8. štev.
V Kranju, dne 22. februarja 1908. IX. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, ta druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira.— Uredništvo in uprav-nistvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila sa plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnislvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m ne vračajo.
Volilcem mest Kranj in Škofja Loka ter Radovljice in Kamnika pa trga Tržič!
Padli so včeraj prvi streli v kmetskih občinah; boj je bil sicer srdit in vroč, a odločitev bo padla šele prihodnji petek, dne 28. t m. Poklicani ste na volišče, da si izberete svoje poslance za deželni zbor. Vsi veste, zakaj se gre pri teh volitvah. Ne za osebe, temveč za princip, za samoobrambo naših mest in trgov ter za potisnjenje slovenskega izobražen-stva vkot se gre tu. In ravno gorenjska mestna mandata, ki sta bila že od nekdaj v naprednih rokah, nam hočejo na rafiniran način ugrabiti ter odjesti. Mi pravimo pač, da to ni mogoče, vendar treba je, da se v teh resnih časih vit napredni volilei lanesljivo udeleže volit?e ter oddajo glas naprednima kandidatoma. Ta sta:
Za volilno skupino Kranj-gkofja Loka
Ciril Pire
dosedanji deželni poslanec, trgovec in posestnik
v volilni skupini Badovljica-Triič Kamnik pa
dr. Janko Vilfan
inpan in odvetnik v Radovljici.
V o i i 1 c i mest in trgov! Kakor si bodete postlali, tako boste ležali. Meščane in tržane, ki sedaj volite zase, hočejo priklopih kmečkim občinam, kjer se potem Vasi glasovi izgube kakor kapljica ▼ morju. In v tem zasedanju se gre pravzaprav le za volilno reformo.  Zgoraj omeniena
kandidata sta Vam porok, da se ne vzame mestom zastopstvu v deželnem zboru. Tudi Vam menda ne bo vseeno, zakaj, kedaj ste že culi, da je kak kmetski poslanec storil za Vas, n. pr. da ste dobili Solo ali gimnazijo, ali prestavili kolodvor ali da se Vam zida lep moderni most. Tega zaman pričakujete. Zatorej vsi na volišče z upom do zmage!
Hannibal ante portas.
Radovljlčanon ? pomisleki
V Vašem okraju boste odločevali Vi Radov-ijičanje. Prepričani smo, da ste že na jasnem, koga izmed obeh kandidatov boste volili. Lahko ste ponosni na svojega župana, ki se nesebično in požrtvovalno trudi in dela za Vas. Spoštujejo ga celo njemu po mišljenju nasprotni ljudje. In dr. Vilfanov protikandidat, Detela, ga je pri zaprisegi kot župana sam slavil kot delavnega, za blagor mesta vnetega moža. Detela je plačan uradnik, Vaš župan pa za svoje županovanje ne vleče prav nobene plače. Grda nehvaležnost od Vas bi bila, Če ne oddaste svojih glasov možu, ki ga imate na čelu svoje občine in ki misli in čuti z Vami. Ne delajte mu sramote! Pokažite, da znate ceniti njegov veliki trud za Vas in pojdite korpo-rativno na volišče ter oddajte glasovnice njemu. Dajte mu s tem priznanje in zasluženo čast. Detela je političen uradnik, od danes do jutri, če stori, kaj za Vas, je zato plačan od države, dr. Vilfan pa je župan, ki živi sredi med Vami in dela za Vas — brezplačno. Če volite deželnim poslancem svojega župana, ga s tem takorekoč odlikujete, pač nekaj, kar ste mu dolžni dati 3
Obenem pa polagamo tudi svojim krvnim bratom, po naziranju nam sicer nasprotnim, prav
toplo na srce: Tudi Vi imate več vzroka voliti dr. Vilfana, ki je nase gore list, pošten in navdušen Slovenec Kdor ima še iskrico narodnega čuta v sebi, bo to prav gotovo storit V nebovpijoče bi bilo, če bi se našel v Vaših vrstah kak izdajalec Efijalt. *  * *
Tržičanje, pozor!
Vaš volilni imenik izkazuje 45 slovensko-na-prednih, 39 slovemko-klerikalnih in 32 nemških glasov. Slovenskih glasov je torej 84 proti 32 nemškim. Torej ogromna večina. Treba je, da se vsi, polnoštevilno vdeležite volitve. Hočejo Slovence v Tržiču sicer razdvojiti, pa mi Vas, tržiške Slovence obeh strank, ki živite takorekoč dannadan v narodnem boju, rotimo: Prekletstvo naj zadene onega, ki se izpo-zabi.  Deviza Vaša in trdi sklep bodi: Mi volimo
složno Slovantko Lipo, ne pa nemško Detelo! •  * »
Ponosni Kaaničanjel
Mislimo, da tudi Vam ne more biti vseeno, ali Vas v deželnem zboru zastopa kak odločen narodnjak ali pa Človek, ki Vam svoje prepričanje proda magari za skledico leče. Včasi, pred 20 in 30 leti so pri nas še poslančevali razni okrajni glavarji, toda v sedanjem stoletju pač ne moremo pripustiti kaj takega. Sram bi nas moralo biti. Zatorej ponosni, narodni Kamnik, drži visoko prapor majke Slave in če se zgodi to, prepričani smo, da
takoj oglasi se jih sto, Detela nam posla uceval ne bo.
Dajmo narodu prave izobrazbe I
Prvi in glavni pogoj gospodarskemu napredku vsakega naroda je pač njegova duševna izobrazba. Čim višjo kulturo ima kak narod, tem boij je go-
PODLISTEK.
Tuttl fruttl. Predgovor.
Kaj misli, kogar bi puščice te zadele, da na visoki vrh lete iz neba strele.
Prijatelja Otonu pl. Detell v album!
Ni mi prijetno slovensko ime, srčno pa ljubim nemško srce.
Merniki Detela pred sodnim atolom
dne 28. februarja 1908. Na dan volitve bom pred sodnim stolom stal: Upam, da narod me ne bo pogubil; le, če mi bo odvezo dal, ker Nemce sem tak' strastno ljubil??
Kam . . . .?
Ko brez miru okrog divjam, prijafli prašajo me, kam? —
Detela sanja ie vodno o mandatu.
Po tihi noči mesec plava, tožen glavar zre v nebč, zamišljena njegova glava, srce mu v prsih je tesno.
Ne vdajaj se duhovom mraka, zapri srce, zapri oči; glej, mehka postelja te čaka, ozdravit' reveža želi.
Tršiiki Slovenoi pojo Jenkovo ,,PobratimiJa"
dne 28. t m. Naj čuje zemlja in nebo, kar dan's pobrati mi pojo! Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: Da srce zvesto kakor zdaj,
ostalo bode vekomaj.
_____
Naprej, zastava Slews !
Naprej, zastava Slave, naprej, junaška kri; naj blagor očetnjave
le puška govori!
-,—
Brat Martin.
ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Nemški spisal K ar o l Costa, uglasbil Makso pl. Weinzierl, poslovenil M. Osameleo.
K današnji premieri v <Narodni čitalnici*. V visoki starosti 72 let je preminul lansko jesen na Dunaju eden najuglednejših nemških ljudskih
dramatikov, Karol Gosta. Poznavajoč ljudstvo skoz-inskoz, risal je uprav mojstrsko ljudske, kmetske značaje. Vsa njegova dela so globoko zajete slike iz realnega življenja, preprežene s finim, le Dunaj-čsuu vtelesenem humorjem. In ena najboljših njegovih del je nedvomno «Brat Martin», ki se bo danes prvič predstavljal na našem odru. Naravno je, da tako velikanskega kompleksa, kojega potre« buje ravno igra «Brat Martín», ni bilo mogoče dosledno izvesti; saj nas v naših ozkih prostorih •Narodno čitalnice* tišče zidovi od vseh strani. A vse, kar je bilo le mogoče, se je storilo, da se občinstvo zadovolji, tako v sceničnem, kakor tudi v personalnem oziru.
Naj sledi v sledečih vrsticah kratek obris dejanja.
Prvi prizor nas uvede v mlin bogatega mlinarja Kremena Balinarski fantje in dekleta so videli brata Martina, ki obišče gotovo tudi mlin. In res pride brat Martin, star kapucinski redovnik, prekanjen, a vendar blagohotnega srca. Veselo ga pozdravljajo povsod, kamor pride, saj ima za vsakega tolažilno besedo. Cul je že, da v mlinu ni vse v redu in sklene, da spravi prepirajoča se mlinarja in mlinarico zopet v ljubezni skupaj. Pri za-jutreku potoži mlinar svoje skrbi in težave glede Gilike, njegove žene. Ko se ravno o tem pogovarjata, ju moti Špela, stara skopuška krčmarica is
Polten Slovenec ne voli nemikatarsUh okraj, glavarjevi
spodarski osamosvojen, tem bolj je samostojen. To vidimo lahko dannadan pri naših sosedih Nemcih, Čehih i. t d.
In mislimo, da ni naroda v mnogoježičai Avstriji, ki bi bil tako potreben ravno prave duševne — to je vsestranske — izobrazbe kakor je ravno na! slovenski. Naia preslavna vlada postopa ravno kar se tiče šolstva — bodisi nižjega, srednjega ali pa najvišjega — s pravo mačevsko skrbjo. To svoje postopanje vlada kaj lahko zagovarja napram javnosti, kajti v tem postopanju najde največ zaslombe v oni slovenski stranki, ki se je ravno vsled nizke politične in gospodarske Izobrazbe slovenskega naroda povspela na višek svoje moči. Pri stranki je namreč geslo: Sedanja šola je prekletstvo za narod.
Ali kljub temu mačevskemu postopanju naše osrednje vlade, moramo poskrbeti, da dobi naš" slovenski narod vsaj najpotrebnejšo izobrszbo. I a za to izobrazbo je v prvi vrsti poklicana naša inteligenčna.
Pred par leti se je ustanovilo v Ljubljani društvo »Akademija* ki ima nalogo, povesti med slovenski narod izobrazbo. Ali dozdeva se nam, da je to društvo v prvi vrsti osredotočilo svoje delovanje edinole v Ljubljani. Onega razvitka in one vsestranske delavnosti pa ravno pri tem društvu ne moremo opaziti, ki bi ga moralo to društvo ravno vsled svoje sicer lepe in težavne zadače imeti, a tudi tiste podpore to društvo ne uživa, kakor bi jo moralo. In menda se ne motimo preveč, ako trdimo, da to društvo vsled tega ne najde med slovensko izobraženo javnostjo one podpore kakor bi jo zaslužilo, ker se je ustanovilo za nekako r e-klam no društvo par oseb. Mogoče se motimo!
