ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE URADNI LIST ZVEZEK IV Št. 6—1. marca 1951 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O. La Editoria!» Libraria S. p. A., Trieste - 1951 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 38 SPREMEMBE PREDPISOV 0 OBČINSKIH VOLITVAH Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti predpise o občinskih volitvah v tistem delu Svobodnega trča&kega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“, zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general američke vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: POGLAVJE I ORGANI OBČINSKE UPRAVE Člen i OBČINSKI ORGANI Vsaka občina v coni mora imeti občinski svet, občinski odbor in župana. Člen u OBČINSKI SVET Občinski svet obstoja : a) v občini Trst iz 60 članov ; b) v občini Milje iz 30 članov ; cj v občini Devin-Nabrežina in Dolina iz 20 članov ; d J v občinah Zgonik in Repentabor iz 15 članov; e) če število oseb v občini, ki imajo pravico biti izvoljene, ne dosega določenega števila članov občinskega sveta, iz vseh teh oseb. Člen iii IZVOLITEV OBČINSKEGA ODBORA Odstavek 1 — Občinski odbor obstoja iz župana kot predsednika in iz : a) 12 odbornikov in 3 namestnikov v občini Trst ; b) 4 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Milje, Devin-Nabrežina in Dolina; o) 2 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Zgonik in Repentabor. Odstavek 2 — V kolikor to dovoljuje finančni položaj občine, se sme priznati županu in odbornikom položajna nagrada, katere višino mora določiti občinski svet. Sklep o tem se mora predložiti conskemu upravnemu odboru v odobritev. Odstavek 3 —- Občinski odbor izvoli občinski svet izmed svojih članov v skladu s postopkom, ki je predviden v členu 134 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148. Odstavek 4 —- Občinski svet mora izvoliti občinski odbor na svoji prvi seji po tem, ko se konstituira. Člen iv IZVOLITEV ŽUPANA Odstavek 1 — Župana izvoli občinski svet izmed svojih članov s tajno volitvijo na svoji prvi seji ; če se mesto župana kasneje izprazni, se mora volitev opraviti na prvi seji v prvem zasedanju po izpraznitvi mesta, če se za to ni sklicala posebna seja. Izvolitev ni veljavna, če nista prisotni najmanj dve tretjini občinskih svetovalcev, določenih za dotično občino, in če se ne doseže absolutna večina glasov. Odstavek 2 — če po dveh glasovanjih noben kandidat ni dosegel absolutne večine, se mora opraviti ožja volitev med dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dosegla najvišje število glasov ; kandidat, ki doseže absolutno število glasov, se proglasi za izvoljenega župana. Odstavek 3 —■ Če noben kandidat ni dosegel zgoraj navedene absolutne večine, se mora volitev preložiti na drugo sejo, ki se mora vršiti v roku 8 dni ; pri tej seji se mora opraviti novo glasovanje neglede na število glasovalcev, če nikdo- ne doseže absolutne večine glasov, se mora na isti seji opraviti ožja volitev ; kandidat, ki doseže najvišje število glasov, se mora proglasiti za izvoljenega. Odstavek 4 — V ostalem je uporabiti predpise odstavkov 6, 7, 8 in 9 člena 147 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148. ČLEN V ZADRŽKI PROTI IZVOLITVI ŽUPANOM Razen v primerih, kjer obstojajo zadržki, našteti v členih X in XI tega ukaza, ne morejo biti imenovane za župana naslednje osebe : а) osebe, ki še niso položile računa o prejšnjem županskem poslovanju ali ki so po položitvi takega računa v položaju dolžnika ; б) duhovniki katerekoli veroizpovedi ; c) člani pokrajinskega zastopstva; d) osebe, katerih sorodniki v premi črti ali sorodniki ali osebe v svaštvu do drugega kolena zavzemajo v občinski upravi mesto občinskega tajnika, izterjevalca ali pobiralca občinskih davkov ali občinskega blagajnika, ali ki so z občino v pogodbenem razmerju glede občinskih del ali naprav, ali so v položaju poroka ; e) osebe, ki so bile obsojene zaradi kažnjivoga dejanja, ki so ga izvršile kot javni uradniki ali zaradi zlorabe uradne oblasti, na kazen na prostosti preko 6 mescev, ter osebe, ki so bile kaznovane zaradi drugih zločinov na kazen ječe ne manj kot eno leto, razen v primerih rehabilitacije v smislu zakonskih predpisov. ČLEN VI TRAJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet ostane v funkciji za dobo štirih let. Vendar župan in občinski odbor vršita svoje naloge naprej, dokler niso izvoljeni njihovi nasledniki. Člen vii IZGUBA MESTA OBČINSKEGA SVETOVALCA IN OBČINSKEGA ODBORNIKA Občinski svetovalci in občinski odborniki izgubijo svoje mesto, če nastopi katerikoli zadržek, nezdružljivost mesta ali nesposobnost za mesto, kakor so predvideni v zakonu. Člen vin PRAVICE, DOLŽNOSTI, NALOGE IN POSLOVANJE OBČINSKIH ORGANOV Pravice, dolžnosti, naloge in poslovanje organov, ki jih predvideva to poglavje, ter postopek pri delni obnovi občinskih svetov se ravnajo po določbah enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148, v kolikor so uporabne. POGLAVJE II OBČINSKE VOLITVE Člen ix AKTIVNA VOLIVNA PRAVICA Aktivno volivno pravico imajo vse osebe, ki so vpisane v volivne imenike, sestavljene v smislu ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948 in ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949. Člen x PASIVNA VOLIVNA PRAVICA Odstavek 1 —-Za občinske svetovalce se smejo izvoliti osebe, ki so vpisane v volivne imenike katerekoli občine v coni pod pogojem, da znajo čitati in pisati in da niso v položaju, omenjenem v odstavkih 1 in 2 člena XI tega ukaza. Odstavek 2 — Če ni na razpolago rednega šolskega spričevala, se more pismenost dokazati z izjavo, ki jo napišejo in podpišejo dotične osebe in ki vsebuje podatke o očetovstvu, starosti, bivališču in poklicu ; ta izjava se mora podati pred županom in občinskim tajnikom ali pred notarjem, pretorjem ali posredovalnim sodnikom v prisotnosti dveh prič, ki ne pripadata osebju občine. Ta dokaz se mora doprinesti v desetih dneh od dneva, ko se sporoči izvolitev. ČLEN XI IZJEMA OD PASIVNE VOLIVNE PRAVICE IN PRIMERI NEZDRUŽLJIVOSTI Odstavek 1 — Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za občinske svetovalce: a) ministri in državni podtajniki v fašističnih vladah, ki so zavzemali ta mesta ali bili imenovani šestega januarja 1925 ali kasneje ; b) senatorji, o katerih je bilo izrečeno, da izgube svoje mesto ; c) poslanci, ki so po 3. januarja 1925 glasovali za temeljne zakone za ohranitev fašističnega režima ; d) državni svetniki ; e) prefekti in kvestorji, ki so bili imenovani na podlagi fašističnih kvalifikacij ; načelniki pokrajin in kvestorji, ki so jih imenovale vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ; f) predsedniki pokrajin in osebe, ki so bili občinski predsedniki v zadnjih petih letih fašističnega režima (1938 do 1943) ali ki jih je imenovala na ta mesta vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ; g) člani posebnega sodišča za zaščito države in člani posebnih sodišč italijanske socialne republike ; h) višji častniki in generali državnih oboroženih sil, ki so bili na podlagi epuracijskega postopanja odstranjeni iz službe z ali brez pravice na pokojnino, ter častniki katerega koli čina, ki so sodelovali po 13. oktobru 1943 z oboroženimi silami, ki so bile v borbi proti Italiji, in so bili zaradi tega izbrisani iz službenega staleža ter so izgubili svoj čin ; i) „Duce-jevi mušketirji44, častniki fašistične milice v stalni plačani službi razen onih, ki so pripadali verski, zdravstveni ali dobrodelni službi ter libijskim legijam, železniški milici, italijanski liktorski mladini, formacijam „DICAT44 ali „DAČOS“ ; 'j) častniki, ki so dejansko služili v oboroženih silah italijanske socialne republike ; častniki državne republikanske garde in člani črnih brigad, avtonomnih legij ter posebnih edinic politične policije italijanske socialne republike ; k) nameščenci javne uprave v višji kot deveti stopnji razporedbe v državni službi ali v temu odgovarjajoči stopnji, ki so bili na podlagi epuracijskega postopanja razrešeni službe z ali brez pravice na pokojnino ; l) osebe, ki so zavzemale katero izmed naslednjih mest, ali odgovarjajočih mest v žen-ških organizacijah ; tajnik ali podtajnik fašistične stranke, član velikega fašističnega sveta, član državnega direktorija fašistične stranke, član državnega sveta fašistične stranke, inspektor fašistične stranke, federalni tajnik in podtajnik, federalni inspektor, politični sekretar v občinah z najmanj 20.000 prebivalcev ; m) osebe, ki so bile dokončno izbrisane iz seznamov prost ih poklicev na podlagi epuracijskega postopanja ; n) osebe, ki so se vpisale v republikansko fašistično stranko. Vendar imajo pasivno volivno pravico osebe, ki so sicer pripadale kateri izmed prej naštetih kategorij, a so jih pristojne oblasti proglasile za nekaznjive ali so epuraci j ske komisije glede njih izrekle oprostilno odločbo. Odstavek 2 — Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za občinske svetovalce : a) osebe duhovskega stanu in verski dušebrižniki, ki imajo cerkvene in dušebrižniške funkcije, njihovi redni namestniki, člani cerkvenih kapitljev in kolegijev ; b) vladni funkcionarji, poverjeni z nadzorom nad občino, in nameščenci njihovih uradov ; c) osebe, ki prejemajo plačo ali mezdo od občine ali od ustanov, zavodov ali podjetij, ki so odvisna ali subvencionirana od občine ali pod njenim nadzorstvom, ter upravitelji teh ustanov, zavodov in podjetij ; d) nameščenci javnih podpornih ali dobrodelnih ustanov, ki obstojajo na področju občine ; e) osebe, ki imajo opravka z denarjem občine in še niso položile računa ; /) osebe, ki so z občino v pravdi ; g) osebe, ki so posredno ali neposredno udeležene pri napravah, izterjevanju pristojbin, dobavah ali pogodbah v interesu občine, ali v trgovskih družbah ali podjetjih, preračunanih na dobiček, ki jih občina kakorkoli subvencionira ; h) upravitelji občine ali javnih podpornih in dobrodelnih ustanov pod nadzorom občine, ki so jih upravne ali sodne oblasti proglasile za odškodninsko odgovorne ; i) osebe, napram katerim ima občina likvidno in iztožljivo terjatev, in ki so po zakonu v zamudi ; j) sodniki apelacijskega sodišča, tribunala in preture ; k) elani conskega upravnega odbora. Odstavek 3 — Ne morejo biti istočasno člani istega občinskega sveta : sorodniki v premi črti, osebe v svaštvu v prvem kolenu, adoptivni starši in adaptivni otroci, posinovitelji in njihovi posinovljcnci, mož in žena. ČLEN XII VOLITVE ZA OBČINSKI SVET Odstavek 1 —• Občinski svetovalci se volijo v vseh občinah cone s splošnim, neposrednim, prostim in tajnim glasovanjem za kandidatne liste ter na podlagi proporčnega sistema. Odstavek 2 — Vsi volivci ene občine enako sodelujejo pri izvolitvi vsakega poedinega svetovalca. ČLEN X111 DAN VOLITEV Dan volitev za vsako poedino občino določi Zavezniška vojaška