I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 1. septembra 1899. ta je izrasel le iz posameznih zrn, ka nam iz tujih tal. Naš „mali možu je še, kajti ni še prišel oni čas î kateri bi prinesel i z ognjem in mečem. Ni že prišel, » Slovenci smo ubog narod, brez brez industrije. Ako pa ima priti to pred nas i Tuja velika industrija bi pa zanesla med nas ne tem » da ubog, ampak tudi neznaten nase ta polip še dalje iztezal po naši Kakor hitro bode izginil iz njim med tem slo- v katerih velika industrija pro- ***** *********** * úd&úáúůáůůůiiňůůúůňúňá p0 Gorenjskej iwlil.....Po iïïïè kV""o d d e tera 80 od,eteIa J1 neokužen od one ^likomestne silakuže, čil in svobo- den Bodimo na straži. me(* nas dasi se proleterijat v druzih deželah v. , u. x. , . , ..x . . na pr. na Laškem, Francoskem, Nemškem že bojuje proti naši dobi se vrši plutokratični proces, emment- zagej)n m k t 1 nega pomena, s tedenco, svetovne prebivalce preleviti v ^ ^^ ^ kolikor mogoče maloštevilne milijonarje, v mogočen za- nam' 6 6 seben kapital, in v milijone proletarjalcev. To je naravna pvl , , , . i a: , v . v v , ... , . .ji prišlo bode od strani tujcev, posledice odnasajev našega časa, kajti velikanske iznajdbe in napredni duh človeštva uplivajo skrajno neugodno na sedanji srednji stan, kateri je sicer temelj vsaki državi. ,e socializem, temuč veliko bolj pereče narodnostno vpra- Vidno rastoči zasebni kapitalizem ga absorbira zzemelj- šanje> kaítl mi nismo skega površja, mu jemlje vso prostost in ga tako pre- rodie' tvarja v proletarijat. Da tak proces nasprotuje dobremu zemIjl nasta,a bi neiz°gibna posledica, da bi nas uničili državnemu redu, je umevno samo po sebi. Neizogibna tud* v n8r°dnostnem oziru. posledica sedanjih odnošajev pa je, da bode srednji stan med nas srednJi stan> izSiniI bode izginil s pozorišča, njegovo mesto pa bode zavzela beda venski narod- Naša b°jazen ie uPravičena- Ozrimo se na in tlačanstvo. Vsa moč se polagoma koncentrira v zaseb- one kraje po ^rani®kej nem kapitalu in ta bode svoječasno mogočen usurpator, cvlta- kateremu se bodo klanjale ogromne mase nižjega stanu, industrijo Kako se pa vrši ta proces, kaka so njegova pota? °J),ast v svoie roke Na to vprašanje se da odgovoriti na kratko, posebno pa Tevtone onemu, kateremu je znana svetovna politika. Iznajdbe so zično> tudi na nieg°vo narodnostno čutstv0 se kaže Pri" omajale rokodelca - obrtnika in kmetovalca, omajale tisk' ka'ti našemu tlařanu tu^a moč že vsIed same sIa" £0 ga pa toliko preje, ker ni bil organizovan. Vsled iz- bosti imP°nuje. Le poglejmo govorico v teh krajih. najdb je nastala velika industrija, s katero pa rokodelec ni mogel in ne more konkurirati, ker je njegova moč voriti o tem, kar nas najbolj peče, kar nas je dovedlo prešibka. Pa, poprej samostojen in svoboden, se je moral do tega, da smo pisali te vrste, zateči ravno k veliki industrii, ako ni hotel, da pogine od lakote on sam in njegova družina. S tem trenotkom priprave pa postal tlačan, človek, kateri vidi, a ne sme viditi, bode največje na Kranjskem in da bode imelo na razpo ilovek brez svoje volje, brez življenja. Ravno vsled tega lago do 2000 konjskih sil. procesa se je jela gibati buržoazija in vstvarila nov ne bodo domačini lastniki tega podjetja sistem — socializem. Mogoče Tudi pri nas se je jel oglašati socializem, toda ta v Kranji skeptično skomizgajo, kajti tujci se pridno za- nekak monstrum. Socializem v slovenskih deželah nimajo zanj. Tujec si bode torej zopet pridobil del naše skoro do cela neupravičen — razun nekaterih krajev dežele, polagoma podjarmil naše ljudstvo Poglejmo Tržič, poglejmo Jesenice itd. veliko dobilo v teh krajih nemštvo malone vso nastanilo v svojih službah prave kateri tlačijo slovenskega delavca ne na temu mestu se nam zdi umestno sprego- naši divni Gorenjski, v obližju Kranja, se delajo za večje industrijsko podjetje. Govori se, da Seveda » kolikor vemo sedaj » » ampak tujci. je da se ta projekt uresniči, akoravno nekateri izsesaval ga 302 bode in potujčeval tako, da bode konečno samo na svoji rodni zemlji tujec. Njegovi potomci bodo preklinjali svoje Chlumeckim ministrstva in upajo, da pride na krmilo novo ministrstvo s na čelu Neues Wiener Tagblatt prednike » da se niso ognili te pesti, kajti zanje Dode prepozno. Hlapčeval bode Kdo ne hlapčevali bodo njih otroci ve kam mora pripeljati sedanji svetovni red ? nekako glasilo nemškoliberalnih veleposestnikov, da temu ni tako in da se je cesar s Chlumeckim samo glede volitve delegacij. raznih krajih na Češkem. ki velja za je pojasnilo, posvetoval Revolte v lavca kloako, v smrdljivo gnojnico tišče tebe ubozega de- očitno prctidinastičen značaj so imele j dočim se dajo za bogatina sijajne palače In te kakor tudi izgredi v Celovcu so obudili v odločilnih krogih velike skrbi. Na Češkem je bila palače bodeš zidal tudi ti slovenski trpin s svojimi žulji nastala ^ P™va pravcata rovolucija. toraj ne bodeš pa imel ne sredstev, ne časa, da bi sebi Ce*a Z*odil° v kakem Ako postavil leseno kočo, kamor bi položil svojo trudno glav i se bilo kaj ta- bi bila vlada že davno razglasila obsedno stanje in napravila bi bila že toliko cega zgodilo v slovanskem kraj vešal da bi zmanjkalo krvnikov bi hoteli obsojence