A bodisi ta stvar kakor hoče, dejstvo ostane, da je treba našemu ljudstvu dati prilike, da se mu vzbudi smisel za nadaljno izobrazbo. V prvi vrsti bo na vsak način treba poskrbeti za taka stalna in redna predavanja na Gorenjskem. In za taka javna ljudska predavanja so dani vsi pogoji, le malo dela je potreba. V Kranju imamo celo vrsto gimnazijskih profesorjev, dalje je na Gorenjskem nekaj zdravnikov, advokatov, pritegnili bi se dalje učitelji in tako dobimo lepo število predavateljev.
Radi tega stavimo nasvet, da naj se v najkrajšem času skliče v Kranju ali pa v Radovljici nekak shod v svrho, da se dogovori in sklene vse potrebno, in da lahko pričnemo s predavanji še to zimo.
Kakor nadaljni razgovor bi lahko bil tem shodu, kako naj se ustanovi pri vsaki šuli javna ljudska knjižnica, do katere bi imeli pristop odrasli
ljudje dotičnih vasi. Kajti, kakor kažejo razne številke, ki jih objavljajo razna katoliška izobraževalna društva, ljudje niso prav nič navdušeni za ono duševno hrano, ki jim jo nudijo ravno ta društva.
Upamo, da se spolnijo v kratkem te ideje, in da skliče kak vpliven mož v najkrajšem času tak shod.
Gospodarski del.' q
rs
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Početek bančnih poslov imamo iskati pri se-verno-italskih, zlasti lombardskih menjalcih denarja v srednjem veku, saj je tudi ime banka samo italijanskega pokoljenja (banco; banco rotto-bankerot). V srednjem veku je imel vsak mali vladar, in teh je bilo na stotine samo v srednji Evropi, pravico kovati denar. Ker pa so ti mali knezi skušali pri kovanju imeti kolikor mogoče veliko dobička, zato so večkrat kovali manjvreden denar in ga izdajali za polnovrednega. Naiavno je bilo tedaj, da se je z rastočim prometom moral razviti poseben poklic menjalcev denarja, kateri co s preskusnim kamnom določevali notranjo vrednost posameznih denarnih kosov in jih zamenjavali za druge. Zato so pa morali imeti pri sebi vedno nekako zalogo denarja, da so mogli ustreči svojim odjemalcem. Da bi pa ta denar ležal neplodno v blagajnah aLi skrinjah, izposojevali so ga največkrat proti zastavi in sicer za krajše vreme (lom bar d, ker se je ta posel razvii na Lombardskem). Iz tega so se razvili še drugi bančni posli, zlasti es-kompt, menjavanje denarja pa je sčasoma izgubilo svoj prvotni veliki pomen, ker je dandanes novčni promet javno urejen.
Aktivni bančni posli.
Ker je bila javna varnost v srednjem veku in tudi še v prvih stoletjih novega veka radi pomanjkljivih prometnih zvez prav majhna, spravljali so ljudje svoj denar v podzemske kleti, zakopavali ga v zemljo i. t. d. Iz tega so se zopet razvile hiše, kamor so ljudje nosili spravljat svoj denar, ako so bile te hiše zavarovane pred napadi (podzemske shrambe). V začetku se je plačevalo za tako hranjenje denarja posebna h ranil ni na. Ko so pa te hiše (banke) začele hranjeni denar uporabljati za nadaljna posojila, tedaj so večinoma še same pričele plačevati male obresti za hranjenje.
Ker je po navadi več trgovcev, ki so bili po raznih trgovskih poslih v medsebojni zvezi (giro itd. krog), shranjevalo svoj denar pri bankah, spoznala se je kmalu velika korist, ki nastane za promet, ako se za vsak posel sproti ne plačuje,
temveč z nakaznicami nakaže banki, da poravna račun ali pa samo razliko med terjatvami dveh ali več oseb v svojih knjigah zabeleži. Nastal je čekovni in giro-promet, začele so se izdajati nakaznice (asignacije) in bankovci. (Pasivni bančni posli.)
Iz teh dveh virov iztekajo dandanes tako narasli in tako silno razprostrti bančni posli.
Pri posameznih bankah je glavni posel, s katerimi se pečajo, tudi večkrat merodajen za ime banke, čeprav še tak naziv ne izključuje, da bi se banka ne pečala tudi z raznimi drugimi bančnimi posli. Taki posli so: 1. Kreditni posli, ki merijo na to, da se privarčuje kovinski denar ali pa se nadomesti s takozvanimi denarnimi surogati. S temi posli se pečajo kot pasivnimi posli depozitne kot giro in čekovne banke in banke, ki izdajajo papirnat denar (bankovnice). 2. Dovoljevanje obratnega kredita za trgovce in obrtnike. Za to so ustanovljene eskomptne trgovinske in obrtne banke. 3. Dovoljevanje kredita za poljedelce in sicer na kratko dobo (agrarne osebno-kreditne banke) ali pa na dolgo dobo (zemljiško-kreditne, hipotečne ali tudi rentne banke). Za kredit na mestna poslopja in stavbišča imamo podobne mestne stavbne banke. 4. Pridobivanje glavnice za ustanovitev ali razširjanje podjetij ali oddajo vrednostnih papirjev: ustanovitvene, efektne ali emisijske banke. Tudi z borzno kupčijo z vrednostnimi papirji se pečajo te banke, zlasti pa še reportne ali mešetarske banke.
Oglejmo si posamezne posle bolj natančno:
1. Depozitni posli. Banka sprejema vloge, ki jih tudi obrestuje, ako se izroče proti gotovi odpovedi. Čim manjši je odpovedni rok, tem-manjše so tudi obresti. Tudi se višina obrestij ravna po višini vloge, vendar je pa obrestno merilo vedno manjše nego oficijalno obrestno merilo (Bankrate), t. j. tisto obrestno merilo, po kateri kupuje bankovnica menice, predno zapadejo. Ako se denar vsak čas lahko zahteva nazaj, tedaj se po navadi ne plačujejo obresti. Ta vrsta hranjenja denarja je zlasti važna za večje obrate, ker lahko denar, ki se trenotno ne rabi, varno in celo plodonostno nalože. Poleg denarja se shranjujejo tudi vrednostni papirji, dolžna pisma, menice i. t. d. Banka pri tem pobira denar za zapadle menice, za kupone i. t. d. in jih vknji-žuje na račun svojih vložnikov. S tem razpolaga banka vedno lahko s tujim denarjem, ki je za njo velike važnosti, ker ž njim izvršuje lahko vedno nove posle, n. pr. eskomptuje menice itd.
Od teh hranil ali depozitov se morajo strogo ločiti oni pri banki shranjeni vrednostni papirji, ki se pri banki polože radi varnosti ali udobnosti v shrambo in upravo, s katerimi pa sicer banka ne sme razpolagati (depositum regulare).
2. Giro-posli. S temi se poravnajo terjatve in dolgovi, ki jih ima več klijentov iste banke na ta način, da se dolžniku od njegovega računa gotov znesek odpiše, upniku pa isti znesek pripiše. Giro-posel je torej odpi-
Važno za Tržičane!
Pristaši! Pazite natanko, da ne bo kratil kdo komu volilne svobode. § 5 zakona z dne 26. januarja 1907, drž. zak. štev. 18, prepoveduje vsako na to mereče dejanje.  Krivce ovadimo pri sodišču.
gozdnega mlina, ki jim med drugim tudi pove, da se bo gozdni mlin v prihodnje zdražil. Prekanjeni brat Martin si hitro sestavi načrt in prigovarja mlinarju, naj tudi on draži. In res obljubi Kremen, da prido na dražbo. Ko odideta z bratom Martinom, nastopijo gosti, ki se pcuvetijo kegljanju in prisilijo ubogega krojača Lipčeta Črvička, da jim postavlja keglje. Koj na to se pripelje Cinka, mlinarjeva žena in iz jeze, da je navzoči mož niti ne pogleda, povabi gozdnega pristava Gornika, da se v njenem vozičku ž njo pelje po službenem opravku. Razkačen mlinar pa zakegija nalašč konjiča in voziček.
V drugem dejanju pridemo v krčmo ,Pri gozdnem mlinu4. Zegnanje je. Veselo se oglašajo harmonike in petje fantov ter deklet. Ko odidejo v gostilno, pride potujoč rokodelski pomočnik Pepe in brat Martin. Lačnemu Pepetu preskrbi Martin cmok, katerega izvabi na zvijačen način krčmarici Speli. Naenkrat se priplazi Črviček z vrečo na rami, da v samoti zakoplje petelina, najljubše njegove soproge, ki ga je ubil po nesreči. Presenečen od Martina, mu potoži vso svojo bol. 2ena ga neusmiljeno trpinči, in ko bi izvedela, da je ubil petelina, ubije prav gotovo tudi njega. Tudi temu se nameni brat Martin pomagati, zlasti še, ko je proti svoji volji izvedel, da misli iti trgovec Zelenec še v tej noči k Črvičkovi ženi Urški vasovat Koj na to pride Cilika, kojo je prignala ljubosumnost in ker se hoče prepričati, če je mož res vara, se skrije v lovsko kočico. Ko prihajajo med odmorom gostja iz krčme se hladit, jame jim brat Martin pripovedovat! pravljico o gozdnem mlinu, ki ga je baje začarala ciganka in
ki še tudi danes ni razčaran. Kdor pogleda v prvi binkoštni noči skozi lino pri vratih, ki vodijo na svisli, vidi. kdo v bodočem letu od zakonskih umre. Mlinar označi sicer vse kot golo laž in prazno verstvo, a kc vsi odidejo, mu le ne da miru in pride nazaj, da sam poskusi pristnost čarovnije. Isto stori tudi Cilika in ko odbije polnoč, pogledata oba skozi lino ter se medsebojno zagledata.
Tretje dejanje nam kaže čedno Lipčetovo hišo. Udari v svojo usodo kukurika Lipče v jutranji zrak, da premoti s tem svojo ženo. Hiteti mora, da skuha kavo, sicer bo jok in stok. Ko odide, pride mlinarica, od tiste noči popolnoma predrugačena. Boji se za svojega moža. Gornika, ki preži povsod nanjo, odslovi pošteno, kar sliši tudi za drevesom skrit Kremen in brat Martin. S vspodbujajočimi besedami jih spravi Martin tako daleč, da odideta skupno. Kar zadoni iz Črvičkove hiše kričanje in vpitje. Urška naklesti Lipčeta, ki jo ni hotel ubogati. Resno jo posvari brat Martin in ji zažuga, da izgubi pravico prebivanja v hiši, ki je last kapucinov, če ne postane druga. Urška mu to obljubi in potem obdeluje brat Martin še Lipčeta, naj vsaj za eno uro pokaže, da je on gospodar v hiši, Z obljubo, da bo smel nositi nebo pri procesiji sv. rešnjega telesa, ga pripravi res do tega, da se ubogi Lipče ojunači in prav pošteno obračuna z Urško.