uprava z ukazom. Ta dan mora biti nedelja. Župan občine mora dan volitev razglasiti volivcem s pomočjo lepakov, ki se morajo objaviti 45 dni pred dnem volitev in v katerih morejo biti označena volišča. Volivna komisija mora najmanj 8 dn i pred dnevom volitev poslati županu eden izmed dveh izvodov sekcijskih volivnih imenikov, ki se hranijo pri volivni komisiji v smislu člena XX, odstavek 2 ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948 in člena XXXII, odstavek 3 ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949. ČLEN XIV KANDIDATI Odstavek 1 — Kandidate, navedene v kandidatnih listah, ki morajo vsebovati takšno število kandidatov, ki ni manjše kakor ena petina števila občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, in ne večje kakor to število, mora predložiti najmanj : v občini Trst 300 volivcev ; v občini Milje 100 volivcev : v občinah Devin-Nabrežina in Dolina 30 volivcev ; v občinah Repentabor in Zgonik 10 volivcev. Število volivcev, ki predložijo kandidate, ne sme presegati zgoraj navedenih števil za več kot eno tretjino. Osebe, ki vložijo kandidatne liste, morajo biti volivci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine ; njihovi podpisi morajo biti overovljeni po notarju, po občinskem tajniku, po pretorju, ali po posredovalnem sodniku. Glede volivcev, ki ne znajo pisati, velja določba člena VII, odstavek 3 ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948. Poedini volivec ne sme podpisati več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste. Odstavek 2 — Glede vsakega kandidata mora biti označen priimek, ime, ime očeta in kraj rojstva ; našteti morajo biti z zaporednimi številkami po vrstnem redu predložitve. Nikdo ne more biti kandidat na več kot eni listi v isti občini ali nastopiti kot kandidat v več kakor eni občini. Odstavek 3 — Skupaj s kandidatno listo se morajo predložiti tudi : a) znak kandidatne liste, ki sme biti figurativen, a ne v barvah, v treh izvodih ; b) overjena izjava o sprejemu glede vsakega kandidata, ki mora vsebovati izjavo, da ne obstoja noben razlog za izgubo pasivne volivne pravice po členu XI, odstavek 1 ; c) rojstni list ali enakovredne listine glede vsakega kandidata ; d) izjavo o vložitvi kandidatne liste, ki mora biti podpisana od tistega števila volivcev, ki je potrebno v smislu prejšnjega odstavka 1 ; ti podpisi se smejo dati tudi ločeno ; e) potrdila, posamezna ali skupna, da so podpisniki in kandidati volivci. Ta potrdila mora izdati župan v nepodaljšljivem roku 24 ur od časa, ko se zahtevajo ; f) imena dveh delegatov, ki imata pravico imenovati prestavnike kandidatne liste za poedina voliš,ča in za osrednji vòlivni urad, ki ga predvideva člen XXXIV tega ukaza. Imena predstavnikov kandidatne liste morajo biti predložena pismeno z overjenim podpisom delegatov. Odstavek 4 — Kandidatna lista in priloge morajo biti predložene občinskemu tajniku najkasneje ob 12. uri tridesetega dne pred volitvami. Občinski tajnik ali njegov zakoniti zastopnik mora izdati o predloženih listinah točno potrdilo o prejemu z označbo dneva in ure predložitve in jih mora še istega dne poslati volivni komisiji. OVERITEV KANDIDATUR Odstavek 1 — Tekom dneva, ki sledi dnevu, določenemu za vložitev kandidatnih list, mora volivna komisija : a) overiti, da-li so kandidatne liste podpisane od predpisanega števila volivcev ter izločiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo ; b) izločiti iz kandidatnih list iména tistih kandidatov, ki niso ustregli predpisom pod-odstavkov b, c in d odstavka 3 člena XIV ; c) odkloniti znake kandidatnih list, ki so istovetni ali se lahko zamenjajo z znaki drugih kandidatnih list, ki so bile poprej vložene, ter dati rok 48 ur za predložitev novih znakov kandidatnih list ; d) črtati imena kandidatov, ki so svebovana v drugih kandidatnih listah, ki so bile poprej vložene ; e) odkloniti kandidatne liste, ki vsebujejo manjše število kandidatov kakor je predpisano najmanjše število, skrajšati kandidatne liste, ki vsebujejo višje število kandidatov kot je najvišje dovoljeno število, s tem da črta zadnja imena, in odkloniti kandidatne liste, ki jim nišo priloženi znaki. Odstavek 2 — Delegati poedinih kandidatnih list smejo še isti dan vpogledati hibe, ki jih je našla komisija, ter spremembe na kandidatni listi, ki jih je napravila. Volivna komisija se mora zopet sestati naslednje jutro ob 9. uri dopoldne, da : a) zasliši delegate kandidatnih list, pri katerih so bile najdene hibe ali ki so bile spremenjene, če je to potrebno ; b) da sprejme nove listine ; c) da v isti seji sklepa o napravljenih spremembah. Odstavek 3 — Proti sklepom volivne komisije pritožba ni dopustna ; sklepi komisije se morajo takoj sporočiti županu zaradi priprave seznamov kandidatnih list, omenjenih v členu XIX c), in zaradi objave na občinski oglasni deski in na drugih javnih prostorih, ki se mora opraviti najkasneje 15. dan pred volitvami. Prav tako se mora to takoj sporočiti conskemu predsedniku zaradi tiskanja glasovnic, na katerih morajo biti natisnjeni znaki kandidatnih list po vrstnem redu, kakor so bile vložene. ČLEN XVI DELEGATI ZA KANDIDATNE LISTE Najkasneje v četrtek pred volitvami mora volivna komisija poslati županu seznam delegatov, ki so pooblaščeni imenovati po dva predstavnika kandidatne liste na vsakem volišču in pri osrednjem volivnem uradu, obenem s predmeti in listinami, naštetimi v členu XIX, da se dostavijo predsednikom poedinih volivnih sekcij. Imenovanje predstavnikov kandidatnih list mora biti sporočeno najkasneje ob 16. uri v soboto pred volitvami občinskemu tajniku, ki mora poskrbeti za to, da se to sporočilo dostavi predsednikom volivnih sekcij ali neposredno vsakemu poedinemu predsedniku zjutraj na dan volitev, vendar predno se prične glasovanje. ČLEN XVII VOLIVNA POTRDILA Odstavek 1 — Župan mora poskrbeti za to, da se dostavijo potrdila o vpisu v volivnem imeniku na stanovanje vsakega poedinega volivca najkasneje peti dan pred dnevom, ki je določen za volitve. Potrdilo mora vsebovati označbo sekcije, v katero spada volivec, volišče, dan in čas glasovanja, in mora biti opremljeno s kuponom, ki ga odtrga predsednik sekcijskega volivnega urada, ko volivec glasuje. Odstavek 2 — Pri volivcih, ki stanujejo na področju občine, mora biti vročitev volivnega potrdila izkazana s potrdilom o prejemu, ki ga podpiše volivec ali oseba, ki pripada njegovi družini. Če oseba, kateri se vroča, ne more ali noče dati potrdila o prejemu, nadomešča to potrdilo izjava vročevalca. Odstavek j — Za volivce, ki stanujejo izven področja občine, mora občinski urad vročiti volivna potrdila po županu tiste občine, kjer stanujejo, če je ta občina znana. V roku treh dni pred dnevom volitev smejo volivci osebno proti zabeležbi v za to določeni seznam dvigniti potrdila, da so vpisani v volivni imenik, če jih še niso prejeli. Odstavek 4 — Če volivec izgubi volivno potrdilo ali če leto postane neuporabno, se sme zglasiti osebno na dan pred volitvami ali na dan volitev in dobiti od župana proti zabeležbi v drugi, za to določeni seznam, novo volivno potrdilo, natisnjeno v drugi barvi, na katerem mora biti označeno, da je duplikat. Odstavek 5 — Zaradi opravkov v smislu tega člena mora biti občinski urad katerem petih dni pred dnevom volitev in na dan volitev odprt dnevno vsaj od 9. do 17. ure. ČLEN XV1I1 SEKCIJ S KI VOLIVNI URAD Odstavek 1 — V vsak*' sekciji se mora ustanoviti volivni urad, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in pat skrutinatorjev, izmed katerih predsednik izbere enega za podpredsednika. Odstavek 2 — Predsednika volivnega urada imenuje predsednik apelacijskega sodišča izmed sodnikov, državnih odvetnikov in pravobranilcev državnega pravobranilstva ter, če je potrebno, izmed upokojenih civilnih nameščencev javnih ustanov, uradnikov sodnih pisarnic in tajništev, notarjev, posredovalnih sodnikov in njihovih namestnikov, namestnikov pretorja, odvetnikov, pravnih zastopnikov, inženirjev, geometrov, doktorjev-komercialistov, diplomiranih računovodij, sanitetnega osebja in famacevtov, ki so pravilno vpisani v sezname dotičnih prostih poklicev, civilnih državnih nameščencev, razen onih pri upravi notranjih zadev, pošte in telekomunikacij ter prometa, ki imajo na področju cone svoje stalno bivališče. Vrstni red, v katerem so te kategorije naštete, ne pomeni nobene prednostne pravice pri imenovanju, razen v kolikor gre za sodnike. V sodni pisarnici apelacijskega sodišča se mora voditi seznam oseb, ki se smejo imenovati za predsednike volivnih uradov. Če je predsednik zadržan, tako da ni mogoče poskrbeti za redno nadomestitev, prevzame predsedništvo župan ali njegov delegat. Občina v kateri ima sedež volivni urad, mora plačati predsedniku tega urada poleg dejanskih potnih stroškov dnevnico v višini , ki jo določi predsednik apelacijskega sodišča, ko ga imenuje. Odstavek 3 — V času med 15. in 8. dnevom pred volitvami mora občinski odbor imenovati skru inatorje izmed volivcev obeh spolov v občini, ki morejo biti izvoljeni za občinske svetovalce, pri čemer so izključeni kandidati. Kjer občino upravlja komisar, imenuje on skrutinatorje s pomočjo občinskega tajnika, potem ko je zaslišal prvega podpisnika vsake poedine izjave o vložitvi kandidatne liste. Župan mora v najkrajšem možnem času in najkasneje drugi dan pred volitvami obvestiti vse osebe, imenovane za skrutinatorje, po sodnem vročevalnem uradniku ali občinskem slu. Služba skrutinatorje v je brezplačna. Odstavek 4 — Tajnika volivnega urada izbere predsednik izmed volivcev, stalno bivajočih v občini, ki znajo čitati in pisati, predno sestavi volivni urad, in sicer v prvi vrsti iz naslednjih kategorij : a) uradniki sodne pisarnice ; b ) notarji ; c J državni uradniki ali nameščenci samoupravnih ustanov.; d J sodni vroče valni uradniki. Odstavek 5 — Sprejem službe predsednika, skrutinatorjev ali tajnika, je za imenovane osebe obvezna. Skrutinator, ki prevzame funkcijo podpredsednika volivnega urada, mora pomagati predsedniku pri njegovih nalogah in ga nadomestiti v primeru začasne odsotnosti ali zadržka. Vsi člani volivnega urada veljajo za čas svojih nalog za javne uradnike v smislu zakona. Kažnjiva dejanja proti članom volivnega urada se morajo obravnavati po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 6 — Nek varno višjim kaznim, ki jih določa člen Lil za tam navedene primere, se kaznujejo osebe, ki so bile določene za predsednika, skrutinatorja ali tajnika in ki brez upravičenega razloga odklonijo prevzem službe ali niso prisotne pri uvèdbi urada v službo, z denarno kaznijo od 2000 do 5000 lir. Z isto kaznijo se kaznujejo člani volivnega urada, ki se brez upravičenega razloga odstranijo, predno so volivne operacije dovršene. O kažnjivih dejanjih, ki jih predvideva ta odstavek, je postopati