. Kupujte laiNE BONDE!	
^^CTORY	Najstarejši
M BUY	slovenski dnevnik
rs9U	v Ohio
	Oglasi v tem listu
	so uspešni
pME XXV. — LETO XXV.
pME XXV. — LETO XXV.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AIJGUST 17, 1942.
Kupujte		
VOJNE BONDE!		
The Oldest		
	FC^ICTORY	
Slovene Daily	Mi BUY	
in Ohio		
		
Best Advertising	jjjffllsiAMPS	
"Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 192
ŠTEVILKA (NUMBER) 192
V Kaliforniji je padel na zemljo vojaški zrakoplov
^jj'anje his^^eriških vojakov \ na Solomonih
; oi	. ' \
priznavajo, da so j Dveh mož, ki sta se nahaja-^erikanci na "enem iz-po otokov" Solomonske
stan generala MacAr-)ns '^Gdelja, 16. avgusta. — d! so napadli zavezniški atf japonsko vojaštvo in is , ® "Naprave na južnovzhod-1 Timora, severnovzhod-
i-s "^ Avstralije.
in srditi bitki prve ® invazije v sedanji voj-m	marini, pognali
^ njihovih obrežnih baz H '^lomonskern otočju.
jo' ilo Ta
yfS O	sami priznavajo,
^^eriški marini na "enem , ^olomonskih otokov" in tam krvavi boji, o ^ . pa nimajo sedaj japon-ioi'di nobenih poročil zmagah. Nadaljna po-
la v zrakoplovu, ni bilo nikjer^ kar je še povečalo misterijo.
'ojih
- «t ,	iNctUdijiid v
'i ^ Londona naznanjajo, ■ )t	zavzeli dvoje ma-
t — Makambo in Ga-Nl «■ ^	v bližini otoka
L B^iavne japonske baae. 'L	poročajo o velikih
Id	:"račriih tK)jih ined
». m zavezniško morna-^ ^'"ačno silo'.
i
eiŽ Na operaciji
L	Rd. bolnišnici se na-
ri it S '	Koren, 1113 E
L ' kjer je srečno prestal ■.L Prijatelji so vabljeni,
„ a, ^biščejo, mi mu pa želi
&
Najnovejši vojaki
Sledeči slovenski vojaki so se zadnji teden odzvali klicu svo-I je domovine in odšli k vojakom: j Michael Brdar, 1094 E. 68 St.,-i prostovoljec; Frank Nahtigal,-11105 ~ E. 66 St., prostovoljec; I Austin Kerzisnik, 5516 Carry Ave. Anthony Lube, 5914 Bonna Ave., Louis Nagode, 6425 Spilker Ave., Stanley Hace, 6210 Bonna Ave., Charles Wid-mar, 1158 E. 74 St., Prank Cu-rilovic, 1089 E. 71 St., George Krivačič, 1438 E. 45 St., George Dobrich, 1035 Dillewood, Albert Zadnik, 1237 Addison Rd., Louis Cimperman, 1115 Norwood R., Edward Vidmar, 1234 milj od Daily Cityja. Padala so {E. 59 St., Martin Komochar, bila na svojem mestu v gondoli,
kar znači, da sta moža, ki sta se nahajala na zrakoplovu, naj-brže skočila v morje. Imen teh dveh mož mornariški department ne navaja.
Vojaštvo in policija sta naglo potegnila kordon okoli padlega zrakoplova,«iz katerega so nemudoma vzeli vse važne instrumente. Ker je bil en propeler zrakoplova zvit, smatrajo, da je zrakoplov na svojem padanju proti zemlji obrsnil vrh kakega hriba.
SLIKA ZASEDENE SLOVENIJE
SAN FRANCISCO, 16. avgusta. — Neki zrakoplov bojne mornarice, ki je opravljal straž-no službo nad Pacifikom, je danes pristal oziroma je polagoma padel v Daily Cityju na tla. V gondoli zrakoplova ni bilo nobene posadke, kar je še povečalo misterijo.
Eno izmed globinskih bomb, ki jih je imel zrakoplov v gondoli, so našli nerazstreljeno pet
prej popolnoma o-
iispela klavnost Jugoslovanskega
kulturnega vrta v Clevelandu
je IjJJ navzočnosti narodnih noš poklon spomeniki štirih slovanskih velemož, zvečer pa je vršilo v Slovenskem narodnem dpmu nadalje-^anje lepega sporeda.
VftK ? zvečer se je vršila v ni, ki bije zdaj z ostalimi zavez-
Vojak na dopustu
Tehnični korporal John Peterka je prišel k svojim staršem Mr. in Mrs. John Peterka, 1121 E. 6§ SW na .(?l?lsk,.fa,,(ks^t .diji. Pnjateiji so vabljeni, da ga 6-biščejo.
P 0
iC
ttl
ifi
narodnem domu le-
Kulturnega vrta, li v„ ^ Pa so bili v vrtu polo-pred spomenike štirih 'h velmjož, ki tam stoli	Ko^anovič je po-1 spomenik pesni-adike Njegoša, minister Ofj ®Po»ienik misijonarja g. dr. Vladimir ri ^ik ^ .položil venec pred spo Jigy^^l^telja Ivana Cankar-k Pes 1 pa pred sipome-Gregorčiča. , ""Cel : ^ spregovoril še Mr. ^jigo ^troita, ki je napisal ® Bar
''
niškimi narodi vred borbo na življenje in smrt proti samozvanim diktatorjem.
Govor župana lauscheta Župan Lausche pa je počastil v svojem govoru predvsem nad 400 slovenskih "blue star" mater, o katerih je med drugim dejal:
"V solzah, ki ste jih točile, ko so odhajali vaši sinovi, nisem videl strahu, pač pa ponos, ker
1016 E. 72 St., Herman Ogrin, 6414 St. Clair Ave., Albert Ro^t, 6218 St. Clair Ave., Frank Lonchar, 965 E. 69 St., John Bates, 5604 Carry Ave., Marko Merhar, Jr., 1127 E. 66 St., Robert Blatnik, 6304 St. Clair Ave., Joseph Grbovac, 1035 E. 70 St., James Turk, 1029 E. 62 St., Joe Matjasic, 6805 Bonna Ave., Louis Rupnik, 6722 Edna Ave., Anthony Klancar, New York City, Joseph Zupančič, 6728 Edna Aye., Joseph Sadar, 1407 E. 32 St., Joseph Pečjak, 988 E. 63 St., Frank Kraucar, 1060 E. 69 St., Carl Smejkal, 6418 Spilker Ave., Vincent Pot-sek, 5512 Carry Ave., Edward Serkownik, Dayton, O. Arthur Modic, 1048 E. 78 St., Rudolph Petrick, 1067 Addison Rd, John. Miller, 1277 E. 58 St., Louis Sadar,, 891, E. 73 St, Mathew Kobal, ,1166 E. 74 St., ; Henry Hlabse, 1082 E. 72 St., Louis Krasna, 1011 E. 64 St., Tony Krampel, 1Q03 E. 76 Place, Albert Dobre, 1035 E. 61 St., Fr. Svigel, 1207 E. 60 St., Louis Wenzel, 1017 E. 62 St., Adolph Simoncic, 1114 E. 64 St., , Rudolph Jerse, 1214 Norwood Rd., Louis Prijatelj, 6507 St. Clair Ave., Frank Skully, 1087 Addison Rd., Anthony Hlabse, 1082 E. 72 St., John Mukavetz, 6527 Schaefer Av6., Raymond Misch, 1084 E. 67 St., Raymond Gruber, Geneva, O., Joseph Lube, 5914 Bonna Ave., Albert Veli-kaz, 1007 E. 64 St., Frank Klaus 7130 Donald Ave., Rudolph Hočevar, 7806 Donal Ave., John Lube, 5914 Bonna Ave., Joe Wenzel, 1017 E. 6Ž St., .Joseph Tekavec, 7119 Hecker Ave., Peter Brdar, 1094 E. 68 St., Ladi-I slav Skufca, 1162 E. 60 St.,
" °^^agi ™ njegovemu Vsj udejstvovanju. g°^Podje, ki so polagali kratke, toda pri-lepe govore.