četrto dejanje nas popelje zopet v Kremenov mlin, kjer razdeljuje brat Martin bolnikom različna zdravila. Ko odide, prihajajo honoracije, vse praznično oblečene za procesijo sv. rešnjega telesa. Črviček se vadi i rdečo marelo, kako bo nosil
nebo. Postal je zadnji čas pravi tiran, ki ne trpi nikakega ugovora. Celo Ciiiko hoče poučevati, a tu naleti na slabo, ker ga ta kratkomalo pusti po mlinarskih hlapcih vreči na cesto. Kremen je kupil Ciliki konjička in voziček nazaj. Tudi Lenki, ki se mu je vedno laskala ter mislila enkrat sama zavzeti Ciiikin prostor, odpove službo. In po posredovanju brata Martina se popolnoma zopet sprijaznita in tudi njih nadaljno srečo ne moti več temna slutnja, ko jim ta pove, da je bila pravljica v gozdnem mlinu, le sredstvo v dosego poravnave.
M.
Tele aram!
m va«||a ■  je streslo, ko smo začuli
obupno vest, da je naš kandidat dr. Vilfan nevarno obolel in da bo težko aaj ž njim. Obrnili smo se takoj brzojavno v Radovljico, s prvim vlakom na to pa poslali svojega odposlanca gor, da se prepriča in natančneje pozve o morebitni katastrofi. In naš zaupnik je prej došel na lice mesta kakor pa telegram. Pomislite, ljudje božji, kaj je zvedel gori? Da je ne le na smrt bolan, temveč — — — — da ga je napela detela, ker jo mora prenavljati že četrti teden. Naš v Radovljico poslani telegram pa je prišel nazaj z opombo, da takih telegramov sedaj ne prevzemajo, ker je — predpust.
Priloga »Gorenjcu" if. 8 Iz 1.1908.
sovanje in pripisovanje v bančn ih knjigah. Recimo, da imajo štirje trgovci pri neki banki hranjenih (deponiranih) vsak po 500 kron. A       B     C     D    A kupi od B blaga 500K  500K 50J K 500K za 200 K, od C pa
- 200 » + 200 . za 100 K, D pa zo-
— 100 » +100 » pet kupi od A za + 300 » -300 . 300 K blaga. Banka vodi račune za vse štiri trgovce. Če se ni razvil tekom enega meseca med njimi noben drug denarni posel, bo koncem meseca imel A 500 K, B 700 K, C 600 K, D pa 200 K, vsi skupaj torej kakor prvotno 200o K, ne da bi se izplačal le en vinar v gotovini, in vendar se je napravilo prometa za 1200 kron. Banka je torej z denarjem, ki je pri njej hranjen, mirno dalje razpolagala, ga posojevala na menice ali na zastavo in s tem prejemala obresti, posameznim klijentom pa zopet ni bilo treba šteti denar v gotovini, temveč le z nakaznicami na banko.
Pospešuje pa ta promet čekovni*) zistem. Ček je pismena nakaznica, s katero izdatnih pozove kako banko, da izplača proti izročitvi te nakaznice določeno svoto. Po avstrijskem zakonu z dne 3. aprila 1906, št. 84 morejo za ček sposobni pozvanci biti le: 1. C. kr. poštna hranilnica, javne banke ali drugi zavodi, ki so po pravilih upravičeni prevzemati denar za tuj račun (n. pr. hranilnice in posojilnice); 2. za vse druge pri trgovinskem sodišču vpisane firme, ki obrtniško opravljajo bankirske posle.
Izdatnik čeka je tisti, ki napiše ali da napisati ček in ž njim svojo banko ali svojega bankirja nakaže, da iz njegove terjatve plača gotovo vsoto. Torej mora imeti izdatnik pri banki kako imovino in z banko napravljeno pogodbo, da sme nad to gotovino s posredovanjem čeka razpolagati.
Cek se more glasiti na ime kake osebe ali firme, na njen izkaz (ordro) ali na imetnika (prinosnika). Izdatnik more tudi sam sebe ozname-niti za prejemnika plačila.
V drugih državah so določbe glede čeka v marsičem različne od naših. V Zedinjenih državah ni potreba imeti kako terjatev ali depozit pri bankirju, po francoskem zakonu, ki velja tudi za Belgijo, Švico, Špansko in Rumunsko ni treba, da bi bil pozvanec bankir, v Italiji mora biti pozvanec kupec itd.
Po našem pravu je itak izplačen, kadar se pokaže (na vid), čeravno obsega kako drugo določilo ali ne obsega sploh nobenega določila o dospelosti, istotako je na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, v Švici in Švedskem ter Norveškem.
V Avstriji gre v prvi vrsti zasluga c. kr. poštni hranilnici, da se je čekovni promet tako razvil. Uvedel se je pri hranilnici z odredbo trgovskega ministrstva z dne 29. oktobra 1883. S spretno organizacijo — 6617 podružnic poštne hranilnice nabira denar in ga zopet oddaja svojemu namenu — je število imetnikov računa (Konto-inhaber) ogromno naraslo, tako da je znašalo koncem 1.1906 čez 73.000. Pri tem so zastopani najraznovrstneji poklici, seveda v prvi vrsti trgovci in obrtniki, pa tudi zasebniki. Zlasti je razvoj pospešila odredba, da tudi državne blagajne pristopijo k čekovnemu prometu. Sedaj je že nad 2100 državnih oblastev in uradov v čekovnem prometu poštne hranilnice. Vedno več vplačil na državne urade se vrši s čeki, in v zadnjem čssu so se tudi izplačila pri raznih državnih uradih pričela vršiti s posredovanjem poštne hranilnice, torej s čeki. Dalje prih.
*) Ime ček prihaja z Angleškega, kjer so kralji v 13. in 14. stoletju dajali svojim upnikom nakaznice na lorde exchequer-ju (kraljevske zakladnice).
Tedenski sejem v Kranja dne 17. februarja 1908. Prignalo se je — konj, 229 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 62 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K lr— proso K 7*50, rž K 950, oves K 850, ajda K 9*—, fižol ribničan K 950, mandalon K 7—, koks 10— in krompir 2*20 za 50 kg,
0. kr. okrajni gla?ar Belila v Eadovljiol je klerikalno-nem-iktitersli®-vladni kandidat.
Dopisi,
Pro domo. — Pismo na naslov bivšemu županu ln načelnika zdravlške komisije na Bledu, g. Jakobu Peternelu.
Z Bleda, meseca februarja. III.
Tudi to je napredek, kar z Vašim občinskim odborom niste mogH doseči, da se je pasja pristojbina za 1. 1908 opustila, tako da se bo sedaj lahko začela nova pasja doba! Znali niste I Tudi strog niste znali biti! Nadučitelj-župan in njegovi svetovalci se sedeh skupaj, študirali paragrafe, izbrali najboljše
in kaznovali so več posestnikov zaradi prestopka f predpisov stavbenega reda. Enega posestnika so kaznjvali celo na K 10. Tu je nekaj, napredek vsepovsod, tega Vi preje niste nikoli tnali. Plačali teh kazni ubogi kaznjenci še niso, a železna roka nadučitelja - župana jih bo že ugnala v kozji rog. Tako se mora postopati, potem dobe ugled župan in njegovi svetovalci.
Kaj komu mar, ako so tudi sami, kateri so sodil', niso držali stavbenih predpisov, ki so veljavna za deželo Kranjsko.
Toliko pametni so pa vendar, da se sami ne bodo kaznovali. Poglejte, bivši župan, to je napredek. Zupani po deželi, posnemajte te kazni in zagotovljen vam je velik vir dohodkov, kajti že skoro prenovitve potreben stavbeni red za Kranjsko ima toliko paragrafov, da lahko skoraj vsacega posestnika kaznujete zaradi prestopkov stavbenega reda. Nova, zlata doba kazni bi se začela. Letni gospodarski račun za občino ste preje pustili natisniti, da so občani vedeli, kam so se doklade porabile, in zakaj je nastal eventuelni primanjkljaj; pač radoveden sera, ali bo novi gospod nadučitelj-župan opustil to starokopitnost ali ne?
Radovedni smo na ta račun! Znali pravzaprav niste, kajti komu mar, kam se porabijo doklade, občinski odbor že ve in — punktum!
Tudi občinsko elektrarno niste dosegli. Sedaj se dela načrt za občinsko elektrarno in kmalu se bo zasvetlilo v giavah občinskih od . . . ne, po cestah občine Bled in osramočeni boste, ker niste znali delovati.
Nekoliko sem Vam toraj dokazal, da je bil prejšni občinski zastop starokopiten in reakcionaren, a sedanji — no, me veseli da to vse lahko dokažem kar sem zapisal. Na svidenje pri gospodar -stvenem občinskem računu.
Alfa Separator.
Volilni shod
priredi
dne 23. svečana 1908 ob U. uri dopoldne v Pernetovi gostilni v Tržiču
kandidat narodno - napredne stranke
dr. Janko Vilfan
odvetnik in župan v Radovljioi.
Slovenci! Udeležite se shoda polnoštevilno!
Volilni odbor.
Izvanredni občni zbor telovadnega društva »Sokol* v Kranju
se je vršil dne 18. svečana 1908. Navzočih 54 članov. Brat starosta Janko Sajovic otvori zborovanje, naznani sklepčnost občnega zbora ter pojasni pomen dnevnega reda, ki obstoji v tem, da se razgovorimo o položaju našega .Sokola" napram „Sokolski zvezi Slovenski" in o slučajnostih.