po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 7 — Pri vseh volivnih operacijah morajo biti neprestano prisotni najmanj trije člani volivnega urada, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik. Odstavek 8 — Predsedniki sekcijskih volivnih uradov imajo pravico na dnevnico 3000 lir z odbitki po zakonu. Razen tega jim pripada odškodnina za službeno potovanje za stopnjo V državnih uradnikov. Državni uradniki v višji stopnji kakor je stopnja V, imajo pravico na odškodnino za službeno potovanje dotične stopnje. Skrutinatorji in tajniki imajo pravico na dnevnico 2000 lir z odbitki po zakonu poleg odškodnine za službeno potovanje, ki odgovarja državnim uradnikom VII. stopnje. Državni uradniki višje stopnje kakor je stopnja VII imajo pravico na odškodnino za službeno potovanje svoje stopnje. Te pristojbine mora izplačati zgoraj omenjenim osebam občinski urad na breme občine. ČLEN XIX DOSTAVA SPISOV IN PREDMETOV SEKCIJSKIM VOLIVNIM URADOM Župan mora poskrbeti za to, da se tekom popoldneva na dan pred volitvami ali na dan volitev pred sedmo uro zjutraj izročijo predsedniku volivnega urada : a) zapečaten zavoj z žigom sekcije; b) sekcijski volivni imenik, ki ga je overila volivna komisija, ter prepis tega imenika, ki sta ga overila na vsakem listu župan in občinski tajnik in ki se mora nabiti v skladu z določbo člena XXI, odstavek 2 ; c) pet izvodov seznama kandidatnih list ; en izvod ostane pri volivnem uradu, ostali štirje izvodi se morajo nabiti v glasovalni dvorani v skladu z določbo naslednjega člena ; d) zapisnike o imenovanju skrutinator jev, omenjenih v odstavku 3 člena XVIII ; e) zapečaten zavoj z glasovnicami, ki jih mora dostaviti županu conski predsednik in na katerem mora biti zunaj označeno število glasovnic v zavoju ; /^glasovalne skrinjice, potrebne za glasovanje ; g) primerno število tintnih svinčnikov za glasovanje. Žige sekcij, ki morajo biti iste vrste ter označeni s številkami po zaporednem redu, mora dobaviti conski predsednik. Glasovalne skrinjice dobavi conski predsednik. Glasovnice morajo biti iz močnega papirja in ene same vrste in barve ; na njih morajo biti označeni v faksimilu znaki vseh kandidatnih list, ki so bile pravilno vložene pri občini, po njihovem vrstnem redu v smislu člena XV, odstavek 3, zadnji pododstavek. Glasovnice dobavi conski predsednik. Glasovnice morajo biti vročene volivnim uradom pravilno preganjene. Žigi sekcij, glasovalne skrinjice in glasovnice morajo odgovarjati vzorcem, ki jih določi Zavezniška vojaška uprava. ČLEN XX VOLIŠČA Dvorana za glasovanje, v katero smejo biti odprta samo ena vrata, se mora razdeliti na dva predela s trdno pregrado, ki naj ima na sredi odprtino za prehod. V predel, ki je rezerviran za volivni urad, smejo vstopiti volivci samo zaradi glasovanja in smejo ostati tam samo toliko časa, kakor je nujno potrebno za oddajo glasu. Miza, ki jo zavzema volivni urad, se mora namestiti tako, da se morejo volivci prosto gibati okrog mize po zaključitvi glasovanja . glasovalne skrinjice morajo biti ves čas za vsakogar vidne. V vsaki dvorani morajo biti dve do štiri mize za oddajo glasu (volivne celice), ki morajo biti nameščene tako, da stoje zase in v primerni razdalji od mize za volivni urad in od pregrade ter morajo biti opremljene s pregrinjali tako, da je tajnost glasovanja zajamčena. Vrata in okna v zidu poleg glasovalne celice morajo biti zaprta tako, da ni mogoče od zunaj videti v celico in kakorkoli biti z njo v stiku. V glasovalni dvorani morajo biti nalepljene kandidatne liste in lepak, na katerem so v velikih črkah navedene glavne kazenske določbe, ki jih določa ta ukaz. ČLEN XXI DOSTOP NA VOLIŠČE IN PRIPUSTITEV H GLASOVANJU Odstavek 1 — Razen volivcem, ki se izkažejo s potrdilom o vpisu v dotično sekcijo, omenjenem v členu XVII, se ne sme nikomur dovoliti dostop na volišče. Nikdo ne sme vstopiti oborožen ali s palico. Odstavek 2 — Osebe, ki niso vpisane v volivni imenik sekcije, nimajo pravice glasovati. En izvod tega imenika mora biti nabit v volivni dvorani za časa volivnih operacij in ga smejo volivci vpogledati. Če se zglasijo osebe, ki predložijo sodbo apelacijskega sodišča, s katero se izreka, da so volivci dotične občine, imajo tudi pravico glasovati. ČLEN XXII GLASOVANJE ČLANOV VOLIVNEGA URADA Volivni funkcionarji in drugi državni nameščenci, ki so na dan volitev odrejeni na službo v zvezi z volitvami, imajopravico glasovati v sekciji, kjer opravljajo svojo službo, pod pogojem, da so volivci dotične občine. ČLEN XX111 GLASOVANJE Odstavek 1 — Vsak volivec mora glasovati osebno ter se predstaviti volivnemu uradu. Odstavek 2 — Volivcem, ki so zaradi fizičnih ovir, ki so očitne ali ki jih volivni urad pripozna, nesposobni osebno glasovati, sme dovoliti predsednik, da glasujejo po drugem volivcu po svoji izbiri in v njihovi prisotnosti. Tajnik mora v zapisniku navesti razlog, zakaj je bila takemu volivcu dovoljena pomoč pri glasovanju ter ime volivca, ki daje to pomoč. Če se predloži zdravstveno potrdilo, se mora priložiti zapisniku. Tako spričevalo mora izdati volivcu pokrajinski zdravnik ali občinski sanitetni uradnik brez vsakih stroškov za volivca. ČLEN XXIV POLICIJSKA SLUŽBA MED GLASOVANJEM Odstavek 1 — Za red je odgovoren predsednik sekcije ; v ta namen sme pozvati policijo, da odstrani ali aretira katero koli osebo, ki moti redni potek volivnih operacij ali stori kažnjivo dejanje. Odstavek 2 — Člani policije ne morejo biti službeno v glasovalni dvorani, razen če to zahteva predsednik. Vendar smejo v primerih, sicer predvidenih v zakonu, ali v primeru nemirov ali neredov v prostorih, kjer se vrši glasovanje ali v neposredni soseščini, člani policije vstopiti na volišče, tudi če predsednik tega ni zahteval. Odstavek 3 — Prav tako se mora dovoliti vstop na volišče sodnim vročevalnim uradnikom, da vročijo predsedniku proteste ali zahteve, ki se tičejo poslovanja sekcije. Odstavek 4 — Predsednik sme iz lastne pobude in mora na zahtevo treh skrutinatorjev zahtevati, da člani policije vstopijo in ostanejo na volišču, tudi pred začetkom volivnih operacij. Odstavek 5 — Civilne oblasti in policija morajo ustreči predsednikovi zahtevi, da se zagotovi prost dostop volivcev v prostore sekcije in da se prepreči zbiranje na bližnjih cestah. Odstavek 6 — Če Jma predsedn k upravičen razlog za bojazen, da bi mogel biti sicer reden potek volivnih operacij kakorkoli moten, sme po zaslišanj a skrutinatorjev odrediti z obraz. ložemm odlokom, da volivci, ki so že glasovali, zapustijo volišče in da se ne vrnejo, dokler se glasovanje ne zaključi. Predsednik sme tudi odrediti, da se volivci, ki namenoma zavlačujejo oddajo glasu in ki ne ustrežejo zahtevi, da vrnejo glasovnico, odstranijo iz glasovalne celice, potem ko so vrnili glasovnico, ter da se pripustijo h glasovanju šele potem, ko so drugi prisotni volivci oddali svoj glas; določba člena XXVIII o času glasovanja ostane v veljavi. Ti ukrepi se morajo posvedočiti v zapisniku. ČLEN XXV VOLIVNA PROPAGANDA Na dan volitev je prepovedana volivna propaganda katerekoli vrste, bodisi neposredna ali posredna, kakor tudi zbori in sestanki na javnih prostorih ali na prostorih, dostopnih občinstvu. Kršitve teh določb se kaznujejo z ječo do 6 mescev in z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 lir. ČLEN XXVI OPERACIJE PRED GLASOVANJEM Odstavek 1 — Ob 6. uri na dan, ki je določen za volitve, mora predsednik konstituirati volivni urad tako, da postavi za člane volivnega urada skrutinatorje in tajnika. Če vsi ali nekateri izmed skrutinatorjev niso prisotni ali niso bili imenovani, jih mora predsednik nadomestiti s tem, da poklice na njihovo mesto izmenoma najstarejšega in naj-mlajšega od prisotnih pismenih volivcev. Odstavek 2 — Potem, ko je predsednik konstituiral volivni urad, odpre zavoj z glasovnicami in razdeli med skrutinatorje toliko glasovnic, kot odgovarja številu volivcev, vpisanih v sekcijo. Skrutinatorji se morajo podpisati na zadnji strani glasovnic in jih nato vrniti predsedniku. V zapisniku se mora posvedočiti število glasovnic, ki sò jih podpisali poedini skrutinatorji. Odstavek 3 — Nato se mora predsednik prepričati, daje žig na zavoju s sekeijskim žigom nepoškodovan, odpreti zavoj in posvedočiti v zapisniku število, označeno na žigu. Nato mora predsednik žigosati glasovnice, ki so bile podpisane, kontrolirati njihovo število in jih nato položiti v prvo glasovalno skrinjico ali v posebno skrinjico, če sta obe glasovalni skrinjici namenjeni, da sprejmeta glasovnice, ko volivec odda glas. ed operacijami, ki so predpisane v tem in v prejšnjem odstavku, nihče ne sme zapustiti glasovalne dvorane. Odstavek 4 — Po teh ukrepih mora predsednik volivnega urada izreči glasovanje za odprto ; volivci se morajo pripustiti h glasovanju po vrstnem redu pristopa neglede na vrstni red, v katerem so vpisani v imenik. Vendar sme predsednik odrediti, da en skrutinator kliče volivce po imenu, če je dvorana prenapolnjena. Odstavek 5 •— H glasovanju se morajo pripustiti tisti volivci, ki se izkažejo s svojo osebno izkaznico ali z drugo listino o istovetnosti, ki so jo izdale javne upravne oblasti, če je opremljena s fotografijo imetnika. V takem primeru se morajo podatki listine zabeležiti v posebni rubriki za ugotavljenje istovetnosti v volivnem imeniku, ki ga je overila volivna komisija. Če volivec nima listine, ki zadošča za ugotovitev istovetnosti, mora eden izmed članov volivnega urada, ki ga osebno pozna, posvedočiti njegovo istovetnost, s tem da se podpiše v prej navedeni rubriki za ugotavljanje istovetnosti. V primeru nesoglasja glede ugotovitve istovetnosti volivca odloča predsenik v skladu z določbo člena XXXII. ČLEN XXVII POSTOPEK PRI GLASOVANJU Odstavek 1 — Ko je predsednik ugotovil istovetnost volivca, odtrga kupon od volivnega potrdila in ga shrani v poseben ovoj ; nato potegne iz prve glasovalne skrinjice ali iz skrinjice, omenjene v členu XXVT, odstavek 3, eno glasovnico in jo izroči pravilno preganjeno volivcu obenem s tintnim svinčnikom. Odstavek 2 — Nato gre volivec k eni izmed za to določenih miz (glasovalni celici) in, ne da bi se mu kdo približal, glasuje tako, da s svinčnikom napravi križ na glasovnici preko znaka tiste kandidatne liste, za katero se je odločil, vsekakor pa na pravokotniku, kjer se ta znak nahaja. Odstavek 3 — Volivec sme tudi izraziti, da daje prednost (preferenco) kandidatom tiste kandidatne - liste, za katero je glasoval, in sicer s tem, da s tintnim svinčnikom napiše priimek in ime ali pa samo priimek dotičnih kandidatov na za to določene črte v srednjem delu glasovnice. Število preferenc, ki jih sme dati volivec, znaša v občini Trst 4, v drugih občinah cone pa 2. Če ima več kandidatov iste kandidatne liste enak priimek, se mora vedno napisati ime in priimek in po potrebi ime očeta. Če ima kandidat