M	V SND
Nalo	vremena, ki je
C % do popoldne, se hi
1^	^kopotezno zasnovani
v r< T	' '
»0.
se gredo vasi smovi borit za na-i„, , ^	,
^	, . , „ ^ v Charles Grebene, 1234 Norwood
so slavno deželo." Govor župa-	„
T u J. • • 1 TI Rd., Joseph Ujcic, 1060 E. 72 na Lauscheta ]e izzval velik a- ' ^
( v §1 ^ Gordon parku, tem-I	narodnem do-
'	P'^ostori so bili na-
f . Gir Polni
'avjii
"U «,» govorniki v Narodnem
Y> MJ
it. ^ovid
®0 hin
mimstra gg. Snoj
,	, dr. Vladimir Ry-
nik jugoslovanskega ^ Washingtonu, g.
Vt J T »*a.aiuagLuiiu, g. I j)	^usche, župan mesta
(? Urad'	na-
- -»i-ni K civilno obrambo, J' , ^^ul Jugoslavije g, So • Mally Vsi govorni-^ \ lepe in današnjim govore, opo-%8ti rojake na njih Napram novi domovi-
plavz.	•
Dramatizacija življenja Miha j-f loviča in Barage
Nato je bilai podana ha odru dramatizacija iz življenja jugoslovanskega junaka, generala Draže Mihajloviča, pri kateri je nastopila tudi gdč. Kuharjeva, in kratka igrica iz življenja škofa Friderika Barage, ki je prebil 37 let svojega življenja med ameriškimi Indijanci
G. Tone Šubelj je zapel s svojim sonomim baritonom ameriško himno, ki jo je navzoče občinstvo stoje poslušalo. Orkester je vodil Valberg Brawn'.
^Popoldanski program v Kulturnem vrtu je vodil Mr. Anton Grdina, po otvoritvi programa zvečer v Slovenskem narodnem domu pa je prevztel njegovo vodstvo Mr. John Mihelich.
Po izčrpanem lepem sporedu se je publika razšla, dočim so nekateri ostali še v prižigu, kjer je bila še dolgo lepa in animirana domača zabava.
St., Thomas Svetich, 1144 g. 71 St., Frank Lesar, 1024 E. 66 Place, Frank Sterle, 1144 E.' 71 St., Emil Cerkv^nik, 14606 Lake Shore Blvd., Joseph gtem-bal, 15214 Saranac Rd.j ■i'tank Marincic, 15012 Sylvia Ave., Larry Rokavec, 15210 Ridpath Ave., Max Kleindienst, 1434 E. 173 St., Ignatius Novak, 15303 Holmes Ave., Edward Menart, 14911 Sylvia Ave., Albert Ivnik, 14314 Jenne Ave. Richard Shirk 14711 Aspinwall Ave., James Kotal, 848 E. 152 St., Raymon(i Smi|ac, 916 Ej. 152 St., Isadqre Kocin, 730 E. 160 St., Frank Skolaris, 1456 Clermont, John Stebick, 14904 Sylvia Ave.
"France prinaša naslednji članek pod naslovom "Odpor v Jugoslaviji", ki podaja zanimivo sliko o silah in sredstvih, s katerimi laški "osvojevalci" gospodarijo v Sloveniji;,
Odpor proti laški oblasti v Sloveniji narašča. V nekaterih okrajih so bili fašisti primorani tako pomnožiti svoje čete, da je razmerje med vojaki in civilnim prebivalstvom 1:3 Štiri laške divizije, skupaj 15,000 mož in več kot 5,000 članov italijanske vojaške milice, le s težavo zadržuje red na ozemlju, na katerem živi komaj 250,000 kmetov.
Glede načina pritiska na ljudstvo, so se Lahi pokazali e-nakovredni Nemcem. 42 slovenskih vasi so popolnoma porušili. y eni teh vasi. Ilirski Bistrici, so postrelili vse moško prebivalstvo. Prestolnica Ljubljana je ograjena z bodičasto žico. Lahi zaplenjujejo vsemogoče, predvsem čevlje in usnje. Dne 5. junija so postrelili 207 prebivalcev.
Opomini laškega časopisa Slovencem
Havasofi prinaša iz Rima sledeče: "Regime Fasfcista" znova prigovarja Slovencem, naj se ne pridružujejo gerilskim bojevnikom. List trdi, da se v začetku, ko so prikorakale laške in nemške čete, niso puntali in na ta način izrabljali naklonjenost režima, ki jim je zajamČil njihov narodni karakter. Sedaj pa se je od komunistov, organizirani odpor razširil meS • "Slovenci in njihovo prikrito sovraštv# napram Italijanom je buknilo na (lan in povzročilo celo vrsto sa-botažnih poskusov in atentatov. Tako je zdaj že več kot leto dni. Slovenski narod stoji na križišču, piše "Regime Fascista".
Pokazati mora svojo socialno in politično zrelost v dveh stvareh: ali bo zares odklonil ban-ditizem in sodeloval z laško oblastjo, ali pa se bo postavil na stran sovražnikov civiliziranih narodov in bo moral potem prenašati posledice te odločitve. Ali z Rimom, ali z Moskvo.
Na vsak način pa je potrebno zadušiti slovenski punt. Zastonj je upati, da bi bilo mogoče privesti slovenske partizane do pametnega in pravilnega mišljenja, toda razumni ljudje žive brez dvoma tudi onkraj Postojne in Ljubljane. Povejmo jim torej še enkrat, zaključuje list, da bo tudi italijanske potrpežljivosti enkrat konec. Slovanska govorica prepovediana Italijanske oblasti so v Trstu z uradnim razglasom prepovedale uporabo slovenske govorice!
Novi grobovi
DUŠAN MERICH
Nagloma je preminil Dušan Merich, star 48 let, rodom Srb. Stanoval je na 4055 E. 91 St. V newburski naselbini se je nahajal nad 35 l&t, ter je bil član društva Bratska Sloga št. 15 S. N. F. V Youngstown, Ohio zapušča sina Roberta. Pogreb se to vršil iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda 9116 UnioA Ave., v torek popoldne ob 1. u-ri v cerkev sv. Save na E. 36 St. in nato na sv. Teodozija pokopališče.
RUSI PRIZNAVAJO, DA SO SE UMAKNILI IZ MAJKOPA
Pred umikom so uničili v mestu vse oljne naprave in rafinerije ter odpeljali iz mesta vse oljne zaloge.