Nato se oglasi k besedi brat dr. Josip Kušar, ki izvaja svoje utemeljevanje in predlog:
»Dragi bratje Sokoli! Ko se je leta 1862 ustanovil v Pragi pod egido Miroslava Tyrša in Jindfiha Fugnerja prvi slovanski »Sokol" in mu je sledil takoj leta 1863 »Južni Sokol" v Ljubljani, takrat ni nikdo od daleč mislil na to, da bode kdaj mogoč slučaj, da bi pod rdečo srajco se našlo srce, katero bi bilo zmožno paktirati z našimi najljutejšimi sovragi, s sovražnimi oholimi Nemci! In vprašam Vas, zakaj nikdo ni mogel na kaj tacega misliti? Zaradi tega ne, ker se je »Sokol" s svojo vzvišeno idejo ustanovil bas* radi tega, da varuje, čuva in ščiti meje Slovanstva napram predrznim naskokom nemštva. Zgodovinska resnica je, da je »Sokol", osobito na češko - moravskih tleh, to svojo nalogo vedno zvesto vršil — saj se »Praški Sokol" niti strašil ni zapustiti mesto, ko je Prago posetil cesar — in tudi »Južni", pozneje »Ljubljanski Sokol" in za njem vsa druga sokolska slovenska društva, so si bila vedno v svesti, da je poleg gojitve telovadbe v svrho telesne moči, njihova poglavitna, prva in edina naloga braniti pravice naroda slovenskega. Kdor pa hoče to nalogo vršiti in izpolnjevati, ta ne sme in ne sme nikdar v zvezo stopiti z našimi prvimi, in zgodovinsko najhujšimi sovražniki, Nemci! Za »Sokola" — da se izognemo vsakemu zofističnemu izgovoru — je vse eno, če je taka zveza direktna ali indirektna, ker take stvari se dajo morda zavijati v političnih listih, pred vrsto Sokolskih čet se pa ne morejo, ker za take izgovore mi Sokoli nimamo ušes! In sedaj se spominjam dne 8. septembra 1905. Takrat se je ustanovila »Slovenska Sokolska Zveza" in takrat se je volil prvi odbor in prvi predsednik te zveze. Ali se še spominjate viharja na tem zborovanju. Nas člane »Gorenjskega Sokola" so takrat skoraj po stopnjicah pometali. In zakaj?! Vprašam! — Zaradi tega, ker smo imeli dober vid in dober voh za bodočnost. — Pa smo tudi dobro videli in dobro slutili. Ali se še spominjate občnega zbora v Brežicah?! Takrat smo bili mi iz Kranja mirni radi bratov Hrvatov
in oddali smo prazne listke. Zakaj smo to storili ?! Zato, ker predsedniku, ki nam je bil znan kot nesokolski »štreber" nismo zaupali. „Sem Slovan in nič druzega", toda njegove besede me niso navdušile, ker mi ravno niso šle v srce, ker niso prišle iz srca, nego iz formelnega razpoloženja. Hudo mi je, da moram kot star Sokol tako sodbo izreči. Izrečem jo pa, ker mi je na stvari, ne pa na osebi, ker se ravnam po pregovoru »non quis, sed quid". Pri tem se pa opiram na razlog, da bi tako sodbo izrekel o zadnjem najslabejšem članu Sokolstva, ker smo si vsi enaki. Če bi pa najslabšega obsodil, moram tudi tistega, ki stoji kot prvi enakimi na čelu slovenskega Sokolstva. In to je gospod dr. Vladimir Ravnihar, predsednik »Slovenske Sokolske Zveze". Vi vsi veste, kaj se dandanes godi. Bije se političen boj za deželni zbor in delijo se ljudje v stranke. Naj se pogleda na to ali na onostran — ki se naziva in je slovenska — potem bi obsodba odpadla, ker .Sokol" v naših notranjih bojih ni poklican delati politike; po pravilih sploh ne smemo delati politike; toda če se zgodi, kar se Je zgodilo na in v osebi predsednika »Slovenske Sokolske Zveze", je to madež na slovenskem Sokolstvu, kojega madeža ne sme in ne more nobeden prepričan Sokol deležen biti in ostati. Notorično in vsakemu znano je, da gospod dr. Vladimir Ravnihar, ki je po zaslepljenosti ali lahkovernosti večine zborovalcev žalibog predsednik zveze Sokolske, kandiduje za poslanca v deželni zbor na podlogi podpore nemških, oziroma nem -škutarskih glasov prestolice naše, bele Ljubljane. Ni nam Sokolom mari, kaj ga k temu koraku sili, ali častihlepnost ali kaj druzega, ni nam mari, če je v svoji politični karijeri nastopil kot protikandidat napram dvema starejšema bratoma Sokoloma, ker ima vsak pravico se oglasiti v javne zakonodajalske zastope kot kandidat, toda mari nam je, da vsak brat Sokol čuva v srcu svojem narodnost slovensko. Ne čuva je pa, če nastopi kot kandidat nemških, oziroma neračurskih glasov. Rekel sem, da se je Sokolska ideja vstvarila v obrambo slovanskih meja; kako bede pa to idejo zastopal predsednik Sokolske zveze, ki je v zvezi z Nemci, oziroma nemškutarji. Da je temu tako, je registriralo nemško, nam sovražno časopisje. In gospod dr. Vladimir Ravnihar tega dejstva nI denrentlral na način, ki bi vsak dvom razpršil, dasi bi bil moral odločen dementi v svet poslati v prvih 5 minutah, ko se je tako poročilo zaznalo. Tega on ni storil in sedaj Vas vprašam bratje Sokoli, ali more tak gospod biti še pred sednik Sokolske zveze Slovenske ?! Ne ln nikdar ne! Ker je pa več kot gotovo, da prav prostovoljno ne bode odložil svojega častnega, po sokolskih bratih poverjenega mu predsedniškega mesta, predlagam: 1. Telovadno društvo .Sokol" v Kranju skleni izstopiti iz .Slovenske Sokolske Zveze" za toliko časa, dokler bode tej zvezi na čelu ali v odboru gospod Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 2. Ta resolucija našega društva se priobči vsem slovenskim sokolskim društvom in pa tudi .Vsesiovanski Sokol ski Zvezi" v Pragi na roke predsednika brata dr. Scheinerja, ki naj ta pojav »Sokola" v Kranju intimira vsem Sokolskim zvezam."
Obe resoluciji brata dr. Kušarja se brez debate enoglasno sprejmeta. Starosta konstatira, da je resolucija enoglasno sprejeta in da se bode stavljeni predlog izvršil potom intimacije. Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi, zaključi starosta občni zbor s sokolskim »Nazdarl*.
Kak štreber ne more biti po-slanec, ker dela zase, ne pa za svoje voiilce. VolilcI, mislite na to, ko pojdete na volišče!
Radovljiške novice.
— Ustanovni shod natega «SokoU»
se vri) v nedelja dne 28. t. m; ob 6. uri, v prostorih g. A. Kunstelja. Zanimanj*« za ta občni zbor je obče. Menda ne izdamo preveč, ako omenjamo, da šteje društvo do sedaj priglašenih udov nekaj nad 100 — reci in beri: nad sto. Krasno število! — Prva nalogi «9okOla» bo pač ta, gojiti redno telovadbo in sicer za sokolski naraščaj, redne Člane in starejše člane. Upamo, da se v kratkem pridružijo «Sokolu» tudi <SokOlice>. Kakor drugo nalogo «Sokola> smatramo probujo radovljiške okolice v vsakem ozira. «Sokolsko» idejo mora pori' sti radovljiški «Sokol* v zadnjo kočo širne radovljiške okolice, potem se nam ni bati narodnega propada prelepe Gorenjske. — Prepričani smo, da se nedeljskega shoda udeleže sosedna bratska sokolska društva po svojih odposlancih, v prvi vrsti ljubljanski «Sokol*, kakor oče vseh slovenskih sokolskih društev, Novemu odboru kličemo krepki sokolski Na zdar!
— Poročil se je te dni tu v obče priljub* Ijeni c. kr. okrajni tajnik g. A. Schaffer z go» spico Schuberi Novoporočencema: Bilo srečno I
šteršiču: «Holt — Janez, tega pa ne! Jaz, Potov Tomaž iz  Kranja, hočem da voPjo mesta zase svoje poslance!*   Susteršič bo takoj  zlezel pred njimi pod klop in Kranj bo resen. Tomaž proda premalo moke, zato bo ukazal, kot poslanec «da posije cesar takoj najmanj en regiment vojakov v Kranj. Pa bo vsaj tudi za punce kaj. — Kranj mora dobiti trgovsko nadaljevalno šolo, ker preti sicer nevarnost, da kranjski trgovci kmalu ne bodo dobili trg. pomočnikov, Hlebs mu živahno prikima (To je tisti mož, ki si mora že sedaj pomagat največ s samimi vajenci.)   V Kranj  mora prit obrtna šola za celo Gorenjsko. On se ne bo dosti trudil, kar dejal bo, da mora tako biti in bo. No in dalje moramo še dobiti bolnišnico, zavarovalnico za posle, deželno  zavarovalnico,  (Tomaž, kaj pa škof poreče?) in končno še železnica Kamnik-Kranj -Škofja Loka-Železniki. (Prosimo ne smejajte se — on je to mislil resno, pustni čas nima nanj nobenega vpliva!) In posebno le to pomislite (predragi volila* in <častita gospoda*! Železniški minister se je pri proračunu za dalmatinske železnice tako urezal, da mu bo ostajalo več imijonov. In ker ne ve, kako bi se jih iznebil, jih je Že ponudil Tomažu za železnico iz Kamnika v Železnike — pa samo njemu! Če ne bo on poslanec, pa jih ne da — ampak jih bo dal dr. Egerju v Ljubljen, ki jih že dalje  obljublja, Ko če varjeni!  Torej za bežjo voljo — velite gotovo Tomaža — saj vidite, da je za Vas vreden več milionov. Prijatelj — o pardon! — politični nasprotnik Jarc je na koncu teh obljub zašepetal radodarnemu kandidatu na uho: «Ja, kaj Ločanom ne boš nič obljubil?* Ta pa se mu odreže:* «Kaj meni mar? Ločanom naj pa Tomažev Pepe obeta.*   Potem je še malo potožil, kako je preganjan in kako mu je ves svet nevoščljiv zaradi njegovih imenitnih projektov in končal svoj znameniti govor. — Zal nam je, da ga ne moremo priobčiti v celoti, ter pisati se ne da tako lepo, kakor je on govoril. In le to zamerimo etičnemu Tomažu, da m povabil na shod vseh kranjskih volilcev in dobre tri četrtine oropal izrednega duševnega užitka in izredne zabave. Kajti za zabavo m smeh je bilo tudi sicer dobro skrhljeno. Ze med govorom je nekaterim volilcem nehote uhajal smeh — sledila je potem še debata. Seveua je bila tudi ta zabavna.   Najbolj pa je za zabavo skrbel imenitni doktor Giobočni*.  Mož je skakal kakor žuga, in pel «Skandai, škandal, škandal!*, da smo se prav živo spominjali krojača Ježa v <Legijonarjih>. Razlagal je šumečim poslu šalcem, kako v »škofovih zavodih* pumpajo gnoj mco v Savo, se čudil, zakaj da v kranjskih kanalih smrdi in zakaj da je notri grdobga, pa glavo sije ubijal nad uganko, kam boao meščani ajah vodo, ki bo odtekala iz vodovoda. Najraje bi bil obsodil liberalce, da jo morajo vso popiti. Oj, kruti dohtar! sami tako radi pijete vince — nas hočete pa zaliti z vodo! Da bodi še več smeha, je pokazal tudi, kako dobro zna oponašati našega Zupana. Ja, inein Lieber, to je škandali   Lepo pelo večerjo so še belili z okusnimi ocvirki Jarc, Koblar in par drugih ter z duhovitimi govori — da so se kar iskre krasile. Ker se kot vestni poročevalci nočemo nikomur zameriti, naj omenimo tudi še Franceljna, ki je delal tudi prav jedrnate medklice. Primanjkuje nam prostora — zato moramo končati svoje poročilo. — £j, Tomaž, Tomaž! Kaj Ti je? Pokazal si se junaka — pa vendar Ti svetujemo prav iz srca, pusti raje politiko, ki je po lastnem priznanju itak ne poznaš, pa se raje zopet vrni k svojim »projektom*. Ti rad marjašas, zato Ti povemo prav po marjašarsko: Preteklo soboto si mislil, da imaš »plavder* — pa je bii samo «betel» — a za prihodnji petek Ti pa napovemo «durhmarš>. Ah je prav tako?