dva priimka, mora volivec, ki hoče izraziti preferenco, napisati eden ali drugi priimek izmed obeh. če pa je možno zamenjati več kandidatov, mora označiti v vsakem primeru oba priimka. Preferenca se sme izraziti tudi s tem, da se napišejo številke, s katerimi so dotični kandidati označeni na kandidatni listi, namesto da bi se napisali njihovi priimki. Preference, ki so izražene tako, da so napisane številke v isti vrsti, niso veljavne, če zaradi tega nastane dvom. Izražene preference, ki presegajo število, predvideno za dotično občino, so nične ; veljavne pa so prve preference po vrstnem redu. Preference, kjer kandidat ni označen s potrebno jasnostjo, tako da ga je moči razlikovati od vseh drugih kandidatov iste kandidatne liste, niso veljavne. Preference, dane kandidatom druge kandidatne liste kakor je tista, za katero je bil oddan glas, niso veljavne. če volivec ne označi nobenega znaka za kandidatno listo, pač pa napiše eno ali več preferenc za kandidate ene in iste kandidatne liste, se smatra da je glasoval za tisto kandidatno listo, kateri pripadajo dotični izbrani kandidati. Drugi znaki in označbe niso dovoljeni. Odstavek 4 — Ko je volivec opravil operacije, opisane v prejšnjih odstavkih, mora preganiti glasovnico po črtah na glasovnici in jo zapreti s tem, da ovlaži gumirani del. Predsednik ga mora poprej poučiti o teh operacijah, pri čemer pa ne sme tega pokazati s primerom ; v vsakem primeru pa mora navesti, kako je postopati, ter število preferenčnih glasov, ki jih sme dati volivec. Odstavek 5 — Ko je volivec opravil glasovanje, mora izročiti predsedniku svinčnik in zaprto glasovnico. Predsednik se mora prepričati, da je glasovnica zaprta ; če ni zaprta, mora pozvati volivca, da gre ponovno v glasovalno celico in da zapre glasovnico. Nato se mora prepričati o istovetnosti glasovnice s tem, da pregleda podpis in žig, in položiti glasovnico v glasovalno skrinjico. Eden izmed članov volivnega urada mora posvedočiti dejstvo, da je volivec glasoval, s tem, da se podpiše v za to določenem stolpcu sekcijskega volivnega imenika poleg imena volivca. Odstavek 6 — Glasovnica, pri katerih manjka žig ali podpis skrutinatorja, se ne smejo položiti v glasovalno skrinjico ; volivci, ki so predložili take glasovnice, ne smejo znova glasovati. Te glasovnice morajo predsednik in najmanj dva skrutinatorja takoj podpisati na hrbtni strani in se morajo priložiti k zapisniku, v katerem se morajo posebej omeniti tisti volivci, ki niso vrnili glasovnice po tem, ko so jo prejeli. Odstavek 7 —Volivec mora vrniti svinčnik obenem z glasovnico. Kdor ne vrne glasovnice ali svinčnika, se kaznuje z globo od 1000 do 3000 lir. Odstavek 8 — Predsednik volivnega urada, ki ne odtrga za to določenega kupona od volivnega potrdila, se kaznuje z ječo od treh mescev do enega leta. Odstavek 9 — Veljavna glasovnica predstavlja en glas za dotično kandidatno listo. ČLEN XXVIII ZAKLJUČITEV GLASOVANJA Glasovanje mora biti odprto do 21. me. če pa so v tem času v dvorani še navzoči volivci, ki še niso glasovali, se mora glasovanje nadaljevati, dokler niso vsi od njih glasovali, vendar ne preko 22. ure. Po tej uri noben volivec ne more več glasovati. Clen xxxx OPERACIJE PO ZAKLJUČITVI GLASOVANJA Odstavek 1. — Ko poteče čas, ki ga člen XXVIII določa kot rok glasovanja, se morajo papirji in predmeti, ki niso potrebni za skrutinij, odstraniti z mize, predsednik pa mora: a) izreči glasovanje za zaključeno ; b) ugotoviti število glasovalcev na podlagi volivnega imenika, ki ga. je overila volivna komisija, in na podlagi vplivnih potrdil. Predno se prične pregledovanje glasov, morajo ta volivni imenik na hrbtni strani podpisati predsednik in'dva skrutinatorja, na kar se mora položiti v zapečaten ovoj obenem z ovojem s kuponi, omenjenim v členu XVII, odstavek 1, ker je sicer glasovanje nično ; vsak prisotni volivec se sme podpisati na ovoju. Ta ovoj se mora takoj poslati pretorju, ki mora izdati o tem prejemno potrdilo ; c) dvigniti in prešteti glasovnice, ki so bile ostale v prvi glasovalni skrinjici in primerjati njihovo število s številom tistih vpisanih volivcev, ki niso glasovali ; v ta namen se mora smatrati, (la so glasovali tudi tisti volivci, ki nisp vrnili glasovnice po tem, ko so jo prejeli, ali ki so vrnili glasovnice brez žiga ali brez podpisov skr ut inat or je v. Te glasovnice in glasovnice, ki so ostale v zavoju, ki ga je predsedniku dostavil župan, se morajo poslati pretorju tako, kakor je določeno v pododstavku b) ; d) zapreti in zapečatiti glasovalni skrinjici ter napraviti zavoj, v katerega se morajo položiti spisi o operacijah, ki so bile že izvršene, in o tistih operacijah, ki se morajo izvršiti naslednji dan ; e) odrediti, da se ta zavoj opremi z označbo sekcije, s pečatom z žigom volivnega urada tpr s podpisi predsednika in najmanj dveh skrutinatorjev ter volivcev, ki bi želeli se podpisati ; f) preložiti skrutinij na naslednje jutro ob 8. uri in poskrbeti za to, da se dvorana za-straži, tako, da nihče ne more vstopiti. Vse te operacije se morajo izvršiti po zgoraj določenem vrstnem redu ; vsaka poedina operacija in njen izid se mora posvedočiti v zapisniku, kjer se morajo zabeležiti tudi vse vložene reklamacije, predloženi protesti in sprejeti sklepi. Odstavek 2 — Če se ne zapečati glasovalna skrinjica, so volivne operacije neveljavne. Odstavek 3 — Potem ko je bil zapisnik podpisan, se mora seja takoj zaključiti. ČLEN XXX ŠTETJE GLASOV V ponedeljek ob 8. uri mora. predsednik odpreti glasovalno skrinjico oziroma glasovalni skrinjici in pričeti s štetjem glasov, potem ko se je volivni urad znova konstituiral in ko se je ugotovilo, da so podpisi in pečati, pristavljeni prejšnji večer, ostali nepoškodovani. Eden izmed skrutinatorjev, ki se mora določiti z žrebom, mora vleči glasovnice drugo za drugo, jih razganiti in jih izročiti predsedniku, ki mora glasno povedati znak liste in vse dane preference, ter jih nato izročiti drugemu skrutinatorjp, ki jih mora položiti k že pregledanim glasovnicam z istim znakom kandidatne liste. .. * Drugi skrutinatorji morajo posebej zapisovati in javljati število glasov, ki jih ysaka poedina kandidatna lista in vsak poedini kandidat sproti doseza tekom štetja glasov v skladu z danimi preferencami. Skupno število glasovnic mora odgovarjati številu glasovalcev. če se vloži kakršen koli ugovor glede poedine glasovnice, se mora ta glasovnica takoj opremiti na hrbtni strani tako, kakor je predpisano v členu XXXII. ČLEN XXXI NIČNE GLASOVNICE Naslednje glasovnice so nične : a) glasovnice, ki se razlikujejo od onih, ki so predpisane v členu XXVII, ali glasovnice brez žiga ali podpisov, predpisanih po členu XXVI, odstavek 3 ; b) glasovnice-z imeni, znaki ali drugimi označbami, ki so različne od tistih, ki so natisnjene v glasovnici. Pri tem so izvzeti samo znaki, s katerimi se glasuje za kandidatno listo, in označbe preference. ČLEN XXXII ODLOČBE PREDSEDNIKA IN ZAPISNIKI Odstavek 1 — Predsednik začasno odloča o vseh težkočah in incidentih v zvezi z operacijami sekcije in o neveljavnosti glasov, potem ko je zaslišal skrutinatorje. Vsi ugovori, čeprav le ustno vloženi, ki se tičejo osporavanih glasov, neglede na to ali so bili ti glasovi vzeti v poštev ali ne, ter vse predsednikove odločbe se morajo zabeležiti v zapisniku. Odstavek 2 — Glasovnice, ki so se smatrale za nične, glasovnice, iz katerih ni razvidna oddaja glasu, glasovnice, ki so bile iz kateregakoli razloga osporavane, ter pismene ugovore morata na hrbtni strani podpisati najmanj dva člana—volivnega urada in se morajo priložiti k zapisniku. Odstavek 3 — Vse druge glasovnice se morajo označiti s številkami in položiti v zape-èafén ovoj, ki ga podpišeta predsednik in tajnik in ki se mora priložiti k zapisniku. ČLEN XXXIII ZAPISNIK 0 SKRUTINIJU Odstavek 1 — Ko se zaključi skrutinij, mora predsednik ugotoviti izid skrutinija in ga posvedočiti v zapisniku. Zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati vsi člani volivnega urada na isti seji. Potem ko je bil podpisan zapisnik, se mora seja takoj zaključiti. Odstavek 2 — En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem tajništvu, kjer ga sme vpogledati vsak volivec. Odstavek 3 — Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj položiti v ovoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva skrutinatorja, in se mora takoj poslati predsedniku osrednjega volivnega urada skupaj z ovojem z glasovnicami, omenjenem v členu XXXII, odstavek 3. Če obsega občina samo eno volivno sekcijo, se mora ta izvod hraniti pri sekciji, ki mora v svojstvu osrednjega volivnega urada opraviti vse operacije, predpisane v členu XXXIV do XXXVIII. OSREDNJI VOLIVNI URAD Odstavek 1 — V občinah, ki imajo več kakor eno volivno sekcijo, obstoja osrednji volivni urad iz predsednika tribunala ali sodnika, ki ga on določi, kot predsednika urada, ter iz tajnika in iz članov volivnega urada prve sekcije, kjer ima urad svoj sedež. Odstavek 2. — V občinah, ki imajo samo eno sekcijo, opravlja naloge osrednjega volivnega urada volivni urad sekcije. Odstavek 3. — Predsednik osrednjega volivnega urada ima pravico na dnevnico 3000 iii ter na odškodnino za službeno potovanje kakor pripada dižavnim uradnikom V. stopnje. Državni uradniki višje kot V. stopnje imajo pravico na odškodnino za službeno potovanje svoje stopnje, kadar jim taka odškodnina pripada. ČLEN XXXV DOLOČITEV MEST Odstavek 1 — Isti ponedeljek ob 6. uri, če je to mogoče, ali najkasneje v torek zjutraj, mora predsednik sklicati osrednji volivni urad in ponoviti izid glasovanja v vsaki poedini sekciji, pri čemer pa ne sme spreminjati teh izidov. Nato mora določiti volivno številko vsake poedine liste in individualno številko poedinih kandidatov. Odstavek 2 — Volivna številka kandidatne liste obstoja iz vseh veljavnih glasov, ki jih je lista dosegla v vseh sekcijah občine. Individualna številka poedinega kandidata obstoja iz volivne številke njegove kandidatne liste prištevši preferenčne glasove. Odstavek 3 — Volivna številka služi kot osnova za dodelitev števila svetovalcev, do katerega je upravičena vsaka poedina kandidatna lista. Za občino Trst se ta dodelitev opravi na sledeči način : Vsaka poeđina volivna številka se zaporedoma deli z 1, 2, 3, 4,. . . itd, dokler se ne doseže število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti ; iz tako dobljenih količnikov se mora vzeti toliko naj-večjih količnikov kakor je število svetovalcev, ki jih je treba izvolili ; ti količniki se morajo razvrstiti po nižajoči se lestvici. Pri zgoraj omenjenem deljenju se ulomki ne upoštevajo. Vsaki poedini kandidatni listi se dodeli toliko predstavnikov, kolikor je v lestvici količnikov, ki pripadajo tej kandidatni listi. Če so količniki enaki, se dodeli mesto tisti kandidatni listi, ki je dosegla višjo