NACISTI PRITISKAJO Z VSO SILO PROTI STALINGRADU
MOSKVA, ponedeljek, 17. av-i Nemški fašisti, ki so mislili, da gusta. — Sovjetska Rusija jelše bodo z zavzetjem Majkopa o-
ANTON ANZLOVAR
V soboto popoldne okrog 1. ure je preminil na svojem domu dobro poznani rojak Anton Anžlovar, star 54 let. Doma je bil iz Zatične na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1904. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Mauser, ki je doma iz Zdenske vasi pri Dobrem polju na Dolenjskem, sinova Josepha in Franka, ki se nahaja pri vojakih v Camp Lee, Va., in hčeri, Mary, poročeno Terček in Josephine, poročeno Opalek, brata Ignatza in Josepha, ki se nahaja v Mas-sillon. O., vnuka Josepha Anžlovar in Richarda Opalek ter več drugih sorodnikov. Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in društva Slovenec št. 1 S. D. Z., društva Mir št. 142 S. N. P. J., pod. št. 3, S. M. Z, podporni član pevskega zTsora Ilirija, dekiičar Slovenskega Doma na Holmes Ave., St. Clair Savings and Loan banke ter North American banke. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti 717 E. 155th St. v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. in nato na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek pogrebnega zavoda.
danes službeno javila, da je padlo mesto Majkop, kjer je središče oljne industrije, v nemško oblast, toda šele nato, ko so bile vse oljne zaloge spravljene na varno in ko so bile poprej uničene vse oljne naprave in rafinerije.
Poročilo je prišlo ob času, ko potiskajo Nemci z vso svojo silo proti važnemu ruskemu mestu Stalingradu ob Vo^gi.
Uničevanje in požiganje zemlje
Kako temeljito so Rusi izvedli svojo taktiko uničevanja in požiganja zemlje, je javljeno v sledečem komunikeju;
Naše čete so odšle iz mesta Majkopa. Pred odhodom so bile uničene vse oljne naprave, ki so zdaj popolnoma nevporabne.
koristili z oljem, so se zmotili. Sovjetskega olja niso in ne bodo dobili.
Boji pri Krasnodaru
Sovjetsko poročilo dalje naznanja, da se nadaljujejo boji v. krasnodarskem odseku. V tednu ki se je končal preteklo soboto, so izgubili Nemci 369 letal napram 241 ruskim.
Rusi poročajo, da so odbili srdite napade nemških tankov in motorizirane pehote v krasnodarskem okrožju, kjer so uni-šili devet tankov, 12 trukov in pobili nad 300 Nemcev.
Nemški pontonski mostovi preko Kuban reke so tako naglo uničevanij kot jih Nemci gradijo-
Angleške bojne ladje so bombardirale
Rhodes, bazo osišča v Sredozemlju
v petek bo odprtje Vojnega centra v Clevelandu
KAROLINA KAUŠEK
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Karolina Kaušek, rojena Pušlar, po domače Baš-leva. Stara je bila 66 let. Doma je bila iz Stranske vasi, fara Stična, odkoder je prišla v Cleveland pred 38. leti. Njen soprog Joseph je umrl pred štirimi leti. Tukaj zapušča hčere Mary, Caroline, poročeno , O-blak, Josephine poročeno Za-krajšek in Alice, sina Josepha in hčer Veronico Basey v Kaliforniji, brata Paula v New Yor-ku, v starem kraju pa sestro Mat-y Smole. Togreb se bo vršil iz'hiše žalosti na 18526 Underwood Ave. pod oskrbo Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. — Čas pogreba še ni , določen.
To je bil že četrti napad na Rhodes. — Ladje in bombniki so povzročili veliko škodo in po bombardiranju je izbruhnilo' mnogo požarov.
Na krovu neke angleške kri-*"
žarke na Sredozemskem morju,
13. avgusta. (Zakasnelo) — Topovi angleških bojnih ladij so nabru^&li mnogo ton eksplozivnih izstrelkov na otok Rhodes,
glavno Mussolinovo postojanko na Dodekariezih, dočim so jo angleški in ameriški bombniki )obsipali s težkimi bombami. Ko so ladje odplule, so pustile za seboj nešteto požarov, razbitih baz za pomorska letala, porušenih vojašnic in uničenih pristaniških naprav. Ta predrzen napad na Rhodes I so izvedle angleške bojne ladje pod poveljstvom admirala Viana.
Center je bil izgrajen na pobudo in prizadevanje župana Franka J. Lausche-' ta.
SITUACIJA V JUGOSLAVIJI
VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV
East Helena, Mont. — Dne 6. t. m. je bil pri avtni nezgodi, ko so trije avtomobili treščili sku-pa, ubit FYank Strajnar, star 52 let in rojen v Gotni vasi pri No vem mestu. Zapušča dva sinova, hčer, dva brata in dve sestri.
ŽENEVA. (Izvirno poročilo JIC) — V zadnjih dneh je pripotoval v Švico Jugoslovan, ki je prišel preko Beograda, Zagreba! in Ljubljane in z velikimi težavami uspel, da pribeži čez mejo.
V	Beogradu, ki Še danes ni pretrpel posledic bombardiranja, je življenje zelo drago in težko. Mleko dobivajo samo matere in dojenčki.
Splošno mišljenje zahteva trdno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Maček je še vedno popularen, posebno radi svojega odločnega nastopa proti Pavelidu in osišču.
V	takozvani "neobstoječi ne-zavisni" so Pavelič in njegovi pristaši silno nepriljubljeni. Narod jih prezira in mrzi, kakor mrzi Nemce^in Madžare, Italija-
ni, katerim je bilo v začetku prebivalstvo manj nenaklonjeno, so danes tudi osovraženi, tako da jih ljudstvo napada in pobija. Italijanske zasedbene sile, katerim poveljuje Rim, nastopajo z veliko surovostjo in izzivajo upor proti Italiji in fašizmu. Gerilska vojna besni v vseh delih dežele. Uboji se vrše ne samo po gorah in gozdovih, temveč tudi v mestih in celo na glavnih ulicah prestolic.
Vojni poročevalec, ki se je nahajal na eni angleških kri-žark, poroča: -
Rhodesu smo se približali o-koli polnoči, ko je zatrobili trobentač signal, da se imajo vsi možje javiti na svojih postojankah. Na mostiču so dajali kapitan in njegovi častniki zadnje ukaze, običajne pred bojem. Topovi so bili naravnani in še enkrat pregledani, nakar so si častniki in mornarji zamašili u-šesa z volno.
Napad se je pričel po polnoči
Sedem minut pred eno so pričeli bruhati ladijski topovi o-genj na Rhodes. Nemcem in I-talijanom v Rhodesu je pričelo postajati vroče in na vsak način so se morali tedaj spomniti poročila rimskega radia, ki je malo prej zagotovil, da se ni bd angleške mornarice ničesar več bati, ker je bila pregnana s Sredozemskega morja.
To je bilo četrto bombardiranje Rhodesa, odkar je vstopi-
v vseh od Lahov zasedenih krajih kupujejo fašisti vile, hi- la Italija v vojno, še in zemljišča, streme z vsemi sredstvi za^bogastvo in tako še povečujejo nezadovoljnost in U'
pornost meščanov in kmetov. I-
K vojakom
Pretekli petek je odšel k vo-
talijanska uprava je v rokah jakom Arthur Modic, starejši gangsterjev, ki povzročajo mrž-.sin družine Andrew Modic, 1048 njo Jugoslovanov napram Itali- East 78th St. Želimo mu srečen ji	povratek!
V petek večer bo z velikimi slovesnostmi odprto poslopje War Service Center na Public Square. Natančen čas' otvoritve bo še naznanjen.
Ceremanije bodo po svojem značaju mednarodne, kakor je mednarodna borba proti totalitarnemu fašizmu. Vojni center je bil izgrajen na pobudo našega zaslužnega župana Fraqka J. Lauscheta.
Ob otvoritvi bo posvečen tudi "Plamen patriotizma," ki bo gorel kakor nekaka "večna luč" na osem čevljev visokem marmornatem stebru. .