Z Bleda. Društvo za povzdigo prometa s tujci priredi v sredo 26. L m. v zdraviškem domu na Bledu, ob 8. uri zvečer, sijajno plesno veselico v korist omenjenega društva s sodelovanjem vojaške godbe iz Gorice. V ta namen se vrše že velike priprave. Aranžma je prevzel poseben za to izvoljeni odsek, ki se resno trudi, da se izvrši veselica kar najsijajneje. Započetemu delu je želeti največjih uspehov in najobilnejše udeležbe, saj je čisti dobiček namenjen nad vse važnemu društvu za povzdigo tujskega prometa na Bledu in v okolici! Kakor čujemo, poseti veselico mnogo gostov iz Gorice in Trsta. A tudi med domačimi vlada veliko zanimanje. Delavni veselični odsek, obsežni prostori, zlasti velika dvorana v «Zdraviškem domu* m pa vojaška godba, vse to svedoči, da bo prireditev vspela kar najčastneje. Vstopnica za osebo stane 3 K, družinske vstopnice za 3 osebe pa 6 K.
Nemiri ? Indiji. General VVilcocks poroča, da je ekspedicija proti Cakakelom dospela v Valai, kjer so se bili utaborili Cakakeli. Angleži so jih tako nepričakovano napadli, da niso mogli nasprotniki utrditi niti važne postojanke nad Valajem, katero so Angleži zasedli po kratkem boju. Na angleški strani je padel en vojak.
Godovi prihodnjega tedna:
23. Marjeta, Čudomil; 24. Miladin, Olga. Sava; 25. Matija, Divka, Pravoslav; 26. Valburga. Vladoj, Nikva; 27. Porilrij; Baldonur, Krsanka, Krešimir; 28. Leauder, Inoslav; 29. Roman, Kremen.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
25. v Moravčah in Lescah.
Meščanski volilni odbor v Kranju
vabi
deželnozborske volilce
ma volilno skupino Kranj - Škofja Loke,
na
VOLILNI SHOD
ki se vrši
v pondeljek, 24. t m. ob^pol 9. nri zvečer
v Sokolovi dvorani v Kranju.
Na tem volilnem shodu se bo predstavil volilcem deželnozborski kandidat narodno • napredne stranke gospod
Ciril Pire
dosedanji deželni poslanec sa mesti Kranj in Škofja Loka.
VolikU Udeležite se shoda polsoftrtilno!
Novičar.
Volitve t kmetskih občinah so se vršile včeruj. Kakor je bilo pričakovati, se je uresničilo, da je klerikalna stranka dobila vseh 16 kmetskih mandatov. — Narodna-napredna stranka se teh volitev letos ni Udeležila, pač pa je po možnosti podpirala mlado kmetsko organizacijo, ki povsod kaže prav lepe uspehe. Tako je v Belokrajini stari Suklje komaj prodrl z malo večino 228 glasov proti kmetskemu kandidatu Maceleju. Prihodnjič hočemo objaviti nekaj številk iz posameznih krajev na Gorenjskem, za danes pa naj podamo splošni pregled. Prejeli so, in sicer:
Ljubljanska okolica
oddanih 2653 glasov	Povše	2486
	Susteršič	2399
	Petrič (soc.)	127
	Čobal „	93
Kamniški okraj		
oddanih 1798 glasov	dr. Krek	1710
	cepljeni	88
Kranjsko-tržiško-i	škofjeloški okraj	
oddanih 1871 glasov	Demšar	1835
	Zabret	1809
Rado vi jiško-kran jskogorski okraj		
oddanih 1161 glasov	Pogačnik	1032
	cepljeni	129
Idrijsko-vipavski	okraj	
oddanih 1571 glasov	Lavrenčič	1061
	Premerstein	454
Novomeški okraj		
oddanih 1599 giasov	Dular	1510
	cepljeni	89
Treba njski-žužemperški-		
litijski okraj		
oddanih 3504 glasov	Košak	3132
	dr. Lampe	3070
	Mandelj	3008
	Prijatelj	190
	Peham	188
	Tomic	176
	Slane	171
	Weinberger	97
	Čobal (soc.)	95
	Mlinar (soc.)	71
	Firm	62
— Nesreča ne praznuje. V ponedeljek popoldne se je ponesrečil na žagi g. J. Derniča zagar J. Dobravec iz Predtrga. Girkular ga je zagrabil sa levo roko ter mu popolnoma odtrgal mezinec, a dva prsta mu tako poškodoval, da mu jih najbrže odrežejo.
— Letošnja predpustna veselica našega vrlega gasilnega društva se je zvršila
▼ popolno zadovoljnost vseh udeležencev. Vojaška godba je storila svojo dolžnost v polni meri. — Opazili smo letos na tej veselici tuli one kroge, ki se navadno ogibljejo veselic nižjih slojev. Prav tako! Živimo vendar v dobi obče volilne pravice, ko velja grof rokodelca toliko kakor groš gospoda.
— Kar dve veselici imamo to nedeljo
▼ Radovljici. Priprosto domačo veselico brez vstopnine imamo v znani gostilni «Hirschroann», ki jo jo prevzel gosp. J. Kleindienst brst ravnokar imenovanega begunjskega župnika. S vira domača godba na lok. Ker je novi gostilničar znan kakor vrl narodnjak, je pričakovati mnogo udeležbe. — Drugo veselico priredi tukajšnje «KatoL izobraževalno društvo* v gostilni «Bartl». Na dnevnem redu je petje, tamburanje, šaljiva igra in prosta zabava. Umevno je, da ne bodo pogrešali tudi plesa, kajti kar je v Ljubljani dovoljeno, ne more biti prepovedano na deželi.
— Občni zbor. V nedeljo 16. L m. popoldne se je zbralo lepo število gasilcev radovljiške požarne hrambe k občnemu zboru v hotel <Bastl». Gosp. načelnik je pozdravil v lepih besedah vse izvršujoče člane ter jih vzpodbujal k složnosti naj delajo na to, da društvo dobi čim več članov, da se spomladi, ko obhaja svojo 26 letnico, tem čast-neje vrši. Nato je dal besedo g. blagajniku, ki nam je podal lepa števila, iz katerih je razvidno, da društvo stoji na dobrih finančnih tleh. Gosp. tajnik poroča, da je imel odbor osem sej in štiri vaje, pri katerih je bilo lepo število gasilcev prisotnih. Pri slučajnostih so bili različni nasveti in na to je g. nočeinik zaključil zborovanje.
Troperesna  (klerikalno - nem-škutarsko- vladna) Detela še vedno kandidira v radovljiško-tržiško-kamniškem okraju.
Il Kralja. (Tomaž Pavilar—kandidat) Dne 15. t. m. je bil za Kranj zgodovinsko imeniten dan! Nastopil je reformator, rešitelj, izveličar, ki bo vse v Kranja predraga čil, vse izboljšal In kdo je ta dobrotnik našega mesta? To je mož samostojnosti, mož dela, mož tisoč načrtov, g. Tomaž Pav-auur. Videl je vso revo našega mesta — in se je usmilil. Sklenil je: — «Jaz vas bom rešil, vsaj poskusiti hočem to — ako tudi nočete — in ako se tudi pri tem poskusu blamiram nesmrtno. Privzet si je, dasiravno čisto samostojen, nekaj izb ornih pomočnikov, adjutantov, same korifeje na polju znanosti, zdravilstva, politike, gospodarstva, književnosti i. L d., tako da smo prepričani, da bomo res kmalu rešeni. V soboto, 15 L m., je bil prvi nastop, prvi poskus reševanja. Zbral se ji cvet našega meščanstva pri Pijemontezarju. Temeljite priprave za shod so se vršile ter pilo se je na Tomažev račun v blagor našega mesta, že več časa, Vabilo se je na shod in bobnelo po vsem mestu. Seveda ni smel priti na shod vsak, kdor bi hotel
— le zanesljivi in modri volilci so smeh blizu! Pire, Rakove in taki že naprej ferdamani liberalci nimajo na volilnem shodu, ki ga napravi Tomaž, iskati ničesar. Od 233 volilcev se jih je udeležilo 63. Po Kranju tavajo, po Tomaževih besedah, ljudje, ki so tako zbegani, da ne vedo, ali bi bili klerikalci ali liberalci. Zato pa tudi ni «samostoj-nih* — in so morali pomagati, talibog, klerikalci med njimi general kranjskih klerikalcev, dični profesor Jarc, imenovan «vitez.....hlač*. — No,
in kaj je povedal naš TomaŽ? Najprej je pozdravil •predrage volilce* in «častito gospodo*. Potem je zajokal, da se v Kranju vsi klanjajo enemu — a ne njemu. Potem je čisto odkrito priznal, da politike ni poznal nikoli, je ne pozna in je ne bo. Mož dobro ve, da ga za poslanca v političen zbor najbolje priporoča, da ne pozna politike. Zdaj nam je pa tudi jasno, zakaj da je še vselej ustrelil kapitalnega kozla, kadar se je speča! s politiko. Malo smo se zbali zanj, ko ja z vso odločnostjo zabrusil navzočim klerikalcem v cbrve odločno odpoved, dani klerikalec, ampak samostojen. Le pomislite, 63 večaumanj klerikalnih volilcev ima pred seboj, in on, edini samostojni jim zabrusi tako. Oba navzoča kaplana sta ga res pogledala nekako srepo, a ko sta videla, da se Jarc navihano muza, in jima je Tomaž malo namežiknil, sta ostala mirna. Ognjevitega pogleda je potem še iskal liberalcev, da H jim povedal isto; a ker ni našel nobenega
— se je pomiril Na to je zmolil hitro paternošter obljub — in te so bile imenitne. Čujte! Ti preklicani liberalci so krivi, da se je mnogim kranjskim obrtnikom predpisalo premalo davka, samo da ne morejo vol<ti njega* On bo torej kot bodoči poslanec skrbel za to, da se tem ubogim goljufa-mm obrtnikom davki zvišajo. Znano je, da hoče klerikalna stranka uvesti tako volilno postavo, da bi mesta Izgubila svoje lastne poslance. Tomaž pa bo, kakor hitet postane poslanec, zaslišal dr. Sa*
V Kranju, dne 22. februarja 1908.