volivno številko, v primeru enakosti teh številk pa z žrebanjem. Če pride na kandidatno listo več mest, kakor šteje kandidatov, se morajo nadštevilna mesta razdeliti med druge kandidatne liste po vrstnem redu količnikov. Odstavek 4 — V drugih občinah cone se mesta dodelijo tako, da se skupno število veljavnih glasov, ki so jih dosegle vse kandidatne liste, deli s številom, svetovalcev, ki jih je treba izvoliti, in se tako dobi volivni količnik ; pri tem deljenju se ulomki količnika ne upoštevajo. Vsaki poedini kandidatni listi se dodeli toliko mest, kolikor krat je volivni količnik obsežen v volivni številki te liste. Mesta, ki se ne bi dodelila, ker ni bil dosežen volivni količnik, se morajo dodeliti takole : a) če eno samo mesto ni bilo dodeljeno, se dodeli kandidatni listi, ki ima naj višji ostanek ; b) če ni bilo dodeljeno več kot eno mesto, se drugo mesto dodeli kandidatni listi, ki ima drugi naj višji ostanek, itd. Če so ostanki enaki, se mesto ali mesta dodelijo tisti kandidatni listi ali listam, ki so dosegle najnižjo volivno številko. Če so tudi volivne številke enake, se dodelitev izvrši z žrebanjem. Odstavek 5 — Potem ko se je v smislu prednjih odstavkov 3 oz. 4 določilo število svetovalcev, ki se dajejo poedinim kandidatnim listam, določi osrednji volivni urad vrstni red kandidatov vsake poedine liste na podlagi individualnih volivnih številk, ki so jih dosegli. ČLEN XXXVI PROGLASITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Na podlagi izidov, ki jih je ugotovil osrednji volivni urad, mora predsednik proglasiti izvoljenim v skladu s številom mest, ki pripadajo poedinim kandidatnim listam, tiste kandidate, ki so po vrstnem redu, omenjenem v odstavku o prejšnjega člena, dosegli najvišje individualne volivne številke, če so pa te številke enake, tiste kandidate, ki imajo prednost po vrstnem redu v kandidatni listi ; poprej pa mora pozvati prisotne volivce, da prijavijo morebitne zadržke proti pasivni volivni pravici izvoljenih oseb ; vse to velja nekvarno odločbam, ki bi jih sprejel občinski svet v smislu člena XLI1I. ČLEN XXXVII ZAPISNIK O OPERACIJAH OSREDNJEGA VOLIVNEGA URADA Odstavek 1 — Predstavniki kandidatne liste imajo pravico prisostvovati operacijam osrednjega volivnega urada v tistem delu dvorane, ki je rezerviran za urad. Odstavek 2 — Osrednji volivni urad odloča o vseh incidentih v zvezi z operacijami, ki so mu poverjene. Odstavek 3 — Vse opravljene operacije, incidenti, sprejeti sklepi, prijave zadržkov proti pasivni volivni pravici glede izvoljenih kandidatov se morajo zabeležiti v zapisniku ; zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati predsednik in vsi člani urada. En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem* tajništvu, kjer ga sme vpogledati vsak volivec. Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj staviti v ovoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva člana urada in ki se mora takoj poslati conskemu predsedniku obenem z zapisniki sekcije ter z ovoji z glasovnicami, omenjeni v členu XXXII, odstavek 3. Teh ovojev osrednji volivni urad pod nobenim pogojem ne sme odpreti. ČLEN XXXVIII NADOMESTITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Vsako mesto, ki se izprazni v štiriletni dobi iz kakršnegakoli razloga razen s prostovoljnim odstopom, se mora zasesti s kandidatom, ki neposredno sledi zadnji osebi, izvoljeni na isti kandidatni listi. NEZDRUŽLJIVOST POLOŽAJEV PRI IZVOLJENIH OSEBAH Ce so na podlagi volitev postali člani občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XI odstavek 3, ostane izvoljen tisti izmed njih, ki pripada kandidatni listi z višjo volivno številko, če pa gre za kandidate ene in iste kandidatne liste, tisti kandidat, ki je dosegel višjo individualno številko. V takem primeru se morajo izključeni člani občinskega sveta takoj nadomestiti po predpisih člena XXXVIII. ČLEN XL OBJAVA IN SPOROČITEV IZIDOV V treh dneh po zaključku skrutinija mora župan objaviti izide volitev in jih sporočiti izvoljenim osebam. Člen xli RAZVELJAVLJENJE GLASOVANJA Če se volitve v nekaterih sekcijah niso izvršile ali so bile razveljavljene, se sme opustiti glasovanje oziroma ponovitev glasovanja v teh sekcijah, če glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, nima vpliva na skupni izid volitev. Ce bi moglo glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, vplivati na skupni izid glasovanja, se morajo volitve vršiti v dveh mescih na dan, ki ga določi Zavezniška vojaška uprava. ČLEN XL1I POLOG IMENIKA 0 GLASOVANJU Pretor mora pozvati skrutinatorje, da prisostvujejo, če to želijo, v treh dneh odpiranju ovoja z imenikom o glasovanju. Ta imenik mora biti položen za dobo 15 dni v pisarnici preture, kjer ga sme vpogledati vsak volivec. ČLEN XLIII PRETRES PO OBČINSKEM SVETU Na svoji prvi seji po volitvah mora občinski svet, predno sklepa o katerikoli drugi zadevi, pretresti položaj izvoljenih članov v smislu člena X odstavek 1 in člena XI, odstavki 1, 2 in 3, čeprav ni bilo nobenih ugovorov ; če obstoja kateri izmed razlogov, naštetih v teh predpisih, mora izreči, da ne morejo biti izvoljeni, in poskrbeti za to, da se nadomestijo po predpisih člena XXXVIII. Če občinski svet tega ne izreče na svoji prvi seji, mora to storiti conski upravni odbor. Proti odločbam občinskega sveta je dopusten ugovor, ki ga predvideva naslednji člen ; rok za ugovor teče od dneva, ko se objavi odločba, kjer pa je potrebna vročitev, od dneva vročit ve. Clen xliv UGOVORI Odstavek 1 — Proti volivnim operacijam v zvezi z izvolitvijo občinskih svetovalcev je dopusten ugovor v enem mescu od dneva, ko se svetovalci proglasijo za izvoljene. O ugovoru odloča v prvi stopnji občinski svet tako v pogledu pravice biti izvoljen kakor v pogledu volivnih operacij. Pritožitelj mora v treh dneh dati vročiti ugovor prizadeti nasprotni stranki potom sodnega vročevalca ; ta stranka ima pravico vložiti odgovor v desetih dneh. Ce občinski svet v dveh mescih od vročitve ne ukrene o ugovoru ničesar, se mora na zahtevo prizadetih strank zadeva odstopiti conskemu upravnemu odboru, ki mora izdati svojo odločbo v enem mescu od dneva, ko je prevzel zadevo. Župan mora vročiti odločbo občinskega sveta prizadeti stranki v dveh dneh. Odstavek 2 — Proti odločbam občinskega sveta je dopustna pritožba na conski upravni odbor v enem mescu od dneva, ko se vroči odločba. Pritožbo mora pritožitelj v petih dneh po sodnem vročevalnem uradniku dati vročiti prizadeti stranki, ki sme vložiti odgovor v desetih dneh. Odstavek 3 — Proti odločbam conskega upravnega odbora je dopusten priziv na apelaci j -sko sodišče v skladu s predpisi člena 32, 33 in 34 enotnega zakonskega besedila zakona o političnih volitvah, odobrenega s kr. odi. z dne 2. septembra 1919 št. 1495. Odločba apelacijskega sodišča je dokončna. Odstavek 4 — Če občinski svet, conski upravni odbor in apelacijsko sodišče ugodijo tem pravnim lekom, morajo, če je to potrebno, primerno popraviti izid volitev in nadomestiti kandidate, ki so bili nepravilno proglašeni za izvoljene, s kandidati, ki so k temu upravičeni. POGLAVJE III KAZENSKE DOLOČBE ČLEN XLV Odstavek 1 — Kdorkoli v namenu, da v svoj prid ali v prid tretjih oseb pridobi podpis za izjavo o vložitvi kandidatne liste, volivni glas ali vzdržanje od glasovanja, ponudi ali obljubi kakršnokoli ugodnost enemu ali več volivcem ali, v sporazumu z volivci, tretjim osebam, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 3 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir. tudi v primeru, če je bila ugodnost zakrita v obliki odškodnine volivcem za potne stroške ali stroške bivanja ali plačila za jed in pijačo ali v obliki nagrade pod pretvezo volivnih stroškov ali uslug. Odstavek 2 — Enako se kaznuje volivec, ki je sprejel ponudbe ali obljube ali denar ali druge ugodnosti za to, da bi dal ali odklonil svoj podpis ali glas. ČLEN XLVI Odstavek 1 — Kdorkoli uporabi silo ali grožnjo proti volivcu ali njegovi družini v namenu, da bi ga prisilil, da podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasuje v prid določenih kandidatov ali da ne podpiše ali da ne glasuje, ali ki z vestmi, o katerih ve, da so neresnične, ali z zvijačo ali prevaro ali s kakršnim koli nezakonitim sredstvom, ki more omejiti prostost volivcev, vrši pritisk v namenu, da bi jih prisilil, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasujejo za določene kandidate ali da ne podpišejo ali ne glasujejo, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 5 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir. Odstavek 2. — Kazen se zviša in ne sme biti manjša kot tri leta, če je bilo nasilje, grožnja ali pritisk storjeno z orožjem ali po zakrinkani osebi, ali po več osebah skupaj, ali potom anonimnega pisma, ali na simboličen način, ali v imenu skupin oseb, združenj ali odborov, najsi le-ti obstojajo ali so zgolj namišljeni. Odstavek j. — če je silo ali grožnjo uporabilo skupaj več kot pet oseb, čeprav je le ena izmed njih uporabila orožje, ali več kot deset oseb, čeprav brez uporabe orožja, je ječa od treh do petnajst let in denarna kazen do 50.000 lir. ČLEN XL VII Javni uradnik, oseba v službi javnih naprav, oseba, ki opravlja službo javne koristi, dušebrižniki katerekoli veroizpovedi in vsakdo, ki mu pristoja javna oblast ali civilne ali vojaške funkcije, ki z izrabljanjem svojih pravic, dolžnosti in nalog ali v njihovem izvrševanju skuša prisiliti volivce, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali jih skuša pregovoriti, da se tega vzdržijo, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 3 let in s kaznijo v denarju od 3000 do 20.000 lir. ČLEN XLVIII Odstavek 1 — Kdorkoli z grožnjami ali z nasilnimi dejanji moti redni potek volivnega sestanka, ovira prosto izvrševanje pravice glasovanja ali na kakršen koli način spremeni izide glasovanja, se kaznuje z ječo od 2 do 5 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir. Odstavek 2 — Kazen,.ki jo določa prejšnji odstavek, velja tudi za vsako osebo, ki potvori celoma ali deloma volivne imenike ali kandidatne liste ali druge spise, ki jih predvideva ta ukaz in ki so določene za volivne operacije, ali ki spremeni kakršnokoli tako pristno listino, ali ki nadomesti, odstrani ali uniči katerokoli teh listin celoma ali deloma. Kdorkoli uporabi katero koli od teh listin, ki so bile potvorjene, spremenjene ali nadomeščene, se kaznuje z isto kaznijo, čeprav pri dejanju samem ni sodeloval. Odstavek j — če je kažnjivo dejanje storila katerakoli oseba, ki pripada volivnemu uradu, je kazen ječa od 2 do 8 let in denarna kazen najmanj lO.OOb lir. Odstavek 4 — Proti osebam, ki so obtožene zaradi zločinov, predvidenih v tem členu in so bile zasačene pri činu samem, se mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi. ČLEN XL1X Kdorkoli stopi v volivno