Poslopje bo uradno odprl s kratkim nagovorom župan Frank J. Lausche, častni predsednik odbora za njegovo zgraditev.
Poslopje bo posvečeno v glavnem sledečim smotrom:
Opominjati dnevno Cleveland-sko prebivalstvo, da smo v vojni.
Dajanje informacij, tičočih se vojnega prizadevanja.
Predložitev kompletnega imenika vseh naših tukajšnjih vojakov in mornarjev.
Vzdrževanje častnega imenika onih, ki so padli v vojni. Razstavljanje vojnih trofej. Bodrenje k vstopu v vojaško službo.
Inspiriranje nakupa vojnih obveznic.
Bodritev ponosa in vojnega prizadevanja.
Prizadevanje, da postane Cleveland prvo "vojno mesto" v Ze-dinjenih državah.
fe'l'KAN 2/
E If 0
17. avgusi .vgusta, 19
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
azi] si
(Nadaljeva
«ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JTGbSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
riy Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) .............................................................................$6.50
Potr Half Year (Za pol leta) ........................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _______________________________________________________________________2.00
»iDr. IVAN M. ČOK,
predsednik "Jugoslav, odbora iz Italije'
By Mali in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) .....................
Por Half Year — (Za pol leta) .........................
for 3 Months — (Za 3 mesece) ........................
..$7.50 .. 4.00 .. 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________________________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) .........................................................g....................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland^ Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Razmišljanja o jadranskem vprašanju
* -:----
(Iz sopminov na mirovno konfe-| obali — iz strateškega kolikor renco v Parizu)	|iz prometnega stališča — je ta
Mi Slovenci se borimo za o- j podrejenost bila očividna. Ona svoboditev svojih bratov, ki so J ni prišla še do polnega izraza, po zadnji vojni padli pdd Italijo.: ker se v Jugoslaviji še ni razvi-Z našega nacionalnega stališča j la zavest, da je naša država poje to tako logična zahteva, da | morska država in da jo kot ta-ga ni Slovenca, ki je ne bi sma-jko, čaka še velika bodočnost, tral za največjo in najbolj sveto I čim se ta zavest razvije — in o-vseskupno-slovensko zahtevo. na se bo prej ali slej morala
Nacionalno - etnografski moment, to je dejstvo, da, je ta zemlja zares slovAiska in sicer stoodstotno slovenska, je naš najvažnejši in najmočnejši argument za to zahtevo. Pri globoki nacionalni zavesti, ki diči vse Slovence, in pri naši senti-mentalhosti, ki je obče slovanska, posebno pa še slovenska
NAJNIŽJA VRSTA ČLOVEŠKIH ŽIVALI
V dnevni beležnici nekega nemškega vojaka, ki mu je ruska granata raztrgala trebuh, je bil med ostalimi beležkami zapisan tudi citat nemškega filozofa Nietzche-a, ki se glasi sledeče - "Kdor hoče biti gospodar, mora
skrbeti, da se ga drugi boje, ne da ga ljubijo," .	razlog tako povdarjamo in mu
Nacijski sužnji, ti pobesneli psi, ki so izvežbani, da dajemo tako važnost, kakor da skočijo na vsak migljaj svojih oficirjev, ti zamaški in bi bil edini in zadosten za opravi laki nemške militaristične mašine, ki so preživeli leta vičilo naše zahteve.
, v 1 1 J .	_____1.	Toda nacionalni moment m
v smradu, useh, gladu m v mrazu, ti pobesneli blazmki,	^ pn re-
ki jih njihovi gospodarji tirajo po vsej Evropi iz kraja	vprašanja. Ni edi
v kraj, ti brezčutni stroji in avtomafi, ki ubijajo na ukaz,
ti voli v uniformah, ta "kanonenfutter" brez človeške,
duše, te ničle resnično mislijo in si utvarjajo, da so gospodarji, o kakršnih je filozofiral njihov ponoreli filozof,
reakcionar Nietzche.
Hitler je pobesnel milijone takih nemških živali. Tem topim živalim pripovedujejo nacisti, da če samo še par let vzdrže svojo taktiko požiganja, plenjenja, nasilstva in uničevanja, pa bodo "gospodujoče pleme" sveta. In vse ostale države sveta, vključno Amerika, bodo morale uvesti novodobne sužnje v svojih tovarnah in na svojih kmetijah, ki jih bo Nemčija izkoriščala.
ni ne za nas, ne za nase nasprotnike. So še drugi, zelo važni razlogi, ki igrajo in bodo i-grali morda še bolj važno ulo-go pri njegovem reševanju, kakor pa nacionalni razlog. Za nas
razviti in se bo razvila — ter bo bodoča Jugoslavija iskala tudi na morju svoje pravice, se bo takoj pokazalo, da ona ne bi mogla razviti svojih sposobnosti in izrabiti onih mogočnosti za razvoj njenega gospodarstva, ki ji ga sicer jadransko morje nudi, ako bi ostalo pri sedanjem stanju stvari, to je, ako bi Italija še nadalje imela v svojih rokah našo Julijsko Krajino, naš Zadar, naše otoke in še Valono oziroma celo Albanijo. Jugoslavija je sicer imela tudi v preteklih povojnih letih na jadranskem morju svojo trgovsko mornarico, ki nam je delala vso čast. Za to se imamo zahvaliti svojim odličnim mornarjem, ki so poznani med najboljšimi na svetu in pa odločnim in po&-
skih krajev v eno samo državo je bil leta 1970 kronan s koneč-nim uspehom: nastala je ujedi-njena Italija.
Od tedaj dalje pa je njena politika začela drugo pot. Začela je misliti in delovati na razširjenju svojega vpliva in ozemlja. In tako je pridobila kolonije Eritrejo in Somalijo v| Afriki in potem še Libijo in Tripoli-tanijo.
Uspehi so šli na račun afriških plemen in z njimi niso bili naravnost tangirani interesi o-stalih velesil. Zato niso dali povoda za mednarodno zapletljaje, zlasti ker so glavne velesile dale v naprej svoj pristanek na te italijanske akcije. Po doseženih uspehih v Libiji in Tripolitaniji 1911 in 1912 leta in po zasedbi grških otokov Dpdekanez so I-talijanom zrasla krila. Začeli so trditi, da mora Sredozemsko morje postati njihovo "mare nostrum". Milostno so-priznavali Francozom in Špancem neko pravice v vzhodnem delu tega morja, med tem ko so Anglijo izključevali iz njega, češ, da tam nimajo nič iskati. V okvirju teh italijanskih sanj je seveda naenkrat postalo jadransko morje za njih navadno italijansko jezero.
Za to je, ko je nastopila prva svetovna vojna in so - se zavezniki v začetku nahajali v težkem položaju, je izrabila Italija
jetnim brodolastnikom, ki so ta moment v svojo korist in na
slioro iz nič g svojo sposobnost-
je sicer ta razlog oni, ki preteh-' jo in velikim znanjem in izkus-
ta vse ostale. Za naše nasprotnike Italijane pa prihaja to vprašanje v poštev predvsem kot del Jadranskega vprašanja, a jadransko vprašanje je za
tvom ustvarili lepo jugoslovansko mornarico na Jadranu. Vsa čast jim. Toda to je vse premalo proti onemu kar bi Jugoslavija lahko imela. Ako ima mno-
njih del sredozemskega proble-' go manjša Norveška, katere ge-ma in ta je zopet eden glavnih; ografična lega je zraven tega šs stebrov italijanske politike kot dosti nepovolnejsa, ker leži ta-
čisto raketirski način izsilila od zaveznikov londonski pakt od 26. marca, 1915 leta, v katerem
skem paktu tedanji "demokratski" Italiji. Razlika med tedanjimi in sedanjimi mejami je le v tem, da si je Mussolini sedaj vzel še nekaj več nego so mu tedaj zavezniške velesile obljubljale. Mussolini torej ni napravil nič drugega nego nadaljeval in do skrajnih posledic izpeljal politiko "demokratov" Orlanda in Sonnina.
