študiral samo kuhinjske recepte.
Ženska. Najboljša je tista žena, o kateri sc ničesar ne govori; slaba je žena, o kateri sc mnogo govori; najslabša je žena, ki sama preveč go-veri.
Mlada gospodinja. Mož:
»Ljuba moja. ta pečenka je trda in neužitna!« Ona: ».Meni se tudi tako zdi, to mora biti meso od ka-kega prav starega teleta!«
Iz skušnje. A.: 'Bi:i-klistu Zaicu so znani žo vsi okraji in ceste naše dežele.. B.: >f\e le samo mesta in ceste, temveč tudi vsi cestni jarki ia grabni..
Zmedenost. O. pioie-scr. pčenke v endar ne Lo-ste jidli s prsti?« 'AJi> oprosiite. sem mislil, ca jem soiaio.«
Vzrok. Desetnik: -Re-krut Bebec, čemu naredi« obrat in sicer vsak obrat vedno le na desni peti?« Rckrut: -Gospod desetin«, javim ponižno, ker mi čevliu manjka leva pe«.*
Preodkritosrčnica. ko-sped: »Gospodična, aH t" rregel govoriti z g55!'0 maniko?.. Dekle: -Ah !0 se razume; lnamkt že na to čaka!«
proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1
Mali o^Iosnllc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor volja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, al;o Icupujeio kmetijske potrebščine ali prodajajo svojo pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev iu narobe.	
Umetna gnojila,	HiailCa 'reznega za 3 1 glave ?ivme
za jesensko gnojenje, Tomaževo žlindro in kalijevo sol oddaja v vsaui množini Matko Kronjc, Vrhnika. Tam se tudi -prejme vajenec za trgovino, dobrih in poštenih staršev samo z dežele.	ter za lahko delo po zimi v sobi se sprejme takoj Plača po dogovoru. Naslov pri upravi pod štev 11851.
	Fanta 14-15 ,fit ZB ?-?.mu lahko delo z vso oskrbo se sprejme takoj. Naslov v upravi štev. 11852.
Puhasto PBrjB	
razpošiljam po povzetju na manj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Dm 30r—. L. Ilrozovič, kemična i istiona perja Zagreb, lJica 82.	Mizarski vajenec
	in pomočnik se sprejme. Jos. Kunčič, Št. Vid nad Ljubi ano.
	tolarskega vajenca
	sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Va-lemin Nemec, kolar, Domžale.
Križcu pot (jj^rfi 125 c, na platno slikano, ci-na zmerna. Hro-vat, Domžale, podobar.	
	RaJenca ggffj;
Jplarf divji kostanj. ffliiHl bukov žir, seme akacije, iavorja, jelove storže plača najbolje FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10/1-	sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Fi-gar, pilarski moj-ter, Ljubljana, Vošnjakova ulica 6.
	Sprejme se še ena dobro izvežbana šhlilia v delu in kro-
Esvliarski vajenec	
dobro vzgojen, se sprejme brezplačno. Ponudbe na u|>ravo „Domo-ljuba" pod šif. „čevljar" 11468	delo. Splošno krojaštvo Janko Rogelj, Loka-Zidanimost.
	Prodam hišo
Ifaipnrr. čevljarske H?)8.1"®? obrti se sprejme takoj ali pozneje brezplačno in samo od dobrih, poštenih staršev, Uprava Domoljub pod šifro „Ce>ljarstva'1 št. 11718.	Hiša je enonadstropna z d\dma stanovanjema in lokalom, vpeljano elektriko. Poleg hiše je 7 oralov gozda. Proda so skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Naslov pri upravi Domoljuba pod št. 11629.
Učenec in učenka	
v trgovino z mešanim blagom na deželi se sprejmeta takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se na upravi Oomolj. pod št. 11864.	Sprejme se j*?®'0;«: tonskih izdelkov, zlasti strešne opeke na stroiu. Ant. Storgar, Kamnik.
	Mlinski vaijec,
Krasno posestno	
	kompleten, že rabljen a v dobrem stanju za kmetiški mlin kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Domoljuba št. 11788.
blizu Ljubljane, hiša z gospodarskim poslopjem, 16 mernikov po-setve njiv in 6 glav živine, travniki, 1 oral Rozda. Proda se tudi živ in mrtev inventar. Naslov pove uprava Domoljuba št. 11895.	
	& kt^ni- šče v Črnomlju.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
labi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranile z vjx>rabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, ]X)sebno z vporabo zobčaste Chlorodonf-Ščelke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusile najprej z malo tubo Clilorodoni-[>aste, ki stane Din. 8—. Chlorodont-ščelka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili fcodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zla<orog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
moških, dam> skiii oblek in perila. Prifetek 4. novembra. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pegoji. Krofno uči-lišCe, Ljubi ana, Stari 4rg št 18.
PrilfFDjeualni fečng
Edino najboljši šivalni stroji in pletilni švlt.