dvorano ali v dvorano osrednjega volivnega urada z orožjem, čeprav je volivec ali član volivnega, urada, se mora takoj aretirati in se kaznuje z ječo od enega mesca do enega leta. Orožje se mora zapleniti. Sodišče mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 1 Kdorkoli vstopi v -volivno dvorano ali v dvorano osrednjega votivnega urada med volivnimi operacijami, ne da bi bil k temu upravičen, se kaznuje z zaporom do treh mescev in z globo do 2000 lir. Odstavek 2 — S kaznijo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje vsakdo, kdor v prej navedenih dvoranah povzroči nered z vidnimi znaki odobravanja ali neodobravanja ali na drug način in se ne odzove predsednikovemu svarilu. Odstavek 3 — Kdorkoli ovira nalepljanje oglasov javne oblasti, ki se nanašajo na volivne operacije, ali ki ovira širjenje ali nalepljanje tiskanic za volivno propagando, ali ki ukrade ali uniči objave ali tiskanice, ki so namenjene za nalepljenje ali za razdelitev, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo najmanj 10.000 lir. Če stori to kažnjivo dejanje javni uradnik, je kazen od 2 do 5 let. ČLEN LI Odstavek 1 — Kdorkoli podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali se zglasi zaradi glasovanja v volivni sekciji, čeprav nima pravice glasovanja ali mu je bila ta pravica vzeta, ali pa pri tem privzame ime druge osebe, ali kdorkoli podpiše več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste ali glasuje v več kakor eni volivni sekciji, se kaznuje.z ječo do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 2 ■— Kdorkoli tekom volivnih operacij in pred dokončnim zaključenjem zapisnika prevarno napove kot označene druge znake kandidatnih list ali druga imena, kot so označena v glasovnici, ali kdorkoli, ki ima nalogo oddati glas namesto volivca, ki tega ne more storiti, pa pri tem glasuje za drugo kandidatno listo ali druge kandidate kot mu je bilo rečeno, se kaznuje z ječo od enega do šest let in z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 lir. ČLEN Lil Odstavek 1 — Kdorkoli sodeluje pri tem, da se dopusti h glasovanju oseba, ki nima pravice glasovanja, ali da se izključi oseba, ki ima pravico glasovanja, ali ki sodeluje pri tem, da se dovoli volivcu, ki ni fizično nesposoben, da mu pomaga pri glasovanju tretja oseba, kakor tudi zdravnik, ki je v ta namen izdal potrdilo, ki ni resnično, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 10.000 lir. Odstavek 2 — Če so ta kažnjiva dejanja storile osebe, ki pripadajo volivnemu uradu, se kaznujejo z ječo do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 3 — Kdorkoli pripada volivnemu uradu in s protizakonitimi dejanji ali opustitvami onemogoči volivne operacije, ali povzroči neveljavnost volitev ali spremeni njihov izid ali ne razglasi izida glasovanja, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir. Odstavek 4 — Kdorkoli pripada volivnemu uradu in ovira zakonito predpisano dostavitev volivnih imenikov in drugih seznamov, papirjev, ovojev in glasovalnih skrinjic s tem, da jih noče oddati ali da jih odstrani, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir. V teh primerih se mora krivec takoj aretirati, tribunal pa mora postopati proti njemu po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 5 — Tajnik volivnega urada, ki noče vpisati v zapisnik ali mu priložiti protestov ali ugovorov volivcev, se kaznuje z ječo od šest mescev do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 6 — Predstavnik kandidatne liste, ki ovira redni potek volivnih operacij, se kaznuje z ječo od dveh do petih let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 7 — Predsednik volivnega urada, ki ne pripusti, ali kdorkoli drugi, ki prepreči volivcu, da vstopi v glasovalno celico, se kaznuje z ječo od treh mescev do enega leta. Člen lih Odstavek 1 — Kdorkoli v namenu, da glasuje, ne da bi imel to pravico, ali da glasuje več kakor enkrat, nepravilno uporabi volivno potrdilo, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 2 — Kdorkoli v namenu, da ovira prosto izvrševanje volivne pravice, pridobi od drugih volivna potrdila, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Člen liv Župan, ki ne izvrši dolžnosti, predvidenih v odstavku 3 e) člena XIV, se kaznuje z ječo od šest mescev do enega leta. Ce neizpolnitev ni namerna, se kazen zniža na polovico. Člen lv Vsak volivec sme začeti kazensko postopanje zaradi kažnjivih dejanj, predvidenih v prejšnjih členih, s tem da priglasi svojo intervencijo kot zasebni udeleženec. Kazenski pregon zaradi kateregakoli kaznjivega dejanja, predvidenega v tem ukazu, zastara po dveh letih od dneva zadnjega zapisnika o volitvah, Ta rok zastaranja se prekine s katerimkoli procesualnim dejanjem, toda prekinitev ne more podaljšati trajanja kazenskega postopanja za čas, ki v celoti presega polovico zastarnega roka. Člen lvi Ce občinski svet ali conski upravni odbor odredi preiskavo ima oseba, ki ji je preiskava poverjena, pravico, da pozove priče k zaslišanju. Za priče, pozvane v zgoraj navedenih preiskavah, veljajo predpisi kazenskega zakonika o krivem pričevanju, o prikrivanju resnice in o odklonitvi pričevanja v civilno-pravdnih stvareh ; ti predpisi veljajo nekvarno težjim kaznim, ki jih določa kazenski zakonik za krivo pričevanje ali prikrivanje resnice ali odklonitev pričanje, kadar se ta dejanja nanašajo na kažnjiva dejanja. Člen lvii Odstavek 1 — Ce sodišče izreče kazen ječe, ima obsodba zaradi volivnih kažnjivih dejanj vedno za posledico izgubo volivne pravice in pravice na javno službo. Odstavek 2 — Ce je bila obsodba izrečena proti kandidatu, se mora izreči izguba volivne pravice in pasivne volivne pravice za najmanj 5 in največ 10 let. Sodišče sme v vsakem primeru odrediti, da se obsodilna razsodba objavi. V vseh primerih pa ostanejo v veljavi predpisi kazenskega zakonika ali drugih zakonov o višjih kaznih za težja kažnjiva dejanja, ki niso predvidena v tem ukazu. Odstavek 3 — Za volivna kažnjiva dejanja ne veljajo določbe členov 163 do 167 in člena 175 kazenskega zakonika ter. člena 487 zakonika o kazenskem postopku glede pogojne odložitve kazni in neomembe obsodbe v kazenskem listu. ČLEN L Vl i t Predpisi tega poglavja veljajo tudi za izvolitev župana, v kolikor so uporabni. ČLEN LIX Za sojenje kažnjivih dejanj po tem poglavju razen onih, omenjenih v členu XL Vlil, so pristojna redna sodišča. Glede kažnjivih dejanj, predvidenih 'v členu XLVIII, so pristojna zavezniška vojaška sodišča, ki jih morejo odstopiti v sojenje rednim -sodiščem. POGLAVJE IV PREHODNE IN ZAKLJUČNE DOLOČBE ČLEN LX Nič, kar je .vsebovano v členu VI, prvi odstavek, in v členu XXXVIII, drugi odstavek tega ukaza, ne podaljšuje funkcije sedanjih občinskih svetov preko njihove prvotne funkcijske dobe dveh let ali daje pravico na nadomestitev sedanjih občinskih svetovalcev. ČLEN LXI Ukaz št. 33 z dne 21. febrarja 1949, spremenjen z ukazom št. 62 z dne 29. marca 1949, se razveljavi. ČLEN LXI1 VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 20. februarja 1951. CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske, Ref. : LD/À/51/27 _ generalni ravnatelj za civilne zadeve SPREMEMBA UKAZA Šr. 104/1949 USTANOVA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH Ker imam za priporočljivo spremeniti ukaz št. 104 z dne 12. maja 1949, ki je bjl že spremenjen z ukazom št. 22 z dne 6. februarja 1950 ter z ukazom št. 12 z dne 24. januarja 1951, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zad-eve, UKAZUJEM: ČLEN I Stavek ,,d) en predstavnik upravnika urada za javna dela“ v odstavku 2 člena III ukaza št. 104 z dne 12. maja 1949, spremenjenega z ukazom št. 22 z dne 6. februarja 1950 ter z ukazom št. 12 za dne 24. januarja 1951, se črta in nadomesti z naslednjim : ,,d) en predstavnik inspektorata civilnega tehničnega urada ter urada za ceste U.V.S.S.“ ČLEN 11 Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V TRSTU, dne 20. februarja 1951. CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske Ref. : LDIA/51I26 generalni ravnatelj za civilne zadeve SPREMEMBA UKAZA ŠT. 96/1950 — PREDPISI O STANOVANJSKIH URADIH IN STANOVANJSKIH ODBORIH Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti ukaz št. g6 z dne 8. maja ig$o o stanovanjskih uradih in stanovanjskih odborih v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato 'jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN 1 Členu TI ukaza št. 96 z dne 8. maja 1950 se doda naslednji „Odločbe stanovanjskega urada ter odločbe stanovanjskega naslov v smislu čl. 474 zakonika o civilnopravdnem postopku. “ ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu in učinkuje od 21. maja 1950 dalje. V Trstu, dne 27. februarja 1951. CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske, Ref. : LD/Af 51)34 generalni ravnatelj za civilni zadeve odstavek : odbora tvorijo izvršilni NOVA DOVOLJENJA ZA ZAČASNI UVOZ Ker sodim, da je priporočljivo izdati nova dovolnjenja za začasni uvoz v tisti del Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile. zato jaz, CHARLES C .BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN 1 S tem se dovoli začasni uvoz naslednjega blaga za spodaj navedene namene in za dobo šestih mescev : OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za izvoz 1. Borovo lubje tudi zmleto za ekstrahiranje tanina (dovoljenje velja od 27. oktobra 1950) 100 kg 1 leto 2. Nadomestni deli za letala za pregled in popravo 50 kg 6 mescev 3. Aluminij in njegove zlitine v palicah, kladah, ploščah, žicah, trakih, šibah in ceveh za izdelavo aluminijevih zlitin in polfabrikatov, motornih vozil, sestavin motornih vozil in vsakovrstna dela (dovoljenje velja od 1. januarja 1951) 500 kg 1 leto 4. Star aluminij in njegove stare zlitine za pretopit e v in spremembo v aluminijeve klade in zlitine (dovoljenje velja od 1. januarja 1951) 500 kg 1 leto 5. Jeklo v obliki hladno valjane žice v premeru okoli 13/10 za izdelavo obročev za kolesa 500 kg 1 leto 6. a) celuloza za izdelavo umetnih vlaken in odnosnih proizvodov (dovoljenje velja od 29. oktobra 1950) 100 kg 6 mescev 1 L Najmanjša Skrajni OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza dovoljena rok za količina izvoz bJ odpadki surovega ali beljenega bombaža in bombažne volne, tudi v obliki kartona a J Naravna nečista ali oprana volna, očešana volna., volneni odpadki, kozja ali kamelja dlaka in dlaka drugih živali, ki se lahko označi kot volna b J Cunje iz volne, bombaža in mešane 8. Surovi med 9. Bombažni odpaki 10. Surova in sintetična guma, sok naravne in sintetične gume, surova gutaperha 11. Odpaki svile "za izdelavo umetnih vlaken z bakrenim amonijakom z lepilom, z ocetno solno kislino in odnosnih proizvodov (dovoljenje velja od 29. oktobra 1950) za kakršno koli predelavo ali spremembo v končne proizvode, tudi mešane, in