Usoda, kojo je doživel londonski pakt, je poznana. Z ozi-rom na to, da so v vojno stopile tudi Zedinjene države, ki na ta pakt niso bile vezane, posebno pa še z ozirom na proglašene Wilsonove principe ,o saijioodlo-čitvi narodov, je na konferenci mira v Parizu nastalo vprašanje, če je ta pakt sploh še v veljavi. Francozi in Angleži so ga sicer še priznavali, toda na mirovni konferenci Rusija, ki je bila tudi na paktu podpisana ni bila zastopana a Amerika, ki je igrala v Vetsaillu odločilno vlogo, ga sploh ni priznavala. Jasno pa je bilo, da je ta dogovor predstavljal samo neko poslovno operacijo, ki se je Židu Sonninu dobro posrečila, ker je znal izrabiti težak položaj zaveznikov, in da on v veliki meri kompromitira visoke principe, za katere so se zavezniki borili. To so sami zavezniški državniki tudi javno priznavali, saj je sam Lloyd George dejal, da je ta pakt bil navaden "bargain" in svetoval zaveznikom Italijanom, naj se na njega ne sklicujejo. Vkljub vsemu temu so i-talijanski delegati pod vplivom
Izdaialec Rupni
I M . , '' ae
stal načelni lahko
I • L I*	"^0 ui
Ljubljane h londons
_ jWed tem,
Ponašali smo se, da ^ ne pozna "quislingov".	m
se je našel izrod in to) , ral Rupnlk.	"f .
Ta izvržek sloveiiskeJ ^ ^ da se je takoj, ko se naša domovina, ponudil' a j iabjd™
sprejel. Bival ]e nato « .
časa na Hrvatskem,	^
podal v Ljubljano. Lj" ^
ni pa, ki so vedeli * sramotno dejanje, so i«" ™ kega dne nanj atentat Je smo v našem listu pis®*
bil pri tem napadu ubit' ^ & s kakor sedaj doznavamO'
zgodilo. Atentat se oi 1 dvon Italijanska agencija ' v m. namreč javlja, da	i
neral Rupnik postavlj®" ^
pana mesta Ljubljane, r®
Isti dan, ko je preV!
župana, da je izdal na prebivalstvo proglas, V g ga poziva na sodelovanj® ^ > janskiim oblastmi. .
Toda višek predrzno^ ^ ^ Pf kvarjenosti tega izroda) daljnem proglasu, v 'L.^'^ski pravi:
Ko je bila nevarnost, Slovenci popolnoma	®
nudil jim je Mussolini ^ ^ jim zakone, 'ki pred^ '
'talijang
niso *greh
je pokazala, kat®ri so njeni pra- Sonnina na čisto šajloški način vi cilji. Zahtevala in dobila je zahtevali, da se pakt v celoti re-obljubljeno ne le fstro, Trst in alizira.
Gorico, ampak skoro celo našo Z druge strani pa je bila tudi
Dalmacijo, del Albanije, Dode-kanez in velik del Male Azije. Če bi bila po končani vojni za-
Hitlerjevim vojakom je uradno in službfeno ukazano posiljevanje žensk, in oplenjevanje narodov, katere koli velesile, njene imperijalne in ko-i ko zelo na severu, med tem ko j res vse to dobila, bil bi npen pre dosežejo. To pomeni, da nemški vojaki niso samo takoj lonijalne politike. In tako po-1Jugoslavija leži v srcu Evrope, ponderanten položaj v Sredo
nagrajeni za sedanje ubijanje, temveč da se jih tudi vežba za njihovo vlogo bodočih gospodarjev sveta.
Zato je nemogoče razpravljati in argumentirati z
lonijalne politike.
ataja vprašanje naših bratov; nad* štiiji milijone bruto ton tr-pod Italijo del velike svetovne | govske mornarice, je pol milijo-politike, ker na italijanski impe- ina ton kolikor smo imeli mi, za-ijalni politiki so zainteresirane; res premalo. In vse zemlje, ki so
ljudmi, ki so zastrupljeni s tem Nietzchevejim strupom. velesile, predvsem Anglija, razvile svoj promet na morju Vsak argument v prid ljudskih sv'etinj, kakršni sta na j Francija, Rusija (in seveda tudi | so dokazale, da je to vir boga-primer milosrčnost in pravica, smatrajo Nemci za prizna-j Nemčija), kajti za vse te drža- tih dohodkov in rastočega nanje slabosti. Zato morete nacista prej ubiti kakor pa z Ive je vprašanje Sredozemskega
..	morja vitalno.
njim razpravljati.
To potrjuje tudi zgražanje nacistov nad vsakim odporom narodov v Evropi. Mar niso nacisti s svojo lastno filozofijo že neštetokrat sami demonstrirali, da so oni "gmpodarji sveta," vsi ostali narodi pa njihovi sužnji?
Prav zaradi tega obsojajo Nemci vstaje narodov kot upore proti zakonom vsemirja.
Nietzche je bil zapit in razvraten pesniški genij, toda _ _ . , . . ^
če mu odvzamemo'njegovo brientalsko mišljenje, "stane
pred nami samo lazgaljen nacijski lazbojnik,	Zato moramo o tem svojem
Filozofski idealisti, kakršen je bil Niezche, so se vprašanju razmotrivati tudi s vedno zgražali nad človeško naravo baš vsled njenih
Ko se bodo vsa ta vprašanja po tej vojni reševala — a reševale jih bodo v prvi vrsti vele-, sile Amerika, Rusija, Anglija — bodo vzeti za podlago ne samo •etnografski ali nacionalni * momenti, temveč tudi interesi velesil. Ni pa rečeno, da se interesi velesil krijejo v tem vprašanju
rodnega bogastva.
Jugoslavija, ki kot agrarna zemlja ni tako bogata, kakor se •navadno misli, mora iskati dohodkov iz drugih virov. Eden od glavnih, mora biti v povojni bodočnosti: razvoj trgovine in prometa na morju. S svoje dolgo in odlično obalo in s svojo pomorsko tradicijo lahko Jugoslavija doseže na morju tak polet, da bo naše morje eden glavnih virov našega narodnega bogastva. Smisel za to se je
zemskem morju zasiguran in bi njen položaj v tej vojni bil še močnejši kakor je. Stvari so se pa tako razvijale, da je dobila le Istro, Trst, Goriško, Zadar in nekaj naših otokov ter Dodeka-nez. Ni bilo vse kar je zahtevala, ali vendar zadosti, da ji po-služi kot izhodišče za njene im-
an
tega stališča in si biti popolno-
naša delegacija pri mirovni konferenci nepopustljiva in uporno zahtevala, da se' uveljavijo svečano proglašeni principi samo-odločitve narodov, ki so tvoi^li ideološko podlago, na kateri se je vodila vojna. Naša delegacija je zahtevala, da se meja povleče v smislu narodne volje zapadno od Soče tam, kjer teče resnična narodnostna meja med Slovenci in Latini.
Velika Britanija in Francija sta se nahajale v težkem in de-
periahstične težnje: da dobi v j likatnem položaju. Od ene stra-svoj izključni vpliv cel Balkan j ni so bile formalno vezane na in Vzhodni del Sredozemskega j pakt, o katerem so same bile
morja.