Sklicanje državnega stara* Državni zbor bo sklican na dan 17. marca.
Jezikovno vprašanje pri čeških sodiščih.
Med nemškimi poslanci, češkimi m ministrskim predsednikom Beckom so se vršila pogajanja zaradi ureditve jezikovnega vprašanja pri čeških sodiščih.
Francoski aenat je sprejel zakon, s katerim se skrajšajo vojaške vaje. Za rezerviste se vpelje dve periodi orožnih vaj po 23 ln 16 dni, za do-mobianca pa po 9 dni.
Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo šestnajst anarhistov na smrt
Kibniško-kočevski okraj
oddanih 1968 glasov      Jaklič 1489
Barto! 1414
Merhar 525
Rus 392
Črnomeljsko-metliški okraj
oddanih 1620 glasov      Šuklje 924
Maceie 696
neveljavni 33
c Narodna čitalnica* t Kranju naznanja tem potom vsem svojim cenjenim članom ;n prijateljem, da se odslej naprej ne bo več pošiljalo osebnih vabil za gledališke predstave, temveč veljajo za vsako predstavo ls lepaki.
Volilei t mestih, pozor! Ob dvanajsti uri opetovauo poživljamo vse napredne volilce v mestih in trgih, da se polnošlevilno udeleže volitev v petek, dne 28. t. m. Nasprotniki delajo neumarno z zvijačo, obljubami i. t. d., da bi premotili vo-lilce. Ne pustite se oropati svojih pravic! In če Vam je v bodoče še na tem, da boste sami odločevali pri izberi poslanca, tedaj mirno vestjo volite dosedanjpga poslanca g. Cirila Pirca iu dr. Janka Vilfana, župana v Radovljici. Kdor voli koga dnuega, la dene sam sebi vrv okrog vratu, zakaj to pot voli zadnjikrat v tej kuriji, če zmaga kak neodvisni kandidat. Če se nemški veleposestniki tako krčevito drže svojih privilegijev, ko jim že ni več pomagati, toliko bolj ste aolžni Vi, meščani, da ne izgubite svojega glasa, zakaj če se polote klerikalci enega izmed gorenjskih mandatov, boste težko še kdaj prišli do besede, ker klerikalci Vas hočejo združiti s klerikalnimi kmeti. Potem boste lahko samo še plačevali, a izključeno je, da pade z deželne mize za Vas še kdaj kaka drobtina. — Padli boste v srednjeveško suženjstvo, iz katerega se ne rešite nikdar več. Zatorej v boj do zadnjega moža, komur je še mar čast in blagor naših gorenjskih mest in trgov.
Gorenjski mestni volilei! Ves izobražen svet nc le v naši ožji domovini, t m ve C tudi drugod nestrpno pričakuje, kako boste volili v petek. Vi ste jeziček na tehtnici. Vi imate ključ do pametne volilne reforme, ki se ima skleniti v pribodnjeni deželnem zboru. Gre se za Vas lastoi obstoj. Ali se boste pustili zadaviti? Ali ne čujete, kako Vam sovražnik Vaših pravic leze pod kozo ? Recite brez izjeme vsi: Roko proč! Nikdar nas ne vjametc! — Rešite čast naši Gorenjski, ki ima ze itak preveč klerikalnih poslancev! Če stori vsak napredni voiiier svojo dolžnost,pa bo imaga t obeh okrajih naša.
Volilei t Kranju! Tudi Vam se bo odločiti pri vohtvi deželnega poslanca. Odločitev bo lahka: Pire je delal in se trudil za vodovod, Pavšlar pa ga je oviral s svojim načrtom ter delal pioti njemu, tako da moramo čakati na toliko potrebni vodovod celiti 12 let. Dne 1. marca t. I. se ima oddati delo m kakor smo se informirali, je upanje, da dobimo že meseca novembra ali decembra letos dobro in zdravo pitno vodo. Če tedaj volilo Pavšlarja, je nevarnost, da se bo vodovod še naprej zavlačeval in Kranj bo še nadalje brez vode. Kdor je za vodovod, naj tedaj voh Puca, kdor pa ga ne mara, naj odda svoj glas TomaŽu Pavšiarju!
TomaŽ Pavšlar bo že oprostit, če se danes malo več zmenimo ž njim. Ze dolgo pozuamo našega Tomaža, ki je naš prijatelj, ljubezniv družabnik in dober tarokist, ž njim poznamo tudi njegovo trmo, svojeglavnost, vsled katereježeinasnkdaj trpel bridke izkušnje. Te ga menda še danes niso prav nič izučile. Najhujše peče našega Tomaža seveda vodovod. In ravno vodovod, katerega Kranjci tako krvavo potrebujejo, je odtujil njemu marsikaterega pristaša, ki je prej slepo »držal* ž njim. Naš vodovod je sedaj v pravem tiru. Njegov večni nasprotnik, g. Tomaž Pavšlar, in njt govi agitatorji pa še vedno trosijo v svet laž, da z našim vodovodom ne bo nič, da bo moral Kranj plačati mnogo tisočakov več, kakor je v proračunu i. t. d. Resnici na ljubo bodi povedano, da je rok za vložitev ofertov določen na dan 1. marca opoldne. Če smo prav poučeni, je polotilo že TOČ večjih tvrdk svoje ponudbe, in sicer mnogo nižje, kakor }e t proračun. Zlobna laž je dalje tudi, da je Pire najel 15 delavcev, da bi se že sedaj pokazalo ljudem, češ, vodovod se že gradi. Dejstvo je namreč, da je neka tvrdka z Dunaja poslala svojega inženirja in 15 delavcev, k i preiskujejo teren, na podlagi te preiskušnje pa bo potem vložila tudi ona svoj o le rt. To je resnica, ki pa ne diči posebno g. protikandidata. — Tudi tista je predebela, da bo g. Tomaž Pavšlar, če bo izvoljen, zidal s preostanki milijonov pri gradnji belokranjske železnice kar dve železnici, t. j. iz Kamnika v Kranj in iz Škofje Loke v Železnike; izposloval cel regiment vojakov; prestavil kranjski kolodvor; postavil Kranjcem višjo obrtno šolo i. t. d. i. t. d. Dobro! Tudi mi »e bomo zavzeli za stvari, ki so potrebne in koristne našemu mestu, pač pa nam ni všeč način, kakor bi se take stvari kar stresale iz rokava, ah pa vam letih pečem golobi z nebes. Potem pa, g. protikandidat, Vaše nesrečne «fabrke», zavoljo katerih se je popisalo že toliko in tohko papirja m sicer po nepotrebnem. Mi Vam jih privoščimo od srca, vendar — oprostite — tako naivni ne smete biti, ako — odkrito rečeno — farbate samega sebe in pa vrhutega vsakega, ki se Vam vsede na ta lim. Bedak bi moral biti, kdor Vam n. pr. veruje da, ko ste bili tedni na Dunaju, pa ste prosili,če smete objaviti svoje načrte, in so Vam rekli: Rajše počakajte do 1. marca!! Dober svet Vam damo, če nam obljubite, da se boste ravnali po njem. Izposlujte najprej koncesijo, potem začnite zidati Vaše fabrke in ko se bo gost dim kadil od Drulovke proti Kranju, Vas radi vsi Kranjci volimo za svojega župana, deželnega in državnega poslanca. Odstopiti bo moral takoj Savnik, Pirca bomo djaii v pokoj, zaradi državnega poslanstva se bosta pa že pobotala z Vašim zaveznikom Jarcem. Iu še več! Delavski minister Gessmann je sedaj bolan in če umrje, tedaj Vas bo
prav rada vsa Gorenjska predlagala za ministra — dela. Potem ne bodo ljudje več rekli: Vsakemu pol, kakor v Kranju na mostu, temveč Vam bomo prepustili vse, ker bomo potemtakem izprevideli, da ste v resnici mož dela, ne pa samo mož obljub in čakanja.
Gospod Tomaž Pavšler je na svojem volilnem sestanku zadnja soboto tudi zatrjeval svojim povabljenim volilcem. da računa na sigurno zmago. «Vso imamo že zapihano, da moram jaz zmagati 1» tako nekako se je izrazil, kakor nam poroča neki udeleženec onega sestanka. <V Kranju bom dobil brez uradniških glasov 80, Pire pa bo v Kranju dobil 110 glasov. V Loki damo Pircu 30 glasov, midva s Hafnerjem pa bova dobila 80 glasov. Ožja volitev je torej neizogibna.* — Dovoljeno bodi, da se tudi mi nekoliko dotaknemo volilnih številk. Vzemimo, da bi izpadla volitev tako kakor pred šestimi leti. Tedaj dobi Pire 122; če zraven prištejemo še 30 glasov v Loki, katere prepusti g. Pavšlar Pircu, tedaj bo dobil 155 glasov. Koblar, nasprotni kandidat pred 6 leti, je dobil 59 -J- 59 glasov, torej 118 glasov. Mi, ki smo skromnejši in bolj pesimistični, pravimo, da bo dobil Pavšler 70 glasov in v Loki (s Hafnerjem) tudi 70, tedaj 140 glasov. Razlika torej 12 glasov. V Kranju je pa <vse na pol», tedaj bo g. Pavšler — mislimo, če hoče biti pravičen — tudi Pircu prisodil v obeh krajih vsaj po 10 glasov več, ergo 20 glasov, potemtakem 172 proti 140 glasovom, Večine bi tedaj bilo 32 glasov. Sicer bomo pa itak šteli prihodnji petek.
Kralj Matjaž — general Tomaž! Kakor blisk se je raznesla govorica, da se je prebudil prorokovani ljudski rešitelj — kralj Matjaž. Prerojen iz nesmrtnega spanja je vstal, veličasten s podvojeno življensko silo — čil in krepak, da zadosti svoji obljubi in uniči kar na mah svoje nasprotnike. Dvomili smo, da postane iz pravljice kdaj resnica, a ko smo zagledali pred seboj orjaško postavo našega junaka, zadrhtelo nam je srce, napojeno neizmerne radosti. Pričakovaje nestrpno njegovih povelj, pogledal nas je ponosno, divje zamahnil s težko desnico in dejal: »Kakor vidite, ohranil me je Bog še zdravega in kot takega zmožnega tudi za nedosežne cilje. S tole žuljavo roko in z jekleno voljo rešil Vas bom sovražnikov in preje ne miroval, dokler Vam ne zašije solnce svobode in napredka. Poleg tega sem popolnoma neodvisen in samostojen, takorekoč poosebljen genij, kateremu zoperstav-ijati se ne sme in tudi ne more nobena moč na tem svetu. Moje geslo je: .Pogin in maščevanje!" Nastala je smrtna tišina med ljudstvom. Kar se prerije do orjaka star in častitljiv vojščak in reče: „Ti nisi kralj Matjaž." Velikan pa mu zaničljivo odgovori: ,Tepec, jaz sem še več, kakor kralj Matjaž — jaz sem general Tomaž! Vojščak ga pa mirno vpraša: .Torej Vi ste tisti general, pod katerega praporom se vojskujem že dolgo vrsto let, a se ne spominjam niti ene zmage, tisti general, ki je začel vsako vojno a končal nobene!" Kljub silnemu udarcu pa se general ni uklonil ter rekel: .Če sem jaz tisti, zveš po 1. marcu." Na to je silno zagrmelo in zemlja je objela navideznega kralja Matjaža, ki pa se je v resnici zbudil že 28. februarja in spoznal — da so bile vse to le — sanje.