v oblačila vsake vrste (dovoljenje velja cd 29. oktobra 1950) za izpukanje in kakršno koli nadaljno predelavo ali spremembo v proizvode, tudi mešane, in oblačila vsake vrste (dovoljenje velja od 29. oktobra 1950) za čiščenje in stavljanje v posode, ali za uporabo pri izdelavi karamel in „torroni11 (dovoljenje velja od 1. januarja 1951) za izdelavo celuloida in raznih celuloidnih predmetov (glavnikov za česanje ali okrasek, krtačk za nohte, naočnike itd. (dovoljenje velja od 1. januarja 1950) za izdelavo raznih predmetov (dovoljenje velja òd 3. decembra 1950 za omehčanje, češljanje in tkanje (dovoljenje velja od 1. januarja 1951) 100 kg 100 kg 100 kg 100 kg 6 mescev 6 mescev 6 mescev 6 mescev 500 kg 100 kg 100 kg 6 mescev 1 leto 6 mescev • OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za - i izvoz 12. Staro železo in jeklo za spremembo v palice in ' 1 polizdelke („blooms", bed nje in ,,billets“) in v zli- tine jekla, ki se pridobi- vajo neposredno iz prve- ga zlitja starega železa dovoljenje velja od 5. oktobra 1950) 1000 kg 1 leto 13. Zlitine železa v zvezi za izdelavo posebnega pio- s tungštenom, molib- čevinastega, rezanega je- denom, vanadijem, kla in jeklovih zlitin 100 kg 1 leto manganom, fosforom, kromom in titanijem 14. Bombažna preja, ki me- za izdelavo čistega bom- ri nad 20.000 m na baznega blaga vrste naj- 1/2 kg finejšega „popelina “ (do- voljenje velja od 21. oktobra 1950) 50 kg 1 leto 15. Železna, jeklena, ba- za izdelavo kovinskih okvi- krena, bronasta, mede- rov vsake vrste (dovo- na žica, surova, svetla, ljenje velje od 27. de- kositrena ali cinasta cembra 1950 100 kg 1 leto 16. knjige, tudi z neveza- za vezanje 100 kg 6 mescev nimi polami 17. Posebne vrste železa in za izdelavo posebnih vrst jekla v palicah, „blo- železa in jekla v palicah, oms“, bednjah in bil- šibah, ploščah itd. 500 kg 1 leto lets“ 18. Lito železo za izdelavo zlitin in litega železa in jekla 1000 kg 1 leto 19. Kože vsake vrste, su- za izdelavo rokavic (dovo- rove ali strojene in ljene velja od 1. januarja barvane 1951 25 kg 6 mescev 1 OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za izvoz 20. Bela ali rumena surova svila („seta tratta“) in in svila toussah za podvojitev in zvijanje (v votek, organzin, krep, dlako, grenadino) ali za predelavo v motke in podobno (dovoljenje velja od 18. decembra 1950) 100 kg 6 mescev 21. Tkanine iz svile, umetnih vlaken, odpadkov, rayona (,,snia-fiocco“) ali mešane s svilo, umetnimi vlakni in odpadki rayona („snia-fiocco“) v količini najmanj 12% za beljenje, tiskanje, barvanje, valjanje, glajenje, lisanje, in pregniranje in za, vsako drugo predelavo v svrho izpopolnitve, kakor lisanje, „goffratura44, • likanje, pliširanje, ščet-kanje, odstranitev gub itd. (dovoljenje velja od 28. oktobra 1950) 25 kg 1 leto 22. Tkanine iz bombaža ali mešane z bombažen za beljenje barvanje glajenje, tiskanje, impregnira nje, lisanje in za vsako drugo predelavo za izpo polnitev, kakor je lisanje, „goffratura44, likanje, pliširanje, ščet kanje, odstranitev gub itd. (dovoljenje velja od 28. oktobra 1950) 20 kg 1 leto 23 Žlatna celuloza .in bombažni odpadki, surovi ali beljeni za izdelavo celuloznega acetata 100 kg 6 mescev 24. Meso in postranski proizvodi pri zakolju (vampi, jezik, jetra, drobovje, možgani, žleze i'd. ), sveži, ohlajeni ali zmrznjeni za konserviranje v škatlah, za predelavo v klobase, za soljenje, prekajevanje in vsako drugo predelavo (dovoljenje velja od 27. decembra 1950) 100 kg 6 mescev ČLEN II Dovoli se za dobo šestih mescev začasni uvoz materiala za fotografiranje in radijsko snemanje (snemanje na ploščah, žici ali traku), lastnega tujim častnikarjem, ki prihajajo v cono zaradi radijskih poročil ali posebne reportaže. Material, naveden v prejšnjem odstavku, «e mora ponovno izvoziti v roku mescev od začasnega uvoza. ČLEN III Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu in na podlagi že izdanih upravnih navodil učinkuje od 9. januarja 1951. Trst, dne 24 februarja 1951. Ref. : LD/A/5I/2I CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 42 NOVA DOVOLJENJA ZA ZAČASNI UVOZ IN POVRAČILO CARINE Ker sodim, da je priporočljivo izdati nova dovoljenja za začasni uvoz in povračilo carine v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje ,,cona“), zato jaz, CHARLES G. BLANCHARD, brigadni genet al ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i V seznamu blaga, ki se sme začasno uvozili za izdelavo predmetov po preglednici I, pii-loženi h kr. odloku od 18. decembra 1913 št. 1453, spremenjenemu v zakcn z dne 17. aprila 1925 št. 473, se doda naslednje blago : OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za izvoz 1. o.) celuloza za izdelavo umetnih vlaken in končnih izdelkov 100 kg ' 1 leto 6) surovi ali beljeni bombažni odpadki za izdelavo umetnih vlaken s pomočjo bakrovega a-monijaka in končnih izdelkov 100 kg 1 leto OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za izvoz 2. a) nečista ali oprana na- za izdelavo ali spremembo ravna volna, očešana v tkanine, tudi mešane volna, volneni od- in oblačila ktere koli padki, kozja ali ka- vrste 100 kg 1 leto melja dlaka in dlaka drugih živali, ki se v pogledu carine lahko označi kot volna b) volna, bombaž in me- za razcefra.nje in izdelavo šane cunje ali spremembo v tkanine, tudi mešane, in oblačila * katere koli vrste 100 kg 1 leto c) juta za izdelavo preprog, tudi mešanih 100 kg 1 leto 3. a) kolofonija za izdelavo posebnih maž, ki se rabijo pri izdelavi električnih kablov (do- voljenje je veljavno do 31. junija 1951) neomejena 1 leto 6J mešanice kolofonije za izdelavo električnih ka- in izolirno mineralno blov (dovoljenje velja do olje 30. junija 1951) neomejena 1 leto c J surovo mineralno olje za predelavo, potrebno za izdelavo električnih ka- blov (dovoljenje velja do 30. junija 1951) neomejena 1 leto d) mineralno mazil- za izdelavo električnih ka- no olje, rafinirano, blov (dovoljenje velja do anhidridno in brez 30. junija 1951) neomejena 1 leto kislin, z lepljivostjo 50°, a najmanj 26.5 Engler, ali z lepi ji- vost jo 100°, a najma- nj 3.4 Engler 4. korozo in semena palme za izdelavo gumbov 100 kg 1 leto dum ; OPIS BLAGA Namen začasnega uvoza Najmanjša dovoljena količina Skrajni rok za izvoz 5. navadno laneno predivo, po kakovosti manj od angleške št. 30 za izdelavo blaga, robcev, namiznih prtov, zvitega prediva, sukancev za čevlje in drugih izdelkov 100 kg 1 leto 6. maroško usnje (strojene kože brez dlake, razrezane v trake) za izdelavo klobukov 50 kg 1 leto 7. rastlinska in živalska mast ter olje za izdelavo margarine 500 kg 1 leto 8. surovo, deloma predelano petrolejsko olje za predelavo neomejena 1 leto 9. kamen živec, granatni kamen, lapislazuli, mačje oko, nefrit, amazonit, ametist, kremenjak, zakajeni topaz, kalait(tur kec), hematit, krvavi ja-spis, agat, opal in drugi polžlahtni ali fini kamni za razrezanje ali predelavo neomejena l leto - • 10. staro železo in jeklo za predelavo v palice ali polizdelke ( „blooms “, „billets“ in bednje) 1000 kg 1 leto ČLEN II Dovoljuje se do 31. decembra 1951 začasen uvoz naslednjih proizvodov za izpolnitev, opremo in dokončanje avtomobilov in motornih tovornih vozil : 1) steklenih in kristalnih (posebnih vrst za avtomobile), aparatov za merjenje hitrosti in ur, trakov za zavore, frikcijskih plošč in segmentov, bombažnih tkanin, povoščenih ali pergamoido vanih. imitiranega usnja, polivinilskih ali sintetičnih smel, s tkaninsko podlago ali brez nje ; 2) firnežev nitroceluloze in odnosnih raztopilnih snovi, sintetičnih firnežev. Dovoljenje začasnega uvoza navadnega železa in jpkla, valjanih po toplem postopku v surove palice in šibe za izdelavo orodja za predelavo lesa in kovin po zak. odloku z dne 11. maja 1924 št. 809, spremenjenem v zakon z dne 17. aprila 1925 št. 473. se s tem razširi na posebne vrste jekla. ČLEN IV Dovoljenje začasnega uvoza surovih ali beljenih bombažnih tkanin za barvanje ali tiskanje, ki ga predvideva preglednica I, priložena besedilu predpisov o začasnem uvozu in izvozu, odobrenemu z odlokom od 18. decembra 1913, št. 1453, spremenjenim v zakom 17. aprila št. 473, se s tem razširi na rezanje teh tkanin (kakor gori predelanih) v kose. ČLEN V Dovoljenje začasnega uvoza slamnatega kitajskega ali japonskega pletiva za beljenje ali barvanje, ki ga predvideva zakonski odlok z dne 2. maja 1932 št. 527, spremenjen v zakon z dne 22. decembra 1932 št. 1870, se s tem razširi na izdelavo klobukov. ČLEN VI Do 31. 'decembra 1951 se dovoli začasni uvoz ruma za izdelavo vermuta in likerjev. ČLEN VII Preklicuje se dovoljenje za začasni uvoz starega železa in jekla za izdelavo cevi. dano v ukazu št. 31 z dne 15. februarja 1949, ČLEN VIII Do 31. decembra 1951 se dovoli začasni izvoz kinematografskih barvanih filmov 8. 16 in 35 mm, z razgledi, ki so jih posneli v eoni turisti, zaradi razvijanja in tiskanja. ČLEN IX Blagu, ki se sme začasno izvoziti zaradi olajšave mednarodnega prometa, se dodajo uporabljeni ali novi leseni motki, ki se izvažajo polni, da se izpraznijo, oziroma prazni, da se napolnijo. Najdaljši rok za ponovni uvoz znaša 6 mosce v. ČE.EN X Za količine surovega bombaža za izdelavo proizvodov domače industrije gume in za pre-vlečenje električnih kablov, veljajo ugodnosti po ukazu št. 273 z dne 3. julija 1948. Preklicujejo se kr. odloka št. 174 z dne 22. februarja 1930 in št. 565 z dne 27. marca 1939 ter zakon z dne 20. marca 1940 št. 227. Ta ukaz stoj i v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi navodili pa učinkuje od 25. januarja 1951 dalje. V TRSTU, dne 24 februarja 1951. CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske Rej. : LDjAj51/27 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 43 SPREMEMBA LESTVICE PRISTOJBIN ZA OPRAVILA DAVČNIH IZTERJEVALCEV V IZVRŠBI ZARADI NEPOSREDNIH DAVKOV Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti lestvico pristojbin za opravila davčnih izterjevalcev v izvršbi zaradi neposrednih davkov v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Edini člen min. odloka z dne 19. februarja 1927, spremenjen z ukazom št. 77 z dne 21. aprila 1950, se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „Lestvica pristojbin, ki jih smejo pobirati davčni izterjevalci od zamudnih davkoplačevalcev za izvršilna opravila po zakonu o izterjevanju neposrednih davkov, je naslednja : za dolgove V višini do 30 5 » „ >, ,, od 30,50 do 50 10 n »» » 11 50,05 „ 100 20 » 11 11 100,05 ,, 200 35 »» ii „ 11 11 200,05 11 500 75 >» 11 11 11 500,05 „ 1.000 150 4» 11 11 11 1.000,05 „ 2.000 230 11 11 11 11 2.000,05 „ 5.000 400 >» 11 11 11 5.000.05 „ 10.000 650 „ „ 11 11 10.000,05 11 25.000 1.000 11 11 »> 11 25.000,05 „ 50.000 1.500 11 11 11 11 50.000,05 „ 100.000 2.000 11 11 11 100.000,05 „ 250.000 2.500 11 11 11 250.000,05 500.000 3.000 u 11 ,, 11 500.000,05 11 1.000.000 4.000 11 11 11 11 1.000.000,05 „ 2.500.000 4.600 „ 11 11 2.500.000,05 5.000.000 5.000 11 11 11 11 5.000.000,05 „ 10.000.000 6.000 11 11 11 10.000.000,05 „ 20.000.000 6.500 11 11 „ „ nad 20.000.000 . .. 7.000 Poleg gornjih pristojbin mora davkoplačevalec, na čigar nepremično imovino se vodi izvršba, plačati stroške za objavo dražbe v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave, izdaja „Bis“. ČLEN III Povišek pristojbin po zgornji lestvici v členu I tega ukaza nad pristojbinami po min. odloku z dne 19. februarja 1927 se priznava izterjevalcem neposrednih davkov. ČLEN IV Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, ter v skladu z že izdanimi upravnimi navodili učinkuje od 1. januarja 1951 do 31. decembra 1952. V Trstu, dne 24. februarja 1951. Ref. : LD/Alsi/18 CHARLES C. BLANCHARD brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve Upravni ukaz št. 10 IMENOVANJE NOVEGA UPRAVNEGA ODBORA „USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH" Ker je potekla funkcijska doba upravnega odbora „Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah“ in je potrebno imenovati nov odbor v smislu ukaza št. 104 z dne 12. maja 1949, člen III, odstavek 2 s spremembami, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za viviine zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I V skladu s členom III, odstavek 2 ukaza št. 104 z dne 12. maja 1949 s spremembami se imenujejo za člane novega upravnega odbora Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah : a) načelnik oddelka za javna dela in javne naprave pri ravnateljstvu za finance in gospodarstvo ; načelnik oddelka za proizvodnjo pri ravnateljstvu za finance in gospodarstvo ; kontrolor Zavezniške vojaške uprave pri ravnateljstvu za finance in gospodarstvo ; b) dr. Egone Furian, predstavnik conskega predsednika ; c) dr. Antonio Giuppani, predstavnik finančne intendance ; d) dr. inž. Aldo Andreocci, inspektor civilnega tehničnega urada in urada za ceste U.S. V.S. ; e) dr. inž. Alessandro Alessandri, predstavnik železniške uprave ; /) dr. Paolo de Klodič, pristaniški poveljnik ; g) dr. inž Raimondo Visintin, predstavnik občine Trst ; h) kom. inž. Italo Bonazzi, predstavnik Zbornice za trgovino ; i) dr. Rodolfo Bernardi, predstavnik javnih skladišč „Magazzini Generali11 ; j) dr. inž. Ugo Crovetti, predstavnik združenja industrijeev ; k) dr. inž. Umberto Juris, predstavnik brodolastnikov ; l) dr. Arrigo Micheli, predstavnik delovskih organizacij ; m J dr. inž. Massimo Levi, predstavnik civilnega tehničnega urada; n) inž. Bruno Sergas, predstavnik združenja malih industrijeev. Člen u Razveljavijo se naslednji upravni ukazi ; št. 45 z dne 17. julija 1949 št. 19 z dne 29. marca 1950 št. 21 z dne 6. aprila 1950 št. 60 z dne 8. oktobra 1950 št. 62 z dne 23. oktobra 1950. ČLEN III Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V TRSTU, dne 20. februarja 1951. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. : LD/B/si/io generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št 11 IMENOVANJE ODBORA, PREDVIDENEGA V UKAZU ŠT. 226 — 1950 Ker je v smislu člena II ukaza št 226 z dne 11. decembra 1950 potrebno imenovati odbor, ki naj opravlja tam določene naloge, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. Za predsednika oziroma za člane odbora, predvidenega v členu II ukaza št. 226 z dne 11. decembra 1950, se imenujejo: Mr. John OSMON, TD, — predsednik podpolk. Joseph J. HILL — za ravnateljstvo za finance in gospodarstvo dr. Umberto CHIRIACO —za oddelek za finance inž. Umberto COHEN — za oddelek za proizvodnjo dr. Ottavio RONDINI — za oddelek za trgovino inž. Romano CO AS SINI — za oddelek za javna dela in javne naprave dr. Giovanni GONAN — za urad za kmetijstvo in ribištvo. 2. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V TRSTU, dne 22. februarja 1951. Ref. : LD/ B/51/11 VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 12 PREUSTROJ KOMISIJE ZA DOPOLNITEV ZASLUŽKA DELAVCEV V INDUSTRIJI Ker imam za potrebno preurediti komisijo, predvideno v členu VIII, odstavek i ukaza št. 67 z dne 28. novembra ig4J in imenovano z upravnim ukazom št. 36 z dne 10. decembra 194J in imenovati vanjo namestnike, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve. I. V komisijo za dopolnitev zaslužka delavcev v industriji, ustanovljeno s členom VIII. odstavek 1 ukaza št. 67 z dne 28. novembra 1947, se imenujejo : a) dr. Ernesto SANCH1NI, ravnatelj državnega zavoda za socialno zavarovanje, član in predsednik, dr. Paolo SUSMEL, namestnik ; b) inž. Giulio FATTORINI, načelnik inspektorata za delo, član ; dr. Enea CHIOCCHIO, namestnik ; c) dr. Ugo TORTORELLA, finančni intendant, član; dr. Giuseppe FACCINI, namestnik ; d) gg. Rodolfo CAU in Attilio PISON, predstavnika induštrijcev, člena; gg. Renato FEGITZ in dr. Aldo CHERINI, namestnika ; e) gg. Paolo ROSSETTI in Alceo LUCCHESI, predstavnika industrijskih delavcev, člana ; gg. Bruno LINA HIU in Nicolò ZACCARIA, namestnika. 2 Upravnik ukaz št. 36 z dne 10. decembra 1947 se razveljavi. 3. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V TRSTU, dne 23 februarja 1951. ODREJAM: VONNA F. BURGER Ref. : LD/C151/8 polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Kei 'je Marija Starace, hči poh. Josipa in pok. Ane Kraševec, rojena v Ospu pri Dekanih (cona B) ane 4. junija igoo, stanujoča v Trstu, via Giulia 122, izpolnila vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njenega priimka v „Starc“ v smislu dovoljenja ravnatelja za pravne zadeve z dne 23. oktobra 1950 ; ker je imenovana zdaj zaprosila, da se ta sprememba priimka izvede, in ker je bilo ustreženo predpisom dela VIII, poglavja I kr. odi. z dne 9. julija 1939 št. 1328 o predpisih in pravilniku za civioni. stalež ter ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, V ON N A F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. Priimek prosilke Marije Starace, hčere pok. Josipa, se spremeni v „Starc“. 2. Prosilka mora poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v rojstni register in zabeleži na kraju rojstne listine po veljavnih zakonskih predpisih. 3. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V TRSTU, dne 24 februarja 1951. VONNA F. BURGER polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri Ref. : LDjBj51/17 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 14 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker so Ivana Skočir, vdova Rosa, hči pok. Štefana in pok. Marije Danjelič, rojena v Kredi (Gorica dne 13. junija i88y, Laura Rosa, hči pok. Alberta ter Ivane Skočir vdove Rosa, rojena v Trstu dne 22. novembra 1915, Dolores Rosa, poročena z Girolamom, hči pok, Alberta in Ivane Skočir vdove Rosa, rojena v Trstu dne 26 oktobra 1919, vse stanujoče v Trstu, via Tigor 12, izpolnile vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njihovega priimka v „Rose1" v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 30. oktobra 1950 ; ker so zdaj imenovane zaprosile, da se ta sprememba priimka izvede, in Uradni list. Z.V.U. - S.T.O. - Zvezèk IV, št. 6 — 1. marca 1951 145 ker je bilo ustreženo 'predpisom dela VIII, poglavja I kr. odi. z dne g. julija 1939 št. 1328 o predpisih in pravilniku za civilni stalež ter ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, V ON N A F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM : 1. —- Priimek prosilke Ivane Skočir vdove Rosa, hčere pok. Štefana, Laure Rosa, hčere pok. Alberta, ter Dolores Rosa, poročene z Girolamom Pansini, hčere pok. Alberta, se s tem spremeni v „Rose“. 2. — Prosilke morajo poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v rojstni register in zabeleži na kraju rojstne listine po veljavnih zakonskih predpisih. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V TRSTU, dne 24. februarja 1951. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. : LD/B/51/19 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni Ukaz št. 15 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker so Oliviero GHIOTTO, sin pok. Arlura in Elise Galimberti, rojen v Trstu dne li. julija 1892, Omero GIOTTO, sin Oliviera in Josipine Štolfa, rojen v Trstu dne 9. septembra 1923, ter Arturo GHIOTTO, sin Oliviera in Josipine Štolfa, rojen v Trstu dne 22. maja 1926, vsi stanujoči v Trstu, via Galleria 3, izpolnili vse. kar je po zakonu potrebno za spremembo njihovega priimka v „GIOTTO'1 v smislu dovoljenja ravnatelja za pravne zadeve z dne 31. oktobra 1950 ; ker so imenovani zdaj zaprosili, da se ta sprememba priimka izvede in da naj velja tudi za Josipino Štolfa, ženo Oliviera GHIOTTO, ter Alice Gasparini, ženo Ornerà GHIOTTO, in ker je bilo ustreženo predpisom dela VIII, poglavje I kr. odloka z dne 9 julija 1939 št. 1328 o predpisih in pravilniku za civilni stalež in ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — Priimek prosilcev gg. Oliviera GHIOTTO, sina pok. Artura, Ornerà GHIOTTO, sina Oliviera ter Artura GHIOTTO, sina Oliviera, se spremeni v „G10TT0“ ; ta sprememba velja tudi za Josipino Štolfa, ženo Oliviera GHIOTTO, ter Alice Gasparini, ženo Ornerà GHIOTTO. 2. — Prosilci morajo poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v.rojstni register in zabeleži na kraju rojstnih listin po obstoječih zakonskih predpisih. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 27 februarja 1951. VONNA F. BURGER polkovnik P. A. izvršni ravnatelj pri Ref. : LDjBIsi/iS generalnem ravnatelju za civilne zadeve VSEBINA Ukaz Stran št. 38 Spremembe predpisov o občinskih volitvah .................................. 107 št. 39 Sprememba Ukaza št. 104.1949 - Ustanova industrijskega pristanišča v Žavljah 131 št. 40 Sprememba Ukaza št. 90.1950 - Predpisi o stanovanjskih uradih in stanovanskih odborih....................................................................; 132 št. 41 Nova dovoljenja za začasni uvoz............................................ 133 št. 42 Nova dovoljenja za začasni uvoz in povračilo carine........................ 137 št. 43 Sprememba lestvice pristojbin za opravila davčnih izterjevalcev v izvršbi zaradi neposrednih davkov ........................................................... 141 Upravni ukaz št. 10 Imenovanje novega upravnega odbora „Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah“ ..................................................................... 142 št. 11 Imenovanje odbora, predvidenega v Ukazu št. 226-1950 ...................... 143 št. 12 Preustroj komisije za dopolnitev zaslužka delavcev v industriji ............. 144 št. 13 Dovoljenje spremembe priimka ........................................... 145 št. 14 Dovoljenje spremembe priimka ................................................ • 145 št. 15 Dovoljenje spremembe priimka................................................. 146