V tem stanju so se stvari v tem delu Evrope nahajale, ko je začela sedanja svetovna vojna.
Po zlomu Jugoslavije v aprilu mesecu lanskega leta, je Italija uspela, da popolnoma realizira svoje aspiracije proti nam Jugoslovanom. Z Nemci so si pričel razvijati v zadnjih letih v I razdelili Slovenijo ter vstvarili
vseh delih Jugoslavije v Ljub-
.,7.. ,. ^ .	T	, 1. T 1 1 .1 ima na jasnem o interesih in na-pijani in Zagrebu ravno tako ka-
pomanjkljivostl.^ Oni so vedno zametavall ljudsko to e-	naših sovražnikov in -rjkor v Beogradu in v Srbiji. Ja-
ranco in potrpežljivost za poboljšanje človeštva.	kndi naših zaveznikov, ako ho-jdran je postajal čedalje bolj po-
Toda oni so se tudi vedno poniževali nižje od naj-1«:™ ,™f' p;"™," p«" ta priljubljen tudi prt o-T -KT- ^ 1 • 1 ^ 1	vilno, tako, da do dovedla doimh prebivalcih Jugoslavije, ki
nižjih človeških zivall. Nietzche je ioncal V aznici, ^ ^konečnega uspeha. Da^e.bo ne- ro bili od njega najbolj odda-
kateri se je smatral za razpetega Krista.	; s lorazuma, ponavljam, da ne ijeni.
Poblazneli nacijski vojaki se smatrajo za plemenite podcenjujem in nihče, niti naši Predpogoj za tak razvoj
arijske nadljudi, in kot taki obešajo in streljajo ljudi |nasprotniki, a celo že ne naš poraženih narodov, palijo jim njihove hiše in selišča, in ^p ijatelji jn zavezniki, ne smejo kradejo Vse od kraja, kamor koli # zaneso njihove
noge. To so pravi pravcati razbojniki, zverski 'zrodki	naclonal-
vesoljne zgodovine človeštva s pametjo Nietzche j evega-nadčloveka.
"SLOVENCI SO ZA SWEENEYJA"
in
razmah leži v tem, da imamo mi vso svojo obalo v svojih rokah. To ne pomeni, da hočemo ml biti absolutni gospodarji v tem morju. Nam ne bo prav nič na nega. Podcenjevati pa ne sme-ipDti, če tudi Italija razvije vse mo ostalih razlogov in njihovo svoje sposobnosti važnost.
"ljubljansko provinci jo", ki so jo takoj anektirali,Italiji ter sedaj tvori del Italije. S pomočjo hrvatskega kvizlinga in izdajalca Paveliča je Italija anektirala skoro celo Dalmacijo in Hrvatsko Primorje s precejšnjo por-cijo zaledja. Končno je zasedla tudi celo Črno goro. Albanijo je zasedla že leto dni poprej in proglasila italijanskega kralja tudi kraljem Albanije. Zasedeno ima sedaj tudi celo Grško in seveda ves Dodekanez. Iz dej-
prepričane, da je nemoralen ii> krivičen ter v ostrem nasprot-stvu z osnovnimi principi, pod katerimi se je vodila vojna. Od druge strani so imeli posla z zavezniško Srbijo in Jugoslavijo, ne pa morda s kakim potolče-nim nepnjateljem. Vendar da bi enkrat spravile z dnevnega reda to jadransko vprašanje, ki se je že vleklo tako dolgo in razburkalo celo Evropo in cel svet ter grozilo z novim konfliktom med Jugoslovani in Italijani, so ultimativno zahtevali od jugoslovanskih delavcev, da popuščajo.
Clemenceau je grobo zagrozil, da se bo sicer izvršil londonski pakt v popolnosti. In tako vidimo, da je že tedaj, še pred 22 leti, bila proti mali in slabi državi od strani njenih zaveznikov uporabljena , kakor pozneje, 1938 proti Cehoslovaš-
pravo samoupravo. Več"* vencev je to pomoč Italije z navdušenjem ^ ' Samo neka skupina Ij^-t ri go plačani od plutokr^ Pozi se odločili za borbo P'""^ mu stanju. Njihovi brezuspešni in ne moreJ^ p ti Italiji, niti "novemu "T. Evropi.
Oz zaključku progla®® »lu še Rupnik prebivalstvo, ^ Pc vsakem koraku pobija ^ naliie" spletke in dela-^®
Ali si moremo mislih Iv šega človeka kot je	d:
nik !\ Saj vendar dobro ^ dru metode Italije že s Pa tudi sedaj v "proVi'Jin ^ biana." ni nič bolje. izginjujejo, oziroma so nili slovenski napisi.
nosijo več imen naših
Jani '^Ijer ■«nt{ sle,
mož, ampak so jih nad'%tiča
iti
vs "3uj ti i: SV(
z italijanskimi.
Srednje šole so italij ljudske šole pa so tudi dli italijanski jezik, bo kmalu, kakor se je lo na Primorskem,
izginila slovenščina.
In ta izrod si upa jaV^x"^! i ti tak proglas! Toda naj si, da slovenski sramote ne bo mimo P Ponesrečil ge je prvi se drugi ne bo.
Izdajalec mora prejG^^ plačilo, zato bodo že P"" naši zavedni bratje!
rtva, da je našo zasedeno oba-in izkoristi | lo že anektirala Italiji, a v anek- ki, posebna metoda v celi svoji
brutalnosti.
Konečno
se je Jugoslavija
vse možnosti, katere ji nudi nje-j tirani Albaniji postavila svoje-j Vprašanje Julijske Krajine in' na jadranska obala za njene j ga kralja, izhaja, da hoče te
njene pripadnosti, zlasti ž ozi- j svrhe. Nam je na poti le to, da | kraje tudi po tej vojni za sebe j ^^šla sama z Italijo. Ker se "Slovenci so za Sweeneyja!," smo Čitali na okrožni- Vom na Trst, Pulo, Istro ter nji-1 Italija Jadransko morje mono-[zadržati, če bo tudi morala o-1 namreč ni vdala pod pretnjo za-cah, ki jih je izdal in razpečavalpred primarnimi volit- i hove strateške', in prometne'polizira za sebe. Mi ne moremo jat^e jugoslovanske in grške veznikov, so jo ti enostavno vami ' Slovenski demokratski 'Sweeney for Congress' vrednosti, je bistveni del ja-; d opustiti, da Italija smatra Ja-'kraje izprazniti in vrniti. Na ta ,,	^	^	drans'kega vprašanja. JulijskrI Idransko morje za svojo izključ-jnačin je Italija jasno pokazala
'	~	.	J 1 1- • Krajina je ključ za pravilno re-!no domeno, v kateri bomo sme- i celemu svetu, kako si zamišlja
Ta so Slovenci : ei za Sweeneyja, so do aZB l pn tega vprašanja, z Julijsko j li mi eksistirati le v toliko in če j rešiti "jadranskega vprašanja".