Zapomnite si, Tržičanje! Letos bo otvorjena železnica iz Tržiča v Kranj. Ta železnica je največje važnosti za Vas. V eni zadnjih številk smo že ožigosali, da naj se Vaš nemški občinski odbor gane, da dobite primerno dovozno cesto na kolodvor, sicer boste morah hoditi v Duplje na kolodvor, kajti deželna vlada zavlačuje rešitev vprašanja za dovozno cesto h kolo-dvoru tržiške nove železnice. Tržičani se pa hudo motijo, ako niisliju, da jim bode pri tem kaj pomagal okrajni glavar Detel a, če bode njihov dcžeinozborsjs poslanec, ker on ne bo smel nastopiti zoper vlado. Če torej volite Detelo, potem lahko leto in dan delate izprehode na postajo Duplje.
Prav čudni ljudje so ti <neodvisni* kandi-datje. Venomer trdijo, da so — neodvisni od vseh strank. Pa poglejmo, v koliko je to res! Kandidaturo Deteie sta izkuhala bohinjska župnika Biber in Berlic, potrdil jo je tržiški neroškutarski župan Mally, p. d. Boncelnov, Švarc in Beck sta mu že v naprej dala dovoljenje, da sme kandidirati. Ali nimamo prav, če trdimo, da je Detela klerikalno-nemškutarsko-vladni kandidat. — Naš kranjski «neodvisni* kindidat ima sicer svoj program, katerega pa Detela nima, vendar g. Tomaž Pavšlar naj ne zameri, če mu ne moremo verjeti t ga, ker ga na njegovih vizi-tah spremlja — klerikalni profesor Jarc. In Tomaž pravi, da ni klerikelec. Mu — žal — ne moremo verjeti.
Dramatičen odsek <Narodne čitalnice* v Kranju uprizori danes, dne 22. februarja ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih «Brat Martin*, ki jo je spisal pred kratkim umrli dunajski dra-matski pisatelj Karol Costa. «Brat Martin* je ena najboljših iger, ki jih je spisal Gosta ter je stalno na repertoarju vseh gledališč. Gosta je namreč eden onih redkih pisateljev, ki ume pisati za ljudstvo. Vse dejanje je prepreženo s tistim finim humorjem, ki povzroča vedno veselje in smeh, ne da bi postal pUtev ali banalen. Tudi risanje enačajev je
srečno. Bogat, ošaben mlinar ter njegova trdoglava in napuhnjena žena. Oba storita drug drugemu nalašč kar moreta in kako krasna sta potem oba v tretjem in četrtem dejanju. V prve tako nesrečni krojač Lipče in na koncu ponosni gospod Crviček. Vse dejanje pa prede s svojo predanostjo in dobrodušnostjo brst Martin, ki naposled združi nasprotujoča si zakonska mlinarjeva in ozdravi temeljito Urško, Crvičkovo ženo, njenega neomejenega gospostva na Lipčetom. Poleg glavnih vlog pa vidimo nebroj kmetov in kmetic, ki nam podado živo sliko kmetskega življenja. Veseli kegljavci in pivci izpolnjujejo sliko. Igra je lokalizirana za Gorenjsko ter se m štedilo ne z trudom ne z denarjem za nove scenerije, da se nudi občinstvu popolnoma dostojna uprizoritev. Kratek obris dejanja prinašamo v podlistku današnje številke. — Igra se ponavlja jutri, v nedeljo, dne 23. februarja ob 5. nri popoldne kot ljudska predstava.
Od sere rs do iuga. Originalna, v bohoričici pisana vabila, katera obetajo toliko in vsestranske naslaje, razpošiljajo se in kdor bi se rad udeležil te maškerade in bi slučajno ne dobil vabila, kar je pri veliki množici razposlanih vabil lahko mogoče, naj se zglasi pri br. Maksu Focku. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila ali vstopnice, katerih predprodaja je v trgovini Ferdinanda Sajovica v Kranju. — Z dekorativnimi deli se prične prihodnji teden in kolikor smo mogli zvedeti, je dekoracija naslovu primerna. Gorenja stena kazala nam bode najdeni severni rtič, katerega iz ledovja štrlečo os bode mazal severni medved z ribjim oljem. Spodnja stena pa bode predočevala krasoto južnih pokrajin z vso svojo ljubkostjo in toploto. — Priglasilo se je tudi že več skupin. Ker se obeta toliko prijetne zabave, upamo, da nihče ne zamudi, si ogledati to maska rado, osobito z ozirom na to, ker bodo za dobro postrežbo skrbele sestre sokolice.
Kranjska elektrika. «Zahlen macht Frieden !> pravi star pregovor. Tudi mi smo tega mnenja in tega mnenja je bil tudi g. Kamenšek, ki upravlja v imenu glavne posojilnice v Ljubljani kranjsko elektrarno. Ker se več odjemalcev elektrike ni hotelo pokoriti temu staremu, čisto pravilnemu izreku, je prinesel kar cel kup tožb na tukajšnje sodišče in je vse — brez pardona — izročil roki pravice. In zakaj ne plačajo ti toženci priposlanih računov? Zato, ker bi bil vsak bedak, ki plača račun, katerega ni dolžan plačati, ali pravzaprav, ki je mnogo višji, kakor kar je dotičnik naročil, oziroma katerega po dogovoru ni dolžan plačati. Ta bi bila ta lepa! Pride nekdo in naadira številk, da kar mrgoli pred nosom. Zatorej, odjemalci, preglejte dobro stare račune in potrdila in ne plačajte nobenega vinarja več, kakor kar vas veže.
Ogenj. V Čtšnjici pri Bohinjski Bistrici je nastal pri obč. predstojniku Korošcu ogenj, ki se je hipoma razširil in uničil mnogo hiš in gospodarskih poslopij.
Smreka je Ubila v gozdu pri Tinici v kamniškem okraju delavca Jakoba Jamska.
Veselice. Slovensko bralno društvo v Kranju napravi plesno veseheo jutri zvečer v kavarni Splicbal.
— Gasilno društvo na Koroški Beli priredi plesni venček dne 23. L m. v gostilni g. Antona Zumra na Javorniku. — Jabolčni plesni venček z delitvijo čistega dobička iu jabolčno trgatvijo se priredi v gostilni g. Ivana Avsenika v Begunjah danes zvečer, dne 22. t. m.
Popravek. V zadnji številki so bila v oglasu naznanila glede smrti pokojnega g. Petra Majdiea star. v Jaršah med sorodniki pomotoma izpuščena vsa tri imena gg. sinov: Fran, Vinko in Peter, kar s tem popravljamo.
Listnica nredniitva. Radi volilne borbo smo morali danes odložiti več doposlamn nam stvari, ki vse pridejo na vrsto, čim bo ta borba končana.
— Zaupnike v gorenjskih mestih prosimo, da nam takoj brzojavno sporo če v petek izid volitve.
♦  # *
t Simon Janetlč. V Celovcu je nenadoma amrl bivši mnogoletni in velezaslužni ravnatelj družbe sv. Mohorja gosp. Simon Janežič v starosti 67 let Pokojnik je bil najprej oficir, a je šel kot nadporočnik pred mnogimi leti v penzijo in je posvetil vse svoje moči družbi sv. Mohorja, kateri je z modrim gospodarstvom, pripomogel do lepega razvoja in znatnega premoženja.
Samomor zaradi nune. V Bouchurchu na Angleškem je videl natakar Italijan Batisteih nekoč na pokopališču lepo nuno ter se smrtno v njo zaljubil. Toda nikoli se ji ni skušal približati, temveč jo je le z daljave oboževal. Nedavno se je zvečer vtihotapil v samostanski vrt, kjer so ga našli drugo jutro ustreljenega. Pri njem so našli pismo, v katerem opisuje svojo nesrečno ljubezen.
Najdražji konj. Neki argentinski sporlsmanje kupil kobilo za 1,375.000 frankov. Dragocena koma se imenuje «GUena» ter je potomka «Blanke» in cSceptra*, ki je leta 1902 dobil mnogobrojne nagrade na konjskih dirkah. Dosedaj je bil najdražje plačan konj «Fiyng», za katerega je dal Francoz Blanc en milijon frankov.
Drag kostum. V Berolinu je bil te dni dvorni ples. Na ples je prišla tudi neka milijonarka, ki je imela kostum iz 40 delov, vsak del pa je bil napravljen iz banknote po 1000 mark. Ta kostum je torej veljal 40.000 mark,
ČeindBJtv* ijateje, in sicer ljubje nad korenino, kakor tudi ljubje od debla, posebej nabrano in posušeno, kupuje t vsaki množini tvrdka dr. Eftmt Kumpf v Beljaku. Kdor trebi in rnje češmi-nove grm«, naj ne zamudi nabrali to ljubje in je prodati navedeni tvrdk«.
Sfodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
23. februarja: 1685. * I. Fr. Händel (Gallus-Pefelin), skladatelj oper in oratorijev. — 1848. V Pa risa hokoe vstaja. — 1855. f Matematik Gans. — 1860. * Pisatelj dr. France Lampe v Črnem vrhu.
84. februarja: 1468, f Janez Gutenberg, iznaj-düeh; tiskarstva. — 1600. * Cesar Karel V. v Gentu. — 1626. Ferdinanda L venčaoj v Pragi za češkega kralja. — 1779. * Pisatelj Matija Abacelj v Go-renjčab v Božu.
25. februarja: 1686. j Pro testan tovski pisatelj Janez Schweiger v Ljubljani. — 1601. Grofa Esseza umore. — 1634. f Wallenstein, vojvoda fridlaoski, in njegovi pristaši Kinsky, Terzka in lilo v Egru umorjeni. — 1820. Iz Ruske in Poljske izženo jezuite.
26. februarja: 1802. * Francoski pisatelj Viktor Hugo. — 1834. f Alojzij Senefeldor, iznajditelj kanlnotiskarstva. — 1861. Februarski patent
27. februarja 1807. * H. W. LongfeUow. — 1814. Schwarzenberg po toi Ce Francoze pri Baru ob raki Aube. — 1823. Francoski pisatelj Ernst Ramm. — 1832. Pisatelj Matija Torkar.
28. februarja: 1683. * Rene A. Ferchanlt de Reanmur, iznajditelj toplomera. — 1812. Berth. Auerbach. — 1903. f Pedagog Andrej 2umer v Kranja.
29. februarja: 1792. * Givachimo Rossini, skladatelj oper. — 1874. f Pisatelj Filip Jakob Kafol.
Darila.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nabral g. Rudolf Jereb v svoji gostilni v Kranju 360 K.
Loterijska srečka dne 15. februarja 1908 Trst  85   14  61   76 6
Črna In bela žima.
Črni po 340 K — bela po 4. - K
pri
Valentin Benediku v Stražišču
pri Kranju. 2323-2
5Veži ii najfinejši
pustni Ijrofi
(bobi)
se dobivajo vsako
nedeljo ia praznik skozi ves predpust
samo pri
£• Brandt» 3(ranj.
Ceneno češko posteljno perje.
6 kilogramov novega temnega K 9'50, boljega K 12, polbelega, otrebljenega K 18, belega K 24, snezaobelega. puha, otrebljenega K 80, K 36, K 42. Razpošilja franke po povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnino.
Benedikt S&ohselm6i
liebesst.37lprtPLmjn, Češke.
J OS. VEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, StnKNiMtii ii tonmmi iiitfiiiitatro.
lično omretje ne stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omršaje, Teta« Trsta, balkoni, rerande, stolpne krite, štedilnike L t, d.
Šperijaiiteta: 162—16
VfJjični i&itori (RoUbnlken).
Zahvala.
Mestno županstvo v Kranju Izreka gospoda Vinku Majdičo, veletržco ln tovaraar|o v Kranja, prisrčno zahvalo sa darilo 500 K, katere je povodom sarti svojega očeta gospoda Petra Maj-dlča podaril sa aestne uboge tnkajšne občino. »*
ItpHu s trafiiMi smeli
w   fruc Kastclic !**»■
123—49
Uljudno naznanjam, da sera
popolno urejeno
214 ii—e
trgovino
,i IraiBii a ilelBljiumi aiiii
pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c kr. kmetijske družbe v Ru-dolfovem.
Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistote po c. kr. semenski prcgledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam
z odličnim spoštovanjem
Franc Kastelic
Učenca
ki hi imel veselje do krojaškega obrta sprejme takoj 23«
Urban Plemelj, jggjgj ■* B*»*»-Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kakoi tail Upe, vase in droge glinaste lsdelke t vseh barvan, trpežne ta cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pool in glinastih izdelkov v Ljubljani.
G. Tônnies
tovarna za stroje, železo in kovinoiivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost aaaje in m stroja m
obdelovanje lesa. Prancis-turbine osobito za zagrne naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - genera torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
122—35
*&
m
*@
m
m
m
«a m
m m
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
i
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgove©
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborilo zalogo najti-uejsiii natančnih Švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, U-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, ukani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je aoje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošiljam po coiea sveto in mam od jemalce tuui orarje in zlatarje glavnik mest.
remontoar-Koskopf, trpežno RaVUO je lZŠel Oa]U0Ve)Si Veliki COnik. der-remontoar, trpetno ko
^^•¿53 utert 88 "8U»8       - »88toi« iT^rTift
prOStO* kolesjem gld. 6*96 ir naprej.
St. 502.   Nikelnasta anker-
st. 505. Prava srebrna cilin-
ista z dvojnatim tršim sre-
^"i. "¿0°?™^°™" Moške """i * naravne velikosti.
6—68
m m m m m m m m m m m m
m m m m ** m
"C
t)
9
O
KD
O
P-
Najcenejša la najhitrejša voitja s paniki
, S everaonemšk egra Xiloyda'
iz Bremena v Jfew-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm EL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
▼ Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU ? Kolodvorskih ulicah it 86
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tisierju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poslana, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v za pa dne države kakor: Colorabo, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in ixvan-redno ceno čez (i al des t an. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dela svata, kakor Bra lilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—66
: i
železne pljuge aH orala nove vrste, lahkezaoratl, orjejo lepo In rahljajo zemljo.
telesne brane in drogo kmetijsko orodje lopate, krampe, mottke, sekire L t. d.
Preselitev briViice.
Slavnemu p. o. obMnstru naznanjam, da bom s 1. marcem 1908 preaolil
svojo brivnlco
naGIailnjil
¥ hišo gosp. Fran Lukeša ara ves velikega vodnjaka)
in prosim cenj. občinstvo, da me i nadalje počasti s sv rjam obiskom kakor dosedaj.
S spoštovanjem Franc Vrani čar
238 2—1 brivec.
jMavricij 5»olej
s tallica Slu. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, tire mm mm in w«rlž!«ser mm Bajaiiatjiti oeaah.
Popravila
se izdelujejo v Ustni delavnici, ter sena zniulea po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo *e budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočana posebno precizgsko ura
vllh1TACT".
Kolesarske potrebščino
MB. Ako telite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izučeni niso. 17—66
i
Samo
dni
jUVre-Kew-tori{
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
gazel, ?ariz to jUVre 1 ftn<ril(t.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
€ds Šmarda
oblast jiottjcsa jtotoValaa pisarna
▼ Lfnbljaat Dunajska cesta 18
T novi hiši sajnetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri -Figovcn*.     ia 05—06
Previetje gostilne.
Slavnemu p. u. občinstvu si usojam vljudno naznanjati, da otvorim
dno 17. februarju 1908
staroznano
Golarjevo gostilno.
Potrudil se bode m točiti vedno prstna vna ter cenjenim gostom postreči z dobrimi gor ki mi in mrzlimi jedili.
Proseč obilnega obiska
z odličnim spoštovanjem
Franc Benedik.
231 8—2
s%fr>aSm*%s»n**ja*»J»
Ludovik Borovnik
pozkar ▼ Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vaav ovrstnih pni1 za lovee in strelce po najnovejših si temih pod popo nun jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter j h točno in dobro ovrsuje. Vse puške so na c kr. preizkoievalniei in od mene preizkušene. 181 62—19 Uuatrovanl  oentkl xastoiiJ.
Nova kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v siarPin"novi meri, razvidno je Ja sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga., ■stsssmsft
1. Okrogli les^premer v colah, dcltina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les. premer in obseg -centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih v 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širok osti; 5. Preračunjenje col v cen trim etre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko naprari merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična
f desna mera. 233 62—2
Knjiga stane v močno celo platno vezana I K, po podi SO visk več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Nitri važsunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O K SS vinv Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Slaven
stava prtenin vsled mšnicnžn feeline, ki jo dobi priemna, ker ne dobi pitenina po pranju prav ker je urnim poonai in se pri pranju
223 16—6
patre be a je za vsako dobro aafaÓasBO MSwsMtaratvsw — I
Absolutno neobhoino aatarelbea je za vsako dobne urejamo paapatf Mniiityai _      Pazi naj se na zgo-
rajsnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — V trgovinah m. dmaertjami, "
« trgoviaart a- draaerljam«, kolani¡alnlmAblafjO(K In aslloml ___
Bagros pri L. MISIL0S, 0UBAJ, L Mdlkerbastei 3. ft
Jzdelovatelj
0. Ssydl
'j ana, j^/7ff/.-^Srn<tor.i#/. 7
Bivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 130—32
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Majreija izbira mlwš\\ pohliiii za veselice
kakor: katalijone, korijandoli nove vrste izlušin. balončke i.,t.d. MU izberi       j Velika isbera lorink!
fflace ia raslične drage rokavice sa daae ia gospode 2
Najnovejše kravate, ovratniki, mansete, svileni pivniki in najnovejše srajce, galoie in drage. ||v*   Moderci   raa jraov«3Jaa«3   oblike. *^PB
Krasni domski pasovi. 6862—47
Toaletni predmeti, fina.  mila, parfumi, dišave za perilo, lcalodor.it, odol i. t. d. Veriiioe sa ure, Deuble, sa dame in gospode, vratni kolirji, broški o la „Tudor", gumbi sa nianiete, denarnice, listnice, talke sa dane L ti i. t. d. Dobiva  as«a>  g>o  asancatano   nianHarllT   oenari jpsri
Antonu Adamiču v Kranju
g« 1 en ratejr^UsalKCk   ix%   modna trjjovina.
Mm tirsbno ia oafesJa f       11  11 „ i     111   1 sta drobna ia
FF). ^odkraj§ek
iriser sa dame ta gospode
i^jabljana, St. Petra cesta 35. FiUjalka na-147 52-!»   sproti hotela „T7nion"
«yjittm Sali!»
priporoča za gojitev las in za umivanje gli> ve svoj zdravniško priporočeni   gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga mkorrsiilt vpieiK iirlteiii Ii zatttiii las
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Inpnjejo sa smesanl in odstriienl lasje po najvišjih cenah.
Plue arojoet
ovratnike, %K.-&.mne> lsmvate, naramnloe, v« vjra»*«»   roiciivlu,   noiravfo   t. t. «*• amammnnmamamni
■S
u ■
►s
i*
!5si loj
(J ' y
■i
i s C"
jhfa modna trgovina ga Salo« za iggjt Hlobctje
filialka iz Cjubljaste
A. Vivod-Mozetič
v Kranjti, Glavni trg št 117
priporoča vse vrste fino modno blago xa dame in gospode,inadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebičln sa Šivilje, vsakovrstne bo«, za dame, kapoe ter garniture vseh vrat oblek sa otroke.        195 52-14 Damake in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d.
Klobuke sprejemam v popravilo. ~mm
0 Q
i*l
91
Iff 0
M
N
ti
Potrebolne m«, ilvige, va»e  vrste Hipov, svile -t&T- barti vseli   barvati,   pooanaeatrlja, &lplce, vloilte, iruiiioe 1. t.
* trn- «««K» R. Sang M"«) im* «su
So^a/a ra/o|a po-A/#fr« rs«*« riatc r rseA Atflia. Qgl§-£a/s, s/Mt r ratft
velikostih.
20 126-88 zalagatelj drnltva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za trite, speci j al I tet & : Gostilniški stoli.
Pohištvo Ii železa, otroške postelje In vozički   po vsaki 00/?/.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 g!d.
Modnel ti žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno r zalogi.
Za spalno sobo od 160 gld. naprej, uhan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
špecljalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZobotehsKBi atcljt
Oton $cydl
pri g. dr. E. aioboAiiikm ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-36 tu 8PECIJAU8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. de 6. nri.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podrnžnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
brez odbitka realnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgajo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57,7. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6*/— Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
■ '■■S;
■IYJSJ
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-84
Ifdajft kossoscij »Gorenjca*.
Odfovorcl uradnik LavosUv M»ku*.
Ustnima i.n Usek Iv, Pr. Laraprete v Kranj«.