Strokovno izrazje Gozdarsko strokovno izrazje Terminološka komisija je pri redakciji prevoda razlag za 1.000 izrazov prvega zvezka Lexicona silvestre prišla do nekaterih slovenskih izrazov za razvojne stopnje v gozdu in za poimenovanje nastajanja snovi v gozdu. Priporočajih za uporabo. Nemško geslo (razlaga) 23 1 .. 04.20 0307 Aufschlag m (nastanek porasti mladih drevesc po nasemenitvi) 228.5. 08.20 0293 4844 Slovenski prevod vznik m Anwuchs m; Verjtingung f mladje s; pomladek m (porast drevja od njenega osnovan ja vse dokler se ne sklene in je še mogoče vrzeli izpopolnjevati s sadikami) 228.5 .01.20 0286 5182> Jung\vuchs m m[adovje s (porast drevja v razvojnih stopnjah od mladja do \etvenjaka) 228.5 .02.20 0287 6166 Dickung f gosca z (porast drevja, v kateri so krošnje sklenjene in kjer poteka živahno razslojevanje) letvenjak m (porast drevja s prsnim premerom do 10 cm, v kateri se končuje razslojevanje) 228.5 .03.20 0288 4468# Stangenholz n drogovnjak m (porast drevja s srednjim prsnim premerom od 1 O do okrog 30 cm, v kateri poteka čiščenje od vej) 228.5 .04.20 0289 Baumholz n debeljak m (porast drevja s srednjim prsnim premerom dreves nad 30 cm) 228.5 .05.20 0290 Altholzbestand m sečnozrel sestoj m (sestoj, pri katerem se vsi osebki, ki kakovostno in količinsko določajo zgradbo sestaja, nahajajo v obdobju zrelosti ali postajajo prestari) 613 .. 06.5 1 0809 (3711) Oberalterter Bestand m prestar sestoj m; zastaran sestoj m (sestoj z zmanjšano proizvodnostjo in zdravjem zaradi prekoračene sečne zrelosti) 221.52 .02.20 1304 Zweialtriger Hochwald m sestoj mv pomlajanju pomlajenec m (dvoslojni semenovec s presvetljenim zgornjim slojem sestaja /zarast 0,3-0,5/ in z mlajšim spodnjim slojem sestaja; oba sloja sestaja sta pri gospodarjenju enako pomembna) 222 GozdV 58 (2000) 4 Strokovno izrazje Skupina za gozdarsko strokovno izrazje je razpravljala tudi o uporabi izrazov pridelovanje, produkcija in proizvodnja, zlasti v naslednjih besednih zvezah: pridelovanje lesa, biološko pridelovanje, pridelovanje biomase, produkcija lesa, biološka produkcija, produkcija biomase, proizvodnja lesa, biološka proizvodnja, proizvodnja biomase. Izrazito prednost daje uporabi že uveljavljenega izraza "proizvodnja". Marjan Lipoglavšek Književnost Fredo Rittcrsbofer: Waldpflege und Waldbau; Fur Studiom und Praxis - mit einem Abschnitt uber N aturschutz im Wald (Nega gozdov in gojenje gozdov; za študij in prakso- z razdelkom o varstvu narave v gozdu). Rittershofer Verlag, december 1999, druga razširjena in predeJnn:a izdaja 492 strani, 172 ilustraci.i, 42 preglt·dnic, indeks. Cena 68,00 DEM (hroširana knjiga) . ISBN 3-930770-01 -6. Profesor dr. Freda Rittershofer je do upokojitve predaval o gojen ju gozdov na visoki strokovni šoli za gozdarstvo (FH Weihenstephan) in na fakulteti (TU Munchen ~ Weihenstephan) v Freisingu. S študenti je redno obiskoval Slovenijo, zato ga mnogi gozdarji dobro poznajo. Avtor knjige velja za uspešnega v po- vezovanju raziskovalnega dela s prakso gojen ja goz- dov in v iskanju poti ekonomsko učinkovitega sona~ ravnega gospodarjenja z gozdovi. Znanje in izkušnje dolgoletnega pedagoškega, raziskovalnega in opera- tivnega dela je pred časom strnil v težko pričakovani prvi izdaji učbenika, ki je v nekaj letih pošel. Močno spodbudo za predelavo in razširitev knjige je našel v sodobnih tokovih gojen ja gozdov v srednji Evropi, ki se zaradi ekonomske stiske zopet vračajo v stare tirnice nauka o čistem donosu gozdov. Knjiga med drugim obsega poglavja o gozdu kot ekosistemu, o zgradbi in razvoju pragozdov, o raz~ širjenosti gozdov na Zemlji, v Evropi in v Nemčiji, o gozdnih proizvodih in funkcijah gozdov, o varstvu narave in gozdarstvu, o sistemih gojenja gozdov, o trajnosti, o negi gozdov, o naravni in umetni obnovi gozdov, o gnojenju in melioracijah ter o razmerju med rastlinsko in živalsko komponento gozda. Kot dobro stran knjige je potrebno izpostaviti obsežno poglavje o ekologiji gozda, na katerem temeljijo strategije nege gozda, ki so predstavljene v nadaljevanju. Avtorjeva vodilna misel o organski povezanosti varstva narave in sonaravnega gojenja gozdov je pri- sotna v vseh poglavjih, ki obravnavajo negovalno us- merjanje razvoja gozdov. Knjigaje pisana nepristrans~ ko, saj so poleg avtorjevih nazorov dovolj obširno GozdV 58 (2000) 4 predstavljeni tudi drugi koncepti o varstvu narave v gozdovih, od starejših (npr. o sočasnem uresničevanju vseh funkcij gozda s klasično pojmovano nego gozdov (nem. Kielwassertheorie)) do najsodobnejših (npr. varstvo procesov, koncept Greenpeaca idr.). Nega kot osrednja dejavnost gojenja gozdov je predstavljena dovolj podrobno, pri čemer je avtorju uspelo preseči ~ v podobnih učbenikih sicer pogoste - shematske in šablonske prikaze negovalnih ukrepov. Skozi prizma avtorjevih izkušenj spoznavamo nego mešanih sesto- jev, nego pretežno čistih sestojev in skupin posameznih drevesnih vrst, prebira Ino nego gozdov, nego visoko- gorskih gozdov z redčenji za stabilnost in z redčenji šopov. Koncepti nege so utemeljeni z naravoslovnimi izhodišči ter raziskovalnimi in strokovnimi izsledki. Posamezne teme so zaokrožene z navedbami o orga~ nizaciji izvedbe nege in o stroških negovalnih del. Avtor se zaveda pomena prevzgoje in premene vrst- no izmenjanih enomernih gozdov, ki v srednji Evropi prevladujejo, zato je tehnikam negovalnega spremin- janja gozdov v mešane, raznomerne in raznodobne posvetil obsežna poglavja (npr. premenilno redčenje, prebiralno redčenje, redčenje skupin v nižjih legah). Knjigaje namenjena študentom in praktikom vseh smeri, ki želijo pridobiti ali poglobiti znanja o razšir- jenosti, zgradbi, razvoju in negi gozdov. Naprodaj je v večjih knjigarnah v Nemčiji, mogoče pa jo je naročiti tudi neposredno pri založbi: Rittershofer Verlag, Veit~Adam-Strasse 14, 85354 Freising, Nemčija doc. dr. Jurij DIACT 223 . / j