primS'. nih volitvah, ko je dala ^3. varda, kjer so Slovenci Krajino, Zadrom, P9,r otoki na i nam bo ona milostno dovolila. 1 Bila bi zmota misliti, da je ta kompaktno naseljeni, Sweeneyju 710, Feighanu pa 2,305*naši obali in Valono je Italija' In ravno za tem gre politika "rešitev", ki jo je sprovedel se-glaso /.. Sweeney se je s svojim političnim priležništvom, bila po zadnji vojni resnični go-i Italiji..	|daj Mussolini, nekaj novega, ne-
S svo im oportunističnim presedlavanjem in s svojo pro- spodar Jadranskega morja v; Pred sto leti je Italija šs.kaj originalnega. Meja, katero zorn,' demagogijo tako skrahu-al, da ne bo najbrže sploh »trateSkem in gc»podarsko-pro-pirodstavljala ozemlje, na kate-;je fašistiina Kalija dosegla z .... v . 1 1 , v. i.,.v 1	, 1 ' ] 1 • metnem pogledu.	!rom je bilo deset ali enajst ma- zločinskim sodelovanjem Pave-
niko 1 vec igial l^ake večje po l icne v Oge v C e\v an( s (l | Jugoslavija je bila zadnjih 20 lih in slabih državic, ki so dru-|liča, in seveda v eporazumu s
in v aihingtonski javnosti.	let nasproti Italiji v Jadran-'ga drugo napadala In sovražila. Hitlerjem, je bila kakor že o-
Liudstvo se da samo nekaj časa, ne pa vse večne skem morju v popolnoma po- italijanski pokret za osvobodi- menjeno v glavnih linijah, Ž3 Čase vleči za nos!	drejenem stanu. Vkljub odlični j tev in ujedinjenje vseh Italijan- obljubljena 1915 leta v london-
prepustili, da sama uredi svoje vprašanje s svojo nasprotnico. Vvilson\je vsled dogodkov, ki so v tej deželi gotovo še vsem starejšim v spominu, nehal igrati vlogo na mirovni konferenci. V tej osamljenosti Jugoslaviji ni ostalo nič drugega kot popustiti. Morala se je posvetiti organiziranju svoje nove države in je morala svoje meje konečno u-tnjiti in urediti vsaj svoja glavna zuri&njo-politična vprašanja:
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pod nemško in okupacijo
- . |l
Tass javlja dne 27. Moskve, da Jfontrolira J' vanska vojska general^ ^ Mihajloviča sedaj važn® ,-j le ob italijanski meji, sledica spajanja	-
srbskih patriotskih se bore v planinskih pf®
Iz i§tega vira se prestrašeni italijanski ^ .|l narji v Hrvatski zagf^ J bodo požgali jugoslova''" selbine do temeljev, aM,. napravi konec patriots^ cijam. Istočasno praviJ"^;! čila iz kontinenta, da padalne čete šefa Himmlerja u p o r a bU ukrotitev dežel pod oblastjo.
-.!„.J.'.1,\J;:t;:.':...t.k	......
sfvgusta, 1942.
enakopravnost
stran 3.
J
azmišljanja o jadranskem vprašanju
nil '^^Wjevanje z 2. strani)
j» se je bala, da bi' se 1 ?5^ lahko tako razvijale da ^ do uresničenja in apli-' ® londonskega pakta v ce-®^ed tem, ko se je bilo do-gf posrečilo doseči vsaj neke na našo korist. Re-i razpoloženja je bil podpisan nesreč-. 12. novembra 1920.
j( ® je več nego gotovo utrje-11' ^ tedaj pri sklepanju tega ^ ^^ša tedanja delegacija ! J a niso bile na višini svo-ak Eden od tvorcev tega 'j"	italijanski strani,
narodoma, ako ne bi bili Italijani stalno rovarili na vse mogoče načine proti Jugoslaviji in jugoslovanskemu jedinstvu ter sistematsko in na najbolj brezobziren in naravnost barbarski način sprovajali politiko brutalne italijanizacije proti Jugoslovanom, ki so padli pod njeno oblast.
Slovencem in Hrvatom pod I-talijo so vzeli novi gospodarji vse šole, onemogočili jim izdajanje njihovih knjig in časopisov ^a narodnem jeziku, menjali jim družinska imena in imena krajev, in niso jim dovolili niti at"' je priznal, da bi bili lah- uporabe narodnega jezika v
ef
EVERYBOBY
SHOOT STRAIGHT
With Our Boys! BUY WAR BONDS
6a,
12V mir pod" boljšimi polt je bila italijanska vla-sa' pripravljena, da več jit da so Jugoslovani vztra
.0,
''	največja greška
i 1 ila v tem, da naši dele-je ^ one naše brate, ki so jih i®"	Italiji, niso dose
,	garancij v pogledu
it i- ^	Sam predsed-
^ 1 '0^	vlade Giolitti je
govoru v parlamentu njegova vlada za . jj. slovanske manjšine, ki • ti ^ Italijo, ni morala
^ t ova^n garancij, ker ju ski delegati takih ga-^ ^iso zahtevali.
t, I §r^ je toliko težji, ker so I'jurske pravice, začela pri nas v tiiS s svoje strani za par Julijski Krajini še tedaj, ki je ^ a o ®^ojih sonarodnjakbv,
d®*	pod Jugoslavijo, za-
lil '' 1 ^
cerkvi in uračRi, da, mnogokrat niti v privatnem življenju.
Zraven tega je fašizem inav-guriral v naših krajih politiko terora in nasilja, kakor ga izvajajo v teku sedanje vojne nacisti in fašisti v zasedenih okrajih.	J
Zadosti je, da omenimo tragičen slučaj Vladimira Gortana in štirih bazoviških žrtev, ki so svojčas dale priliko svetu, da vsaj do neke meje spozna fašistične metode. To je seveda v naših vrstah rodilo odpor, reakcijo in tako je borba proti fašizmu, ki je danes glavna ka-rakterizacija daAašnje vojne, kakor tudi borba za osnovne
misa. Toda ministerstvo zunanjih zadev v Beogradu je mislilo drugače. Izkušnja je pokazala, da ni imelo prav, ampak da smo bili v pravu mi, ki smo drugače govorili. Bili smo na žalost vpijoči v puščavi.
Vonjalec sira
Društveni
KOLEDAR
SEPTEMBER
I v avditoriju Slovenskega de-
_ , , , ^ rti ! lavskega doma, na Waterloo 5. septembra, sobota. — Cleve-'	°
landska federacija S. N. P. J. j
Prireditev v obeh dvoranah
Slovenskega narodnega doma,
na St. Clair Ave.
^ og dobili vse mogoče in garancije in obveze "'»»MiBke vlede.
ud' Mnoma opravičeno se je 6	Sforza pohvalil,
^"li laiK ® to pogodbo dobi^ strategično mejo.
Pa ni bila povlečena po
^	^ skladu z nače-
tj, ^^'f^osti. Odgovarjala je hn	ali z boljšim' iz-
imperialistič-I" tako je Italiji sedemsto tisoč

ti lefS
, Iti Hrvatov, s v ^Promis, ki je bil dose-„ jjg ^•Palu, ni zadovoljil ne f ^	stran. Italijani so
fii<	večje zahteve in ko
vi' lui ^ niti tinta pod pod-T!^ ijajii^ pogodbi ni posušila, so i iijK- govorili in pisali o ^ I^almaciji, tej Terra Seig ° kateri so se Italija-M	v teku okupacijo
in	v njej ni Italija-
. j® baš Dalmacija naj-4 ^/'^goslovanska provinca ij emi Srbi in Hrvati. Pa eti . °^lovani niso mogli pre-' svnF-^^® tako velikega, šte-
b i	pri vsem tem
'di našel neki modus vi-- Začasen med obema
iai^
I
li,
'ti
N
fi)^
o"
o '
bil fašizem smatran kot lojalen sodelavec mednarodne zajednl-ce narodov.
Ni nobeno čudo, da pri takem postopanju fašistov niso koristili nobeni pakti, ki so bili sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo v svrho, da bi se na Jadranu omilila atmosfera, ki je bila stalno po Italijanih zastruplje-vana, in da bi nastopila era sigurnosti med obema jadranskima sosedoma.