obešati Kot tujca te bodo preganjali z kota v kot. Potujčen pro- Čuje se sicer, da je vlada hotela tudi v Kraslicah letarec bodeš. Ali bi tudi s tem, ako se uresniči ime novani projekt, pridobljena nova noga k mostu do Adrije, po katerem Nemci tako hrepene? Med seboj se bijemo za malenkosti, med tem ko nam tujec ekspropriira našo lastno zemljo in zida trdnjave, da bi nas lažje ugonobil, in v Falknovu razglasiti izjemno uplivi tanj da , v Aschu pa so nemški preprečili. Kathrein o položaju. Bivši predsednik zbornice poslancev in državni poslanec ter odličnjak v nemški katoliški Dr ljudski stranki dr Kathrein usur- Ali se ne zrcali s tem počenanju nemški program pirati slovanske pokrajine? Ali nam ni znan sedanji po ložaj okupirane Bosne? volilci bistveno o politiškem polož govoril te dni pred Njegova Obžaloval je, da je obstrukcij parlamenta; povdarjal ojimi so zvenela preprečila delovanj potrebo povspeševanja narodne sprave med rainimi narodnostmi Avstrije in zlasti med Čehi in Nemci katoliška ljudska stranka uituvuDttu ijuuoiva sbiau^a bo podpirala vsako prizadevanje v Vse to nam vzbuja čudne misli, katerih se ne mo- tem smislu, poslužuje se vsega upliva svojega in druže se z spoštujejo versko prepričanje njega stranke in stoje remo utrditi. Ne rečem da se bode to zgodilo, a temelj je postavljen. Srce mora boleti Človeka, ko vidi to po- čenjanie, kako se tujec pridobiva naše najlepše pokrajine vsecni na zakoniti in patrijoticni podlagi mi je rekel nadalj kakor Nemci se borimo za nemško pravo in se držimo o tem " --- i fv-tujiuv, * uicjaii, n.1 j uUlUUd HUriSl naš poncs. Naš Bled je nemški Bled. Naša Postojnska družiti ž njimi, ki pobij v mejah, ki jili določa korist države. Nikdar pa se ne bomo ajo katolicizemi Mi hočemo jed- jama in drugi biseri naše dežele, so nemški, kaj je naše? nakoPravil°st narodov, tako, da bo odgovarjalo duševnemu in Kratka j a jasna beseda malone kot nič. In še to narodnemu oralce hoče biti tuja last. Ne bojmo se resnice, odpirajmo oči Desetkrat boljši vladi stori da razvoju raznih plem Grla aloga bodi torej ona poprime inicijativo v ta namen, da se enkrat služnosti pogača. Nikakor nismo v prostosti ovsen grižljej kot v konec narodnim bojem. Na tem prizadevanju more vlada računati na podp menil govornik da katoliške ljudke stranke Grlede vlada Dobro je, da, celo potrebno nasprotni modernim napredkom ljena poskrbeti za potrebe države, poslužuj cim ne deluje parlament, prisi » da korakamo s časom, toraj daje zakon Oni pravic protestuj proti ki jih 14 in zahtevaj nikdar naj nam ne bode vse moderno sam nimbus druzega nič umel proti psendo pečat napredka ločimo zrno od plev, Upamo, da nas bo vskdo ampak Ne proti napredku sploh veljajo te besede naj se skliče parlament, pa morajo tudi delati na to omogoči redno delovanje parlamenta kcijo prihodnj Na ta izvajanja , da se morajo pobijati obstru-dra. Kathreina se utegnemo povrniti napredku, proti oni zanjki, katera nosi umemo, Bodimo na straži v resnici pa je le izkoriščanje. Da se Predsednik poslanske zbornic svojim volilcetn dni v Saalfeldenu poročal svoj je jako ostro nemške radikalce in njihova glasila ker ne dr Fuchs je te položaju. Prijemal znajo patriotizma ter so rgl po Politični pregled. strahu od sebe; ti ljudje zanašaj cesarja zvesto ljudstvo strijskimi narodi ročaj Položaj Različni nečuveno in obsoj avstrijsko državno misel brez ) proti avstrijske tendece med ter nete sovraštvo in razpor med av- je dejal Fuchs i da se skliče državni .zbor začetkom navadno dobro podučeni listi po- geslom „Proč od Rtma obžalujem nadalje je vredno sleparj sleparj več skrbi dela vladi volitev dele_ volitev z nasilno obstrukcijo preprečij meseca oktobra. Naj- to, da se more voditi boj proti prestolu katero se zlorablj katero se poi Nemci obetaj iliai karkoli da to ozirom ža in cerkveni avtoriteti Z a J n j altarju proti dr dogodki v Solnohradu na to se bavi vlada z mislijo, da pomiri Nemce na stroške žaloval, da se Celovcu in drugod so to dovelj potrdili Fuchs je končno ob v Slovanov. Finančni in bo Čehom predla volitvi druzih koncesij minister dr vdeležuj naj pod gotovimi Kaizl pojde te dni v Prago kr. uradniki ter dejal Temu mora biti konec proti dinastičnega gibanja celo c. pri pogoji in proti do- nih dejanj vlade in miraželjnih narodov treba je odloČ Radi tega je mej Cehi nastalo veliko razburj v preklic jezikovnin naredb javljajo, da njihovi poslanci od Češki listi katilinarična stremlj trijskih, da se uni- političnih roparjev za las, in da naj se vlada nikar ne trudi ojih pravic ne odjenjajo niti verjetno kar ozirom na to Nemška katoliška ljudska stranka je postala zlasti zadnji čas in sicer od celovških izgredov sem skrajno neza- poročajo nekateri listi in kar opozicija dovolj želi in upa, da namreč vlada odstopi, ker sicer kaj opravila upanja, da še veliko ostrejše To kaže govor dr. Fuchsa posebno obdelaval nemško istem smislu brezobzirnejše je govoril poslanec samo Chlumecki v Ischlu Volksblatt radikalne uradnike naravnost po vlado n Kern Linzer porabi najostrejša zbornice baron Chlumeck}^ Bivši predsednik poslanske sredstva proti revolucionarnemu počenanju radikalizma dvor v Ischl kateri listi sklepaj bil te dni poklican na cesarski ga je cesar sprejel v dolgi avdijenci tega, da , Ne- omajano stališče Thunovega Ogrska n Pester Lloyd u piše lamentu sedaj prav za prav ni nobene opozicije, posledica sedanjega prehodnega stanja, a vzlic temu da v ogrskem par kar sicer 303 anomalija. Ministrstvo se mora kmalu rekonstruirati. Vstopil bo grof Appony ali Horanszky, morda tudi grof Štefan Tisza. Pa tudi v liberalni stranki se ločijo duhovi ter se bode v njej marsikaj spremenilo. Szella čakajo še hudi boji. «I Obrtníja =8* Proti nemškemu cesarju Na Pruskem hkratu buknila velika politična kriza, katera utegne imeti težkih političnih posledic. Gre se za zgradbo novega vodnega pota skozi dovršen. Na otvoritveni Raznoterosti izvozu. Napisal A. Stiller; převel Anton Kristan sredo Nemčije, dočim je en kanal svečanosti tega kanala, ki veže reko Reno in Emso, je nemški cesar govoril tako prepričevalno in samozavestno o „potrebi" tudi drugega kanala, ki bi naj vezal reke Reno, Weser in Elbo, da ni dvomil, da bode tudi to — drago delo završeno in da današnjih razmišljanjih se bodemo pred vsem pe čali s trgovinskimi razmerami v Orientu, katerega va žnosti za naš eksport ni treba posebno povdarjati. Podnebje v Orientu » večjim delom leta gorko in narod dovoli za ta dela potreben denar Toda novemu kreditu znašal več sto milijonov mark dozdaj se je neznosno, kjer je voda redko se nahajajoča, kamor se krepko upirala konservativna stranka in vzhodno elbsko kmetijsko preje dolg mark. mora oglje z dalnih krajev dovaževati, kjer ljudstvo ni bivalstvo. Gradnja prvega kanala je trajala 7 let. Kanal rednemu delu navajeno in mogoče se ga tudi privaditi 271 kilome Kanal in znašajo stroški samo 70 milij ne more, ni nikakor bodi kakoršni koli se pričenj pri Dortomundu so za zgradili velikih pristanišč. Od Dortumunda pelj milijonov godno v ti meri in takih pozicijah kot 3 kanal mimo sedmih mest do Emdena ter zamore nositi ladije s težo 20 000 stotov blaga. Cesar je v Dortmundu obljubil elbskim kmetom neko protipodporo, ako hočejo njihovi zastopniki glasovati za nas. drugo kanalsko predlogo in jim likal velike koristi novega produkciji u-zavedeno pri Uporaba stroja se lahko v Orientu tu pa tam izjemoma dozvoli, vedno pak z milosti, kajti ta poraba zamore biti kadar kolihoče prepovedana. Dozvolo k usta- možno dobiti, no, ta bakšiš kanala za obrt in industrijo. Seveda je iz njegovega govora novitvi tovarne je za pa človek moral skoro vedno brezpogojno ponavljati imel narastla cela postna propoved, ki nasproten učinek kakor si ga je cesar želel konservativci so v državnem zboru prišli s krono pri elbskih kmetih jn to pri vsaki, in najmanjši stopnji hyerarhije ; z eno besedo t j s ce- je tudi mogoče i to j na primer bilo že vse seveda gotovo cesarjevi svitlosti strašno in tovarna že pripravljena, da začne deJati, vse to prepo vedati, pa in po najposlednejšem organu, kateremu bi blamažo. Cesar smatra ta nastop to prišlo na misel. Take so razmere v Orientu, kjer pra sarjem v ojstro nasprotje kajti ondi so vrgli vso po cesarju tolikanj priporočano kanalsko predlogo ob tla in s tem zadali konservativcev za svoje osebno žalj krone in kakor se čuje, je Viljem pripravljen se nad konser apad na avtoriteto viloma nikdo ne dobiva rednega plačila in kjer najnižji vativci kruto zaukazalo krono in maščevati. Prvo je kar je Veličanstvo prusko revizija dosedanjega historičnega razmerja med konservativci. S tem hoče Viljem svojo prenagljenost organ razdeluje svoj dobljeni bakšiš z najvišjim, kjer autoriteta nič ne velja in kjer tam bivajočemu Evropejcu ni jutrajšnji dan z ničim drugim zagarantovan kot z neko olepšati, da pokaže ljudem se ne zlagajo z njegovim pre- egalito ali če se smem tako izraziti z nekim dre- napetimi velegrmanskimi načrti, z njegovim presijajnim delom svojo absolutno voljo, ker jo sme. V ponedeljek je bilo gre u se je in predlaga ministrsko posvetovanje pri kanclerju Hohenlohu sklepalo ali naj vse prusko ministrstvo kralju n voril s finančnim ministrom Miquelom, a poslednji ni bil po- obrtnih produktov. majočim fatalizmom tamošnjih domorodcev. Produkcija v Orientu je jedino ročna produkcija velike manjšine prebivalcev. Zato Orient klubu carinam in dovozu "Mj » UUUV/ ULIIUIOUIOUT v ^gi v iu ^/l^UiUgU zpust državnega zbora. Med tem pa je še cesar go- j 6 in ostane določe n za odj emališče evropskih sebno dobre volje. Kanclar je za to, da se razpusti državni zbor. Pričakuje se nadaljnih poročil. Iz tega fijaska v Prusiii Odjemalcem evropskega industrijalca more biti le trgovec, kateri kot posredovalec mej izdelovalcem in po- se prav razločno vidi, da tam gori ni vse zlato kar se sveti in da prusaško hrumenje po sveti ni dosti več kot komedija- trebovalcem, prodaja posljednjemu na drobno, kar je kupil ško slepilo. Za Nemčijo in Nemce pomeni cesar Viljem njih od producentov na debelo. zlo usodo in ena blamaža. jo je moral slavelačni Viljem Germanij utakniti v žep, bode najbrž zadela ' začela povešati glavo kakor ranjena schartig ! Pruski narod tudi nima odveč milij tako da bode volkula. Allzu scharf macht kralja Srbija. Obravnava zaradi poskušenega umora Oglejmo si takega orijentalskega trgovca malo bližje. Imetnik je bazarja, krama, kateri tvori kakor del velikega bazarja organično jednoto tega, ker se naziva trgovina na vshqdu. In isto, kar vidiš v jednem takem ba- Milana se še vedno ni začela. Milan ne more raz dobiti zarju, vidiš v vseh drugih, skratka: povsod. V prvem se prodaja sukno in druge vrste blaga, v drugem obleka, potrebnih krivih prič, dasi jih lovi po vsem svetu. V tem so srbski emigrantje predložili velesilam spomenico, v kateri stara in nova, v tretjem obutev prosijo, naj se Milan iztira iz Srbije, češ, da je on kriv vseh v četrtem preproge, pa orožje, pipe, vonjave, galanterijsko (obuv ; das Geschuhe) dogodb v tej državi in da je nevaren miru na Balkanu. Milan se boji, da velesile se res poskusile, a udati se ne mara, blago. Bodisi vse skupaj, bodisi vsaka vrsta posebej. Ako ter sklicuje vsled silo. tega reserviste pod zastave, da se brani s se bližate h takemu bazarju n. pr. že v Carigradu » vas že drže naganjači (nahonči; der Helfershelfer) ter vas nagovarjajo v vseh mogočih jezikih. Signore! Monsieur! Eksellenca ! Myllord ! Caballero ! Kyrie ! kriči nebroj grl nič pomagali na vas. Ne odgovorite li, si s tem prav niste; morate jim odgovoriti da ničesar ne potrebujete. » Prosim, zvolite tedaj > samo dovoliti da vas provedem 304 po bazarju." „Hvala!" „Ali mi v obče blagovolite reči, česa si v obče želite?" „Hvala; ne potrebujem ničesar!w „Ne zahtevam ničesar za svoj trud!" „Hvala; ne trudite se!" „Blagoizvolite vsaj dozvoliti, da hodim torej nekoliko korakov za vami, pripravljen vam biti na uslogo." In premda zopet ne odgovorite, bodite zagotovljeni, da stoji za vami par teh naganjačev ter da vas preje ne o-puste, dokler se mej vami in mej njimi ne zapro kake duri. So slučaji, da vas pri vratih čakajo, dokler imajo še nado, da „bo kaj" ali pa, dokler ne zagledajo kake nove žrtve. Tu ni drugega orožja in obrambe kakor sveta potrpežljivost. Ko stopite v bazar, seznáte takoj po vedenju trgovca, kake narodnosti je: je li Turek, Armenec, Žid, Grk ali Italijanec. Prvi se zadovolji z molčljivim pogledom, v svesti, da, kar je namenjeno priti, pride. Drugi vam ponudi vrlo diskretno, da bi ga nikdo ne slišal, tretji, kakor bi vam hotel ukazati, da pri njem knpite, a četrti vas premeri od nog do glave, kakor bi vas hotel povprašati, imate li mnogo v žepu; polno mošnjo? Jedva pa kje izgovorivši kako besedico, ste že obklopljeni z raznimi individui, kateri so se objavili tako brzo, da niti ne veste odkod in kateri vam v vsi sapi isto hvalijo in grde ; nakrat ne veste, kaj ste prav zaprav hoteli. In, ako ste se končno vendar dogovorili o nečem, zaslišite za seboj klicati: „Ne kupujte, bodete ogoljufani!" Motili bi se misleč, da je le-ta rekel to z namenom, vašemu prodajalcu kaj skaziti. Ravno nasprotno. Zaklical je zato, da bodeto ogoljufan, da bi vi tega ne kupili, o čemur ste se dogovorili, temveč vzeli ono, kar vaš prodajalec hoče ravno prodati. No, in vi ste, pa naredite kakor vam drago, vedno ogoljufan. li t _ " iiiW ^"íI^Ubw^ ~ % ■1 ^ i^SwjfJ^A, * i ^^H pgSpBM -, r iBsui t/LU j^Kir Oni, kateri je kedaj pošetil v Orientu bazar, ve, daniti z najmanjšo besedico ne pretiravam, temveč, da je vse to do cela istina, kajti tamošnji trgovci so, kar se tiče fint in knifov, s katerimi ogoljufajo vsakega, kdor jim le pride v roke, naravnost neiztrpljivi. Neuspelo bi jim vas — v istini izjemo — vas ogoljufajo jutri. Ko je tako-le pri prodajanju, je popolnoma brez-potrebno ličiti, kako je pri kupovanju, kadar jim kaj po nudite. Dozvolijo si vriniti kar koli, ko se jim pa dopo-šlje blago, je vam nikdar ne zaplačajo. Morem izreči, da je blago, katero se kadarkoli naravnost pošilja do Ori-jenta, vedno v nevarnosti, da se principielno ne plača. In vender se blago v Orijent pošilja v tako znatni meri, da se tega izvoza udeležuje sleherna industrijska država v Evropi in Ameriki. V Orijentu obstoji poleg imetnikov trgovskih kramov in bazarjev, še jedna vrsta trgovcev, k o mis i j ona rji, brez katerih bi se eksport tja ne mogel niti misliti. Lokalni komisijonarji poznajo lokalne detailiste in narobe. Vedo, na koga se morejo zanesti, vedo, komu morejo ponuditi. In postane kdo danes insolventnim, je prvi komisijonar, ki zve to novost; torej v Orijentu je mogoče blago jedino prodati komisijonarju. Ergo : pošiljali bodemo blago komisijonarjem. Zopet napake! I komisijonar more biti danes dobrim, jutr slabim, v obče: slabim in nepoštenim. Poglejmo raje, kako so trgovali in kako se razvijali v tem smeru Angleži in drugi narodi. Goli nezmisel je, da bi morebiti bili ljudje v Angliji, Franciji, v Nemčiji in Ameriki zmožnejši nego pri nas. V Angliji so na pr. za kraljice Elizabete, ko je imela Anglija samo nekaj preko pet milijonov prebivalcev, bili ti ljudje večinoma pastirji, kateri niso znali niti svoje volne predelati, temveč jo celo pošiljali do bližnje Flan-derske. Nakrat se je začel anglosaski narod množiti. K temu je mnogo prispelo, da je v mnogoštevilni bogati angleški obitelji vedno le najstarejši sin po očetu dedil. Ostali niso dobili nič drugega, razun finega odgoja na-vajajočega, da se odkazanec na samega sebe more sam povsod živeti in braniti. In ti, iz dedsčine izkijučeni, siromašni, podvzetni, pridni in — vsaj napram svojcem — pošteni ljudje so šli v svet, predno pa so postali ko-lonizatorji, so