„Bublec' stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
los. Pcfelinca
Grifzner. &«ller
Najnižje cene! Tudi na obroke i
LtuDSlana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
preden kupite za jesen in zimo
blago za moške in ženske plašče in obleke, razn« otroške in volnene jope, triko maje in hlače, hla-čevino, žamet, barhente in tlanelo, zimske rjuhe, dt-ke, kovtre, dežnike itd., si na vsak način poprej oglejte našo zalogo, katera jc letos posebno velika ter so cene veliko nižje kot kjerkoli. Naše geslo: Le prvovrstno blago, a kar najbolj nizke cenel 1. in I. GORIČAR, »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
vtem&f

HUMANI«
LJUBLJANA: Dunajska c. I a „Pelovia" MARIBOR: Gosposka ul, 17 CELJE:	Aleksandrova c. 1
PTUJ:	Slovenski trg „Petovia"
Osebna milina
je uničena z rastjo brade pri dami in nezaželjenih kocin. „C1T0KUR" odstrani takoj pri enkratni porabi vse nadležne kocine s koreninami. Koža se ne draži. Zdravniško priporočeno, mnogo zahvalnic. Uspeh zajamčen ali denaf nazaj. Cena Din 14'— 3 steklenice Din 45 —
Br. Nil. ftemenu -• tte - poštni prsi 12/MH.S.R.
da kupite razno manufak-turno blago za jesen in zimo
Ne pozabite
da kup turno bi
nolcenele
v trgovini,
Anton SamiK-a v Skolfllohi
Sezijfka prodala
novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkib ccnah. Kamgarni za moške obleke od 100 Din, ražno sukno od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke {130 cm iiroko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjuhe od
■ 20 Din, koci od 120 Din naprej. Suknena obleka 3-10 m blaga
z vso dobro podlogo samo	HvIMd
Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. - Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah, in to v manufakturni trgovini
IVAN KOS, družba z o. z„ LJUBLJANA — SV, PETRA CESTA št. 23.
Pnovrsim čevlji vseli vrst
najceneje pri B. VovpolK. Bled-Orad 40 (Soča), dvorišču. Za vsak par garancija. Popravlja hiti* in eeno,
Kupite naii$oii$e m nafceES€išc pri s!ari. priznani lirdhi 81. sijfTNMt. LJUBLJANA
Največja in najsolidncjSu razpošilja niča • Razpošilja v vso kraje Iu- In Inozemstva	............i ■mm—... ......
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO i3*™"™™
cinik! Prešernova
ulica.
(poleg Frančiškanske cerkve)
ISiilCF-fjlllilii'
Cliiiia srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Cliina srebrno jedilno orodje s 5(1 letno pismeno tovarniško garancijo
Pravilna ostotlfev!
Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo tudi milo. Uspeli pranja je odvisen od njega, vsled česar je v interesu gospodinje, da kupuje najbolje. Tako milo, ki vzdržuje vse dobre lastnosti je poznano terpentinovo
milo Gazela
po Katerem sega dunes na slolisofe g0S90diii|!
CENIM
Prvovrstna glasbila direktno Iz
tovarne:
oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani
dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji
MEINEL 1 HEROLD
tvomiea glasbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR St. 102-B
Violine! . . od Din 93'-	dalje
Tamburlc« „ „ 98 -	„
Mandoline M „ 136'-	„
Trubo . , „ „ 505'-	„
Gramofon „ „345"-	„ Ročne harmonike
od Din 85'-	„
ZtaviBšii rasMinsftl fliscergl
m Ž€lO0€C
IJ46

siomatc sadno ž«$anie, originalno, nt^Binovec, sadRi sehovi.
LTOOLIS PRISTAVEC
Preseri« pri LtnbManl
preden kupujete večjo množino blaga. Cene kakor kvalitete so različne, zato si oglejte pred nakupom mojo bogato zalogo manufakturnega blaga, kakor: v barhentu, flaneli, platnu, sifonu, tiskovini, puplinu, volnenem ripsu, double za površnike in suknje, velurju kakor raznem plišu za danske plašče, kasclia za obleke, gotove površnike, obleke, srajce, triko, pletenine in še veliko izbiro raznega drugega modnega, kakor konfekcijskega blaga. Vsled ugod. nakupa mi bo mogoče postreči z nizkimi cenami, dobrim blagom v veliki izberi. - Za točno in solidno postrežbo jamčim in se najtopleje priporočam z vsem spoštovanjem:
LUDOVIK BOLTIN, Logatec
Flanele od 10 Din, kontenina od S Din, barhenli od 11 Din, tiskovine od 10 Din, sukno od 36 Din, double za površnike 100 Din, kamgarni od 80 Din, za damske plašče od 50 Din naprej.
ljubljena - Prešernova! Gotove obleke in površne suknje!
Da ustrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod — za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlago!! Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se,
IVAN A. GROSEK
trgovina z mešanim blagom — TREBNJE
(poleg Frančiškanske cerkve)
Suhe gobe in fižol kupujemo po najvišji dnevni ceni.
SEVER & Komp., — Ljubljana Gosposvelska cesta štev. 5
MA3CEMB3E IC0P8TE
ČEŠKO - ANGLEŠKO BLAGO za moš&e ohieke -- suknje površnike -- Nawe£ia Izbira pri
ČEŠNIK-u
L3UBL3AMA - Lingarjeva ulica
Soiidnost mo<ega podjetja ie znana
Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu je-senskeoru in zimskega blagu, pohitite v
naaovlflco m na Bled hm® SAVNI«?!
Tam bodete ravno tako postreženi. kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledali si bogato zalogo modernih vzorcev. Cene zajamčeno nizke, kakor v vsaki večji trgovini. Le en sam posetl	In poplačan je Vaš trudi
Najpopolnejši
ST0EWER
Šivalni stroji
ra glvllfe, krojače in čevljarje ter VBak dom. Preden li nabavil« •troj, oglejte «1 lo Izrednost pri tvrdkl
L. Baraga,
Ljubljana
Selenbiirg. ul. 6
Brezplačen poole 15 letno |>m>tT0.
V vsako hišo Domoifuba
Izdajale'I: D'. Franc Kulovee,
V
Urednik: Viktor Ccučič-
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel