fflU_A---_.T ]l jTiT Brezposelni zidajo cerkev. Socialistom in marksistom to 'kajpada ni prav, ker ne marajo cerkva. Ko je parišM nadškof kardinal Verdier organiziral akcijo za zgradbo cerkva v pariški okolici, so socialistični listi v vseh jezlkih to obsojali. Rdečkastim kolovodjem ni nič mar, ali dobijo brezposelni delo in zaslužek ali ne, pri srcu jim je sarao sovraštvo do vere in cer>kve, vprašanje brezposelnosti pa rešujejo z zabavljanjem, s hujskanjem in z votlimi frazami. V Katovicah pa &o ljudje tako patnetni, da se ne brigajo ne za socialistične zabavljivke ne za njihove fraze. Katoliški verniki so ponudili brezposclniim zidarjem, delavcem in dninarjem delo: gradnjo nove cerkve, in brezposelni so se d«la z veseljem poprijeli. Pod vods-tvom škofa se nabirajo sredstva, ki naj kritjejo vse stroške. Zaposleni delavci dobijo plačilo, hrano, iki se kuha v Skofovi hdši, celo obleko in obutev za delo, da štedijo z lastno obleko. Zaposlenci se zbirajo vsako jutro in vsak večer k skupni božji službi. • Prvi katoličan v indijski vladi. Advokat Panndrselvam je prvi indijski ikatoličan, ki je postal član vlade, katera jc kajpada odvisna od angleške nadobla&ti. Vstopil je kot član v vlado v pokrajini Madras, ki šteje 47 miiijonov prebivalcev. Ta dogodek je vzradostil .katoličane ne samo v Madrasu, marveč Sirom Indije. Pannirselvam uživa velik ugl«d ne samo med katoličani, marveč raed Indijci sploh, pa tudi med Angleži. Ko &ta bili znani dve konfercnci v Londonu (konferenci okrogle mize), kjer sc je razpravljalo o indij&kih zahtevah, je bil Pannirselvam edini zastopnik krSčansikih Indcev. Ko se je vračal iz Londona, je obiskal Rim. Pri tej priliki ga je sprcjel v posebni avdienci papež Pij v prisotnosti angleškega poslanika. pri sv. Stolici. Novi ministcr je dejaven katoličan ter spada med najodličnejše člane ikatolištva v"jnžni Tndiii Starosloveuska maša v Avstraliji. V vropi opažamo dejstva, ki dokazujejo^ kako tudi v katoiiških krajih ali takš- nih, ki se imenujejo katoliške, nazadu- je izvrševanje pristno krščanskih načel pravi_nosti in ljubezni. Celo v področju verstva se ta načela teptajo in gazij.o. Cerkve se izrabljajo v poitalijančenje ali ponemčenje slovenskega, odnosno hrvatskega naroda. Tako je poganski nacionalizem pomešal pojme med ikato- ličani in tudi v glavah tistih, ki so med iijimi vodilni. V drugih celinah zemlje bvalabogu poganstvo nima takega vpli- va na mišljenje in čustvovanje ikatoli- čanov, četudi tamkaj živi še veliko šte- vilo pravih, nekrščenih poganov. V do- kaz bodi navcdena Avstralija. V tem delu sveta sredi ogromnega oceana se je nedavno služila v župniji Vannero sv. maša v starcislovenskem jcziku. V tej župniji prebiva mnogo hrvatskih izse- ljencev iz Dalmacije. Dušno-pastir&ko službo opravlja med njimi duhovnik dr. Goody, ki je angleške narodnosti. Ko je študiral bogoslovje v Rimu kot go- jenec Propagando (papeškega zavoda za razširjenje vere), se je učil hrvatske- ga jezika, dobro vedoč, da ga bo potre- boval za hrvatske naseljence v Avstra- liji. Pred dvema letoma je bil v Dalma- ciji, kjer se je v dobi enoletnega bivanja popolnoma naučil hrvatskega jezika; obenom se je naiičil sv. mašo pevati v S'taroslovens>kem cerkvenem jcziku. Ko se je vrnil v Avstranjo, je zapel sv. ma- šo v staroslovenslvem jeziku v ogromno veselje katoliških Hrvatov, ki so med sv. mašo prepevali v domačem jeziku lepe cerkvene pesmi. Službeno glasilo pertske nadškofije v Avstraliji, iki o tem dogodkn obširno poTOča, tudi omenja veliko radost hrvatskih izseljencev, ka- terim so se — zlasti ž&nskam — zasol- zile oči, ko &o prvikrat v Avstraliji sli šali, ikako se pojejo njihove pesmi v je- ziku, ]_i jc nerazdeljivo združen z nji- hovimi starimi župnijsikimi cerkvami. In vrnili so se jim spomini na njihove vasi vzdolž slikoviti dalmatinski obal in vsak posameznik je dal po sv. maš duška svojemu navdušenju z medseboj nim rokovanjem in čcstitkami. Sv. ma še se je tudi udeležil nadškof-pon_o.nik Na$ ^hof ima izselfcnci. V »Slov. gospodarju« smo že p-oročali, da je obiskal lavantin&ki škof dr. Ivan Tomažič naše izseljence v Nemčiji, na Holandskem ter v Belgiji. Vla(.'Jka je bil sprcjet povsod navdušeno ter prisrčno. Oblasti so mu šle na roko, odlični zasebniki so mu dali na razpolago avtomobilc in naši izseljonci so se udelcžcvali škofovih pridig, nagovorov ter sv. maš polnoštevilno 3 vi je poten? številno zbranirx> otrokom jodelil zaikrament sv. birme ter je kon- no v pris-rčnem govoru izpodbujal na- zoče, naj &e z vsemi močmi trudijo, da jhranijo verske tradicije (izročila) svo- lega naroda. Tal<<? V Avstraliji. Kakšni -pomini pa se spričo sedanjih razmer zbujajo Slovencem in Hrvatom v Itaiiji :n ikoroškim Slovencem?! Evropa naj e gre učit y Avslralijo! Slovenskim in hrvalskim udeležencem evha« risilčnega kongresa v Buenos Airesu. Sloven-- sJii pripravljalni odbor 32. niednarodnega ev-: .arističnega kongresa v Buenos Airesu je do-. očil, da priredi po končanem kongresu lTdue- no potovamje slovanskih udeleženc&v širom ele Argentine. Izlet se bo vršil, ako se prigla-* si najmanj 25 udeležencev. Ker spada doba iz-: leta v argentinsko s.pon_lad, je mnogo upanja, da bamo imeli najkrasnejše vreme. Izlet bo es čas apremljal izotoražen Slovenec, ki go- ori razne slovanske jezike, biva že nad 20 let ¦ Argentini t&r bo .potoma tolmačil udeleže-iv' cem vse zanimivosti prep_tovanih krajev. Ker toji danes argentinska valuta silno nizko —* 000 Din =: 90 pezov — bo prišel izlet razme-i roma silno poceni. Cena celemu izletu je pro- računana na 340 argentinskih pezov, kar bi bilo po današnjem kurzu ckrog 3770 Din. V tej svoti so všteti vsi stro^ški potovanja, izvz. pijačo, ker je tozadevno težko pogoditi okua udeležencev. V&teti &o v t&j ceni: vožnja po argentinskih železnicah v posebnih vagonih I. razreda. Prenočevanje v vlaku v spalnih vch zovib in hrana v vlaku v j.diLnih vosovih. Istotako &o všteti vsi stroški za hrano in sta- novanje v hotjlih ter stroški za vožnje v av- tomobilih. Izlet se prične v Buenos A.resu v pondeljek dne 15. oktobra t. 1. ter se konča v Buenos Aire&u v sredo dne 31. oktobra Rok za priglasiitev traja da 30. septembra. Do tega dne e patrebno, da je spi*ejela »Banco Holandes, Buenos Aires«, kot priglas protivredhost naj-i manj 1000 Din. Ostanek se potem izplača po prihodu v Buenos Ai.res v s.ovanskem oddel-: ku istoimenovane banke. Kdor &e priglasi po- zneje, se mu ne more garantirati ud&ležba, ker niora biti število udeležencev 14 dni pred od- hodom natančno določ&no. Zato je priporoč- ljivo, da se priiglasi s pr.c.naka.zitom pošiljajo dotični banki brzoijavno s pri.poniibo »pro ex- cursion eslava«. — Slovenski odbor za 3.. med- narodni evharistični kongres, Calle Avalos250, Buenos Aires, Argentina. Duhovne vaje za iante. V Domu duhovnili vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem &o se dekleta in žene piidno udeleževale zaprtih duhcrvnih vaj. Vsaj jih je bilo včasih do 50. Dne 6. septembra se prične tečaj zaprt;h duhovnih vaj za fante do 10. septembra, kakor je bi.lo v »Nedelji« .n »Slovenskem gospodarju« že veokrat javljeno. Torej fantje porabite to lepo priliko za zapTte duhovne va-je in se pr:iglasite! Nekaj jih je že priglašenih. Vzdrževalndna je le 75 Din. Vča^ sih je prišlo na duhovne vaje k Sv. Jožefu do 300 fantov iz vseh delov Slovcnije. spodbudno pobožnostjo. &kof je čul parkrat \z ust nemških duhovnikov o zvestobi Slovencev katoliški veri, udan-osti dušnim pastirjem in v tolikih slučajih požrtvovalnem izpolnjevanju verskih dolžnosti. Škofa, ki se je mudil med izseljenci od 15. do 23. avgusta, je spremljal mariborsiki kanonik g. dr. J. Mirt. Škof t Nemčiji. Dne 15. avgusta ;z je pripeljal vladika iz Kolna v romarsko cerkev v Kevelaeru, ikjer se je udeležilo škofove pridige in sv. maše nad 5000 Slovencev in drugih romarjev. Za Kevelaerom je obisikal nadpa3tir Gladbeck, kjer je bil slovesno sprejet tud^ od nemškega prebivalstva in je imel nagovor v slovenskem iu nemškem jeziku. V Gladbecku je slavilo Društvo sv. Barbare 251etnico in je pripel oo tej priliki g. kanoniik dr. Mirt 14 jubilantom društva društvena odlikovanja v spomin njihovega 251etnega delovanja v društvu. Za Gladbeckom je sledil obisk Slovencev v Hambornn ter Meerbecku, kjer 90 bili slovesni sprejemi, škofove pridige ter maše. Treba še posebno povdarifci, da je izrazil nemški notrajni minister svoje veselje nad tem, da obišče škof dr. Iv. Tomažič slovenske delavce v Nemčiji. Na potovanju po Nemčiji je posetil jiadpastir velikega priijatelja vestfalskih Slovencev g. vikarja Tensunderna v Hoevoln in škofa pl. Galena v Miinstru, v čigar škofiio spada večina vestfalskih Slovencev. V Hambornu je prelat Voss posebno povdaril, da so slovenski rudarji dobri katoliki in zato priljubljeni ter na dobrem glasu pri nemški duhovščini in prebivalstvu. Nadpastir v Belgiji in Hclandiji. Posetu Nemčije sta sledila obiska naših rojakov v Eelgiji ter Holandiji, Ocjer je bil škof gcst jugoslovanskega flvonzvila v Heerlenu,.g. I. Duponta. Središče naših holandskih izseljencev je v Heerlenu, ikjer se je mudil škof 17., 18. in 19. avgusita. Nedelja dne 19. avgusta je bil velik praznik: naših rudarjev v Holandiji. Ta dan so sprejeli našega škofa žnpan raesta Heerlen ter zastopniki državnega rudnika in uradov. Po cerkvenih slovesnostih se je vršil poseben pozdravni cstaneik z izseljeniško razstavo. Popoldne 19. avguata se je odpeljal škof iz Heerlcna v Belgijo v Winterslag, kjer so ga sprejcli naši delavci, ki 60 raztreseni po raznih belgijskih rudnikih. V pondeljek dne 20. avgusta je obisIkal škof delavske kolonije, kjer prebivajo naši izscljenci, ter belgijsk. škofa v Roermondu. Bil jo tudi v belgijski prestolici Briissel ter v več drugih belgijskih mestih. Zaključek škofovega bivanja v inozemstvu je bil obisk znamenitih pasijonskih iiger v Oberammergau. Dne 27. avgusta zvečer se je vrnil vladika nazaj v Maribor v prijetni zavesti, da je bil dobrodošel našim ljudem v tujini in mu bodo os-tali izseljenci hvaležni za obisk in za duhovne dobrote, katcre jim je dclil. Razveseljlvo je tudi dejstvo, da so šle slovenskemu škofu povsod, ikjer.se je mudil, na roko oblasti in so pokazale s tem s-poštovanje do ikatoliškega škofa in Cerkve.