bili trgovci, prodajajoči blago, izdelano v Angliji. Motil bi se, ko bi kdo mislil, da so le ti prodajali blago prekmorskim ljudem. Niti danes ni temu tako. Oni so si producenti in konsumenti in ne samo doma, temveč za morjem. Prodicirajo le dobre in dovršene stvari za sebe. Tamožnji domorodci, kateri so zbo-gateli in vidijo v Angležih svoj vzor, se ravnajo po njih in kupujejo le angleško blago, premda angleški eksport ne računa na nekoga druzega nego na angleškega kon-sumenta. To vidimo mi sami, na pr. pri nas nimamo neobičajno malo angleškega blaga, dočim smo z ženskim in drugim kar preplavljeni. Kdor hoče imeti angleško blago, je more pošteno zaplačati. Angleška država ne dozvoljava svojim eksporterjem niti tam. kjer gospoduje, v lastnih kolonijah, manjše colnine, kot je imajo ptuji izvaževalci. Ve, da tega ni potreba, ker je zavest angleškega narodnega jedinstva presilna, da bi se kdaj dogodilo, da odide angleški konsument kupovat kam drugam kot k angleškemu kupcu. ti i^ft A&ft * & fe « fc « ^ ...............''"mđmhS ..............................F............................................................................... Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. (Konec.) Anton je menil, da je krava brezpogojno izgubljena ter je hotel poklicati mesarja. Sosed je pa odsvetoval in Antonu priporočal, naj počaka vsaj toliko časa, da pride živinozdravnik. Po preteku petih ur je končno prišel živinozdravnik. Krava je bila ravno taka, kakor v začetku njene bolezni. Pred živinozdravnikovim prihodom je bila nekaj kratov prišla nekoliko k sebi, prav kakor da bi se bila iz težkega spanca prebudila. Dvignila je nekoliko glavo in je vsaj čutila, če se jo je dregnilo. Tudi je iz gobca M* 305 viseči jezik potegnila za zobe. Toda to ni dolgo trajalo, drugem porodu navadno zopet dobi vročnico in da ne Kmalu je zopet trdno spi. ležala na pol brez zavesti, kakor da okreva več. Živinozdravnik je kravo skrbno preiskal. Pred vsem ževal in prepričsl se je zapazil, da srce jako slabo bije vender je dejal da Anton je obljubil, da bo ta prijateljski nasvet uva- pri raznih znancih, da pozneje ne kaže, da bi krava že tekom prihodnjih ur poginila. mu je sosed dobro svetoval. Zdaj je živinozdravnik najprej poskušal dognati če za- €&&&&&&&&&&&e.-t* «9 E* E» m f* ...............................■...........................................................................?-» Novice. more krava sploh še kaj požirati ali ne več. Prinesli so mu četrt litra sveže vode. Na to so kravi glavo nekoliko privzdignili in živinozdravnik jej je vlil vodo v grlo. Videlo se je natančno, da je krava vodo požirala in vsled — Osebne vesti. Profesor na ljubljanski realki g. tega se je živinozdravnik odločil, da jej da v topli vodi Fr. Kremi nger je stopil v pokoj in je tem povodom dobil raztopljeno. naslov šolskega svetnika. Sodnimi pristavi so imenovani Po njegovem naročilu naj krava dobila tekom dr. DolezeH za Ptuj, dr. R. Lederer za Pliberk in treh ur 40 gramov tega zdravila in sicer vsake pol ure dr. K. Rogožinski za Celje. Častno občanstvo ie podelila občina Radeče pri primeren, v gorki vodi raztopljen del, povrh pa je kravi Zidanem mostu grajščaku dr. vitezu Gutmanusthalu in dež. in zbrizgal v zadnjico 10 gramov jodovega kalija raztoplje- držav, poslancu Franu Povšetu. nega v jednem litru kuhane \ode. Učiteljske premembe Gosp. Josip C i zel na Anton je vprašal, če ne bilo bolje, da kravo zaklati. Živinozdravnik ga je podučil i da pusti to še Dunaju je imenovan učiteljem na meščanski šoli v Krškem; g. K. Mi k 1 i teh v Idriji je premeščen v Tržič ; g. Franc Mlakar iz Št. Ruperta na Trebelno; g. V. Berce, u5i- nikakor ne bilo umestno, tem manj, ker zamore krava telj v Prežganju, je dobil mesto šolskega vodje v Št Janžu. zopet jezik iztegniti in ga nazaj potegniti. Sploh dejal živinozdravnik prav pri tej bolezni gledati, da se nič V pokoj gresta nadučitelja g. I. Kogej na Brezovici in S. Lom šek v Cekljah. ne prenagli, ker obolela živina največkrat zopet okreva, da se to zgodi Važna cesarska naredba se je razglasila 24. če tudi v začetku ni bilo nič upanja Sicer pa se meso pri tej bolezni čisto nič ne pokvari avgusta. Z njo se je zvišal za letos določeni državni prispevek melijoracijskemu zakladu na eden milijon goldinarjev, in se j tudi če se kravo šel a tedaj zakolje, ko se že bori s smrtjo. Anton je bil zadovoljen in se je odločil, da počaka vsaj še do prihodnjega dne, vender je pripravljal skriva vse kar bi bilo potrebno za klanje. ■ j je povrh nakazala še izredna dotacija 900.000 gld. S to svoto se bo dalo mnogo storiti. Ali so se kranjski poslanci kaj pobrigali, da tudi na našo deželo kaj odpade ? Cesar na Koroškem Velikim vojaškim vajam na Koroškem bo prisostoval tuii cesar in sicer se pripelje dne 16. septembra tja in ostane tam dj 20. septembra. Brzojavna postaja se je ustanovila v Cerknem na skoro Drugo jutro je bilo kravi že bolje. Držala je glavo Goriškem. Ta postaja ima zvezo s Škofjoloko deset minut po konci in ozirala ge je tudi po te letu, ki je bilo v njeni bližini privezano. Žrla ni ničesar j kranjski Kmetijska šola na Gorenjskem Deželai zbor je sklenil, da ustanovi na Gorenjskem nekako kme- pač pa je popila nekaj vode. Tudi mleka je imela nekaj, tijsko šolo v zvezi z uz)rno kmetijo ter je naročil deželnemu skoro dva cela litra ga je domača hči namolzla. Vrh tega odboru, da izbere za to primerno posestvo. Na prošnjo deželnega odbora je poljedelsko ministrstvo poslalo posebnega ve. ščaka v osebi potovalnega učitelja na Solnograškem H. Giertha, se je čutilo, da je tudi želodec zopet začel delovati in se je krava tudi večkrat podělala. kravo Malo ur potem je sicer zopet tisti sumljivi si je 29 avgusta in naslednje dni ogledal v označeni na- premagal ) spanec a opomogla si je hitro in se streznila. men ponuđena posestva. Plače orožnikov bodo z novim letom zvišane in Proti deseti uri dopoldne se je krava že toliko bolje po sicer za 50 oziroma 100 gld. oženjeni orožniki pa bodo do čutila, obnesel da je poskusila vstati uri pozneje pa Toda njen poskus se ni bili tananno od 50 do 120 gld. Vrlim orožnikom gotovo nakrat brez težav skočila na noge in se pomaknila k jaslim. Zaužila je počasi nekaj sena in popila nekaj vode. Ko je prišel Anton opoldne v hlev in je vide! prej vsakdo od srca privošči to, že davno zasluženo zbolj njih dohoikov Drugi shod krščansko-mislečega dijaštva bo dne 13. septembra v prostorih katoliškega doma v Ljubljani. Albin grof Margheri, graščak na Otočcu pri Ali Novem mestu, je umrl dne 23. avgusta na svojem gradu v starosti 72. let Pokojnik je bil kot zastopnik veleposestva od . 1866. do 1. 1877. član deželnega zbora kjanjskega. Dne 22. oktobra 1 1869. je bil pri dopolnilni volitvi iz dež. zbora Antonovo veselje se. ne da popisati, dočim se sosed izvoljen v državni zbor in zopet dne 30. avgusta 1870. leta. tako bolno kravo seno zobati ni verjel svojim očem. zboljševanje ni prenehalo, nasprotno krava je hitro okrevala in je bila za nekaj dni popolnoma zdrava. ni nič čutil hitremu ozdravljenju. Videl je bil pač že več tacih slučajev. Razložil je Antona različne svoje skušnje s porodniško vročnico in prijatelju naposled svetoval, naj čudovito hitro ozdravila, nikdar več ne Pozneje bil pri direktnih volitvah izvoljen v državni zbor te krave dasi rabi za pleme kot zastopnik dolenjskih mest, ter se je pridružil slovenskim poslancem. Bil je resničen prijatelj slovenskega kmeta. Naj v miru počiva. Kajti pokazalo se je, da taka krava pri Pet • v Zlato mašo je daroval dne 20, avgusta č. g. Blaž župnik v Velesovera. 306 C. Toplice v Šmarjeti pri Novem mestu z 220 obiskalo bode pa še primernega vodstva letos že tudi nad 80 gostov. Treba jim uprave in druzih edb Okrajni zastop ljutomerski. Pri volitvi iz vele posestva so bili izvoljeni sami Slovenci. tem bodo brezdvomno se bolj slovite postale po- Umor Zadnj Naš sadni trg drago tudi sadj Kakor Dasi tu-i v našem mestu vse, tako nožem smrtno ranil nekega Kmetiča soboto je Nagelckov sin v Šiški z tam slabo m prav po branjevsko „šteto", se vendar na pol zrelo Hrvatska žafran ! Po dve hruški 1 kr. prodaj liki otvori dne 15 gimnazija v Pazinu se torej vender septembra 4 češplje, 1 jabolko, 5 sliv itd Taka draginja je židovska in v stanu Ljublj razupiti nego je že zaradi draginje sploh za V Mokronogu je umrl ondotni še bolj Stanko Pirnat notar in jako nadarjeni skladatelj g. Stanko Pirnat. Lahka mu zemlja. Deseletnica. Letos bodo obhajali učitelji iz 1. 1889 Shod pri sv. Trojici na Štajerskem desetletnico svojega učitelj ob imajo in sicer se snidejo t. m ie poročal državni in deželni poslanec g. Jos. Žišk uri zvečer v hotelu „Lloyd" v Ljublj jutranjim vlakom v Kamnik, t. m izlet z opoludne pri Fischerj bod pa sprejel dve važni resoluciji: 1.) Celjska poli katerem ar, je banket žavi naj se podr 2.) Spodnje Štajersko naj ^e loči od Gradca in naj se desetletnici tuai vsi vabijo najuludnej in šolstva drugi tovariši, kakor tudi sploh prijatelji učiteljstva zanje ustanovi poseben namestniški odelek Jednajsta stoletnica Pavla Diakona longobar- niku Kdor se želi udeležiti skupnega banketa v Kam- škega zgodovinarja, se bo praznovala 3. sfptembra v Čedadu, naj se blagovoli najkasnej do 2 t. m spodu Albertu Siču, učitelju, sedaj v Ljublj kvene ulice zglasiti pri go Trnovo Cer ..Matico slovensko nar in prof. Rutar bodo zastopali kurat Koblar, prof Lahar- V Boljunu v Istri je pri občtnskih volitvah Predsednik okrožnemu sodišču v »Celj vseh treh razredih zmagala hrvatska stranka v stane neki jako zagrizeni nemški nacionalec i po- sodni svetnik Šolsko leto in pouk na ljubljanskih javnih in dr. Eminger iz Gradca pravdnik dr. Tren z imenuje se pa tudi ljubljanski drž ebnih ljudskih kakor srednjih šolah in učiteljiščih dne 18 t. m prične te dni Slovenski groš jim vendev diši Bivši Hummer je jeden najzagrizenejših in najstrastnejših naših trgovec protnikov na- Celj kar vence, preganjal s strupenim sovraštvom vse, Petindvajsetletnico svojega obstanka je obhajalo podporno in bolniško društvo v Tržiču. y Konjska dirka v Si. Jerneju, katero priredi kmetijska družba, bode dne 17. seplembra. Izgredi v Celovcu. Povodom zborovanja društva slovenskega, sedaj pa hodi po Kranjskem in lovi Slo- za ustanovitev katoliškega vseučilišča bi se Slovencu želi mož smrt, a zavarovalno provizijo pri neki amsterdamski zavarovalnici, uprizorili v so nemški radikalci Celovcu pravo revulucijo. Trajala je štiri dni in njem zaslužil rad pri konec jej je bilo šele tedaj, ko je vojaštvo brezobzirno nasto pilo Demonsti Griža med Mariboru, Okuženi so prosto. dragonci in vojaki in konji je nastala v in duhovščini. Več duhovnikov so bile v prvi vrsti naperjene proti škofu bilo ranjenih konji. Preselili so se na Novo gasilno društvo so ustanovili te dni v Šte panji vasi pri Ljublj Meščansko šolo so zahtevali letos slov. poslanci po vsej pravici, kajti 400.000 Slovencev na Štajerskem nima nobene take šole, dočim jih imajo Nemci na v Štajerskem Prepovedan shod riboru sta nemška urednik slovenskih Rušah pri Ma nacijonalca dr. Glautschnig iz Maribora in » Marburger Zeitung" Hober hotela prirediti shod to več, a ustavlja jim dežela še vedno v Lipnici. Dvojna mera Politiôûa oblast ga je prepovedala, ker so jej Slovenci da bi shod smatrali za izzivanje. Za podržavljenje celjske policije se povsod Niti Kopr učakal tega, kar je želel že oče oglasil te dni nenadno umrl marki Nikolalj Gravisi-Barba odbor okr. zastopa celjskega in več občin na Štajerskem bianca. Njegov oče Gianandrea je bil političen čudak. Od Kaj pa Ljublj Čuj emo da bila morala že sredi m 1848. do svoje smrti 1. 1889 ker ni hotel da bi ni zapustil po dnevi svoje hiše zakaj sijalo nanj avstrijsko solnce! „Piccolo zatrjuie, da je Nikolaj bil podedoval po svojem „najboljšem očetu vse lepe lastnosti, torej tudi res ni lepo od tega avstrijskega solnca. da patrijotizem Sicer pa avgusta biti izredna celjskim dogodbam posvečena seja, pa izostala, tega ne ve nihče povedati. Občinske volitve v Idriii ' Pri minolih volitvah v vseh treh razredih zmagala napredna narodna stranka. se še tolikih letih umaknilo z nad sedaj ni po sin Nikolaj doživel, na kar celih 41 let! Ti šmentano solnce iaškega Kopra, da bi bil oče Gianandreja zastonj čakal Mestni dom v septembra s posebno Ljubljani se otvor in slavnostj kranjskih gasilnih društev Tedaj bo tudi shod zveze Kmetijska šola v Mariboru, ustanovljena za slo- Državne ustanove po 50 gld. gld. so dobili od venski spodnji Štajerj je tmela letos Slovencev in nemški. 35 učencev in sicer 28 Lavrič iz naučnega ministrstva učenci ljubljanske podkovske šole P. Nemcev. Učni jezik na daželni šoli je Vasi in Krašnje, Mesojedec z Cerknice, M. Štefančič iz gležkem Dober svet slovenskim knjigotržcem Na An da se novoporočencem da že časa navada ruje posebne in dragocene knjige. Ta moda jetnejša za knjigotržce, kateri pri tem delajo boljše kupčije, bodo delale Sterle iz Kota. Cesarjevo darilo. Za kapelo šolskih sester v To- eesar daroval 1000 gld. Občni zbor razupite „Sudmarke" bo letos v seveda najpri- Celju in sicer 10. septembra. Temu zborovanju se seveda ne maju Ali ne bilo dobro ako ovire, dasi bo to eminentno politična demonstra kaka taka moda se tudi na Slovenskem upeljala -cija. Nemško časopisje že vabi na udeležbo godi naj stopijo na noge Naši knjigotržci tarnajo, da se jim slabo vsakdo je svoje sreče kovač zboru, in pričakovati se sme strupenih i nega sovraštva proti slovenskemu narodu zjah pri tem občnem polnih podivja- 30Ï — Umrl je 27. avgusta vrli narodnjak g. Ignacij Beiffuss, občeznani poštar v Lukovici. — V Trstu je umrla gospč. Marija Schmidt, ki je veliko sodelovala pri raznih narodnih društvih. — V Beljunu v Istri je pri občinski volitvah zmagala hrvatska stranka v vseh treh volilnih razredih — Tatvine. Posestniku Matiji Kiklju iz Matene so cigani vkradili kobilo. — Ljubavna tragedija. V Ljubljani je mehanik Anton Novak dne 30. avgusta poskusil vstreliti najprej svojo ljubimko, natakarico Marijo Pire iz Kamnika, katero je lahko ranil, potem pa sebe. Fant je bil težko ranjen in je kmalo umrl. — Nesreče. V podpeškem kamnolomu je pri razstre-ljevanju skal ponesrečil delavec Matevž Lozar. — V soboto je učiteljica gospč. Johanna Stein iz Hietzinga pri Dunaju na potu od Ponce k belopeškim jezerom padla raz skalo v 200 metrov globoko brezno in se ubila — V Gradcu pri Litiji je 60)etni A. Havptman lezel pijan po lestvi na senico spat, a omahnil in padel tako nesrečno vznak, da se je ubil. — V Dolenji nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku MegliČu prišel prešič z dvorišča v hišo in v zibeli ležečemu otroku odgriznil tri prste, levo uho in del levega lice, vsled Česar je otrok umrl. — Požari. V podkraju nad Vipavo, je gorelo pri Fr. Preglju in Jurju Kobolu. Zažgali so otroci. — V Dobrlovem je pogorel z žitom napolnjeni kozolec posestnika Jos. Arha. Škode je 400 gld. — V Grahovem pri Škofji Loki je strela vdarila v hlev Fr Franka in ga užgaia. Škode je 3000 gld. — Nevihte na Spanjskem. Glasom poročila iz Madrida prihajajo tjekaj neprenehoma vesti o velikanskih nesrečah vsled neviht, posebno iz Saragoze, Sevilje, Murcije, Leona, Kordové in Sogrona, v katerih so razsežni kraji pod vodo. Železniški nasipi so razdrti, telegraficne zveze pretrgane. Tudi nekaj oseb je ponesrečilo — Ponarejevalce denarja so zasledili v Napolju. Redarstvo je našlo pravo tovarno, preskrbljeno z vsem potrebnim, ki je že leta in leta tiskala nenavadno popolne bankovce od 100 in 50 lir. Dva ponarejevalca so zaprli. Stroje, pripravljeni papir in že gotovi denar so zaplenili. — Internacionalni korak zoper trgovino z dekleti. Z ozirom na sestanek konference, ki bode bodoče leto v Londonu v namen mejnarodnega postopanja zoper trgovino z dekleti, poroča „Soir", da je Bruselj jedno glavnih središč te trgovine in razkriva potem po „Petrograjskih Novostih" razne lepe reci o tej gnjusni obrti. Po teh poročilih se je ta kupčija v zapadni Evropi izdatno pomnožila. Najvažnejše središče pak je Mesto Jasi, nekdanja prestolica ob Moldavi Iz tega mesta se razpošilja te bele sužkinje na Rusko in v Turčijo. Za Jasijem sledi Bruselj, od koder se dekleta pošiljajo navadno v Rigo ali Vilno. Tukaj si izbero „velikitrgovci" svoje „blago", da je takoj razpošljejo na razna pristanišča Rusije in Turčije, celo v najzadnja kota Sibirije. Nedavno so zaprli v Odesi žida, ki je bil eden prvih posredovalcev v tej kupčiji. Pri njem so našli prav obsežno korespondenco z njegovimi podagenti v Jasiju, v Bruselju in Rigi. Posredovalec je bil obsojen na deset let ječe in prognanstvo v Sibirijo — Kuga na Portugalskem Na iberiškem polotoku v Portugalski državici, ležeči na obrežju atlantskega oceana, se je pojavila kuga Nek parobrod, ki je připlul iz Bombaja v Oporto, portugiško luko, je zanesel tja epidemijo, že maja meseca letos. Toda bolezen so prikrivali, da se ne pretrga promet z deželo in se ne zanese strah med ljudstvu. Že 4 junija pa so se pojavili prvi slučaji, od katerih je bilo 6 smrtnih in sicer od 16 v enem mesecu. Julija meseca je bilo 9 slučajev bolezni in 3 smrtni. Avgusta pa 26 slučajev z 13 mrtvimi. Vsled pritajevanja bolezni se je ista zanesla tudi v glavno mesto portugalsko, v Lisabon in kakor se nadalje poroča, se je zanesla zdaj že tudi v Madrid, glavno mesto Španije Vsled tega je nastal po vsej Evropi strah pred kugo, kar seveda ni čudo, kajti znano je, da v južnih mestih, kakor v Španiji, Italiji, itd. zdravstvene razmere ne stoje pod odlično kontrolo, radi česar se, kakor se je pokazalo, epidemije po onih krajih neprimerno hitro širijo, ker dobivajo dovolj hrane v smradu in nesnagi Po vseh evropskih državah so torej zuan-stveni odbori že na nogah, da preprečijo širjenje epidemije. — Američani in Viljem II. ali štirje „K." Nekoliko amerikanskih Nemk je izprosilo pri nemškem cesarju av-dijenco. Ženske so cesarju tožile o slabem stanju ženstva v Nemčiji in ga prosile podpere. Cesar je odgovoril, da se je večkrat posvetoval o tem s svojo soprogo, pa ta, da mu je veino rekla: ženska naloga se osredotoča v štirit. nemških „K." t. j Kinder, Kleider, Kuehe, Kirche. (otroci, obleka, kuhinja, cerkev) Poparjene so odšle Američanke od cesarja. — Kiaučau K^ko brezobzirno prodirajo Prusi na tujih tleh in kako jih označa njihovo nastopanje sploh kakor roparje in morilce, ne dokazuje samo njihovo infernalno obnašanje na avstrijskih tleh, marveč povsedi, kjer hočejo posedati nemško posest. En tak dokaz zopet iz Kiaučaua v Kitajski Prusaki so si znali z surovostjo pridobiti to zgradbo železnic. Te železnice naj jim še le več pripomorejo k izmozgovanju prebivalstva in sme se reči : adijo za vselej mirna kitajska domačnost, kitajska narodna posest, kamor so se ugnezdili pruski ščurki. Ljudstvo je seveda spregleialo načrt nemške lakomnosti in je zdaj sila razburjeno kajti ne samo, da je železnica sploh proti narodnemu čutu Kitajcev tudi v veliko škodo jim bode, prvič, ker se bode nakupovanje zemljišč ob. železnici vršilo brezobzirno in na škodo posestnikov, drugič pa prouzroči železnica veliko konkurenco voznikom in jim jemlje zaslužek. Z ozirom na vse to se je dne 18. junija t. 1. ljudstvo uprlo in zabranilo nadaljevanje železniške proge. Izdrlo je vse brzojavne drogove in razdrlo vse storjeno delo na progi. Delavce pa je napadlo in jih mnogo ranilo, Seveda so začeli zdaj Nemci,'ki so. prišli past na Kitajsko svoj lačni želodec, pravo mesarsko klanje med ljudstvom. Nek prusaski stotnik Mauwe je plenil, požigal in moril povsodi, kjer se je nahajal kak nezadovoljni Kitajec. Prišel mu je na pomoč še drug prusak, stotnik Krhs z konjištvom in oba sta popolnoma porazila Kitajce ter jim pobrala vse orožje. Od raznih strani ob progi prihajajo poročila o ljudski razburjenosti, a tudi nemški surovosti, katera ne pozna meje kadar jej gre za kruli in nadoblast Celjski Slovani smejo biti toraj potolaženi, germansko lopovstvo je že na čisto tujih mu tleh enako in še bolj » kruto, nego ondi, kjer se čuti — domačina pod razvalinami razpale nemške slave. — Robert Bunsen. V Heidelbergu na Nemškem je dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldan umrl slavni kemik Robert Wiljam Bunsen. Mož je na polju kemije odprl nebroj novih potov in našel novih sredstev kemije. Jedro njegovih neštevil-nih del je takoimenovani „Bunsnovi" plamen, katerega se poslužujejo vsi kemiki in fiziki sveta. Bunsen je tudi iznašel magnezijevo luč. Toda njegova največja iznajdba je pa spektralna analiza, katero sta znašla skupaj z učenjakom Kirchhoffom leta 1860, katera iznajdba pripomore za določitev kemičnih tvarin v nebesni daljavi bliščečih se stvarjeoj. Bunsen je bil porojen leta 1812, je bil star toraj 88 let Umrl je od oslabelosti. — Čuden klobučar. V Švici je nedavno temu umrl nek klobučar po imenu Arx Mož je imel jedno največih tovarn za klobuke v Švici, sam pa je hodil vedno — brez klobuka in golorok, celo v največjem mrazu.