^ Zastonj so bila vedna popuščanja od strani Jugoslavije kot šibkejše. Vse koncesije na gospodarskem in političnem polju so bile zastonj. Brez rezultata so v takih razmerah morale ostati neptunske in sv. marge-ritske konvencije. Ravno tako brez rezultata so ostali poskusi Stojadinoviča, ki je s Cianom sklenil 25. marca 1937 poznani "prijateljski pakt". Vse določbe so ostale le na papirju in niti one obljube, ki jih je dal sam Mussolini oseSno, niso bile — kakor po navadi v ostalem — izvršene. Mi, ki poznamo Italijo in Italijane dobro, smo v naprej znali, da ne bo rezultata, ker ni bilo treba mnogo modrosti, da se razume, da sta fasi-stovska Italija in Jugoslavija dva diametralno nasprotna pojma, med katerima ni kompro-
Get Your Gun!
r
—From Akrcn \Ohio) Beacon-Journal
In prišlo je, kar smo tudi mi, ki dobro poznamo Lahe, znali, da bo prišlo. Brez povoda in razloga ter vkljub "paktu prijateljstva" nas je Italija napadla brez napovedi in ugrabila naše Hraje ter oskrunila n^šo sveto zemljo, katero sta si razdelila Hitler in Muso, kakor si dva pocestna roparja delita ukraden plen. Muso je dosegel ustvaritev svojega jadranskega sna: danes gospodari po milosti Nemcev nad celo vzhodno jadransko o-balo.
No, ta sen mu stalno moti narod, ki tod prebiva. Narod je užaljen v dno svoje duše vsled te nesramne italijanske okupacije in vsled nesramnega Pave-licevega izdajstva. Smešno bi bilo misliti, da je "jadransko vprašanje" rešeno z italijansko okupacijo in z "aneksijo" okupiranih krajev po Italiji. Nargd na terenu vsak dan daje italijanskim zasednim četam dokaze svoje nevolje in Lahi bodo do kraja vojne to narodno razpoloženje še temeljito čutili. Še bolj bodo to občutili, kadar se bodo premagani umikali.
Vsekakor Italijani sami so jadransko vprašanje nanovo odprli s tem, da so prekoračili jugoslovansko mejo. S tem so to mejo tudi za vedno podrli. Med njimi in nami se bo postavila nova pravična'meja. Jadransko vprašanje je zopet postavljeno na dnevni red in ono se nahaja v sklonu ostalih evropskih vprašanj, ki čakajo svoje rešitve. Situacija bo zrela za rešitev v trenutku, ko bodo demokratske države premagale fašizem. Jadransko vprašanje bo pravilno in pravično fešeno kadar bo — v smislu Atlantskega povelja — rešeno v skladu z narodno voljo-
Taka rešitev pa bo tudi v in-, teresu naših dknašnjih zaveznikov, ker bo s tem postavljena najsigurnejša brana nenasitnemu in neopravičenemu italijanskemu imperializmu. Tistemu imperializmu, za katerega celo po mišljenju najboljih sinov italijanskega naroda Italija nima predpogojev niti v karakterju naroda a kamoli v o-stalih pogledih. Italijanska fašistična ideja da mora postati Sredozemsko morje italijansko mare mostrum, v katerem bo I-talijo odločujoči faktor, kateremu se bodo morali vsi ostali narodi podvreči, je blazna. Ta blazna ideja stoji v direktnem nasprotstvu z vitalnimi interesi ne samo vseh obalnih narodov jadranskega in Sredozemskega morja, ampak tudi naših velikih zaveznikov Rusije, Anglije in tudi Amerike.
/Sredozemsko morje mora o-stati svobodno za vse, katerim služi. Predpogoj za to je svoboda jadranskega morja za vse o-balne, narode. A predpogoj za to je pravična rešitev jadranskega vprašanja. Kot najpravičnejšo rešitev je označila naša delegacija na mirovni konferenci v Parizu takole: da se od izliva Soče v jadransko morje dalje proti jugu povleče ravna Črta skozi sredino morja. Zapadno od te črte je Italija, na vzhodu te črtd nima Italija ničesar iskati, nego samo prijateljstvo. Taka rešitev bo ustvarila tudi ja%o Jugoslavijo, ki bo za zaveznike najboljša garancija sigurnosti in miru na jadranskem morju.
6. septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Ples in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12, septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica, v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
30. septembra nedelja — Jesenska veselica društva Commodores št. 742 S. N. P. J. v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
26.	septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica, v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	septembra, nedelja. — Dru-• štvo sv. Janeza Krstnika, št.
37 A. B. Z. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Ž. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
NOVEMBER




OCTOBER
3.	oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
10. oktobra, sobota. —- Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Hollhes Ave.
10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
10.	oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	oktobra, nedelja. Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples.
11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v korist pomoči za staro domovino, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D. D.
16.	oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju' Slovenskega narodnega dojjia na St. Clair Ave.
18.	oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
24.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ^ve.
25.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St* Clair Ave.
81. oktobra, sobota. — Plesna
1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
8.	novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
8. novembra, nedelja. —■ Društvo "Krais", štev. 8 S. D. Z:, proslava 30-letnice ustanovi; \ tve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8: ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev drugtva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd.
14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne* Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15.	novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair
Avenue.
15. novembra, nedelja. — Društvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Sloveni^kem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
21.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega
j doma na St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega do-•ma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28.	novembra, sobota. — Betsy Rosss, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
29.	novembra, nedelja Oreški
'Na sliki vidimo človeka, ki vonja sir v neki veliki kanadski mlekarni, odkoder izvažajo sir v velikih količinah v Evropo.
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto oh nedeljah.
John Telisman
15319 Waterloo Rd.
poleg Slov. del. doma Unijska brivnica C, I. O. Poleg je biljardnica v razvedrilo ob prostem Času
Dekle ali ženska
dobi službo za delo v restavraciji in za bare. — Dobra plača. Mora imeti nekaj izkušnje v tem delu. — Za naslov se poizve v uradu tega lista.
rodnega doma, na St. Clair Avenue.
6. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica, v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
12.	decembra, sobota. — DruS-tvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
13.	decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
20.	decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega- na-r*odnega doma, na St. Clair Xvenue.
20. decembra, nedelja, — Mladinski pevski zbor "škrjan-čki" priredi božičnico__ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26,	decembra,^Sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. <. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
31. decembra, četrtek. —• Silvestrov večer Slovenskega narodnega domla. in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Ciair Avenue.
— 1943 —
FEBRUARY
28 februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
Žrtvuje se
lepo hišo s 8 sobami za eno družino; 3 zgotovljene sobe na 3. nadstropju, garaža za 2 avta. 4ko hočete, lahko kupite tudi pohištvo. — Vse v prvovrstnem stanju,
BEACHLAND REALTY & INVESTING CO.
767 EAST 185th STREET IVanhoe 2950
Boring Mill delavci
Izkušeni na velikih "Horizontal in Vertical"
Large Planer operatorji Scrapers in Assemblers (Na strojnem orodju) Plača na uro in "overtime"; vsak mora dokazati svoje državljanstvo; ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering 7000 CENTRAL
t)brambnemu delavcu
se proda bungalow v slovenski naselbini, blizu tranaportacije, šole in cerkve. Nahaja se na 945 East 220 St., od E. Miller Ave., Euclid. Ohio. — Vpraša se pri
JOHN ROBICH *
Gradbeni kontraktor 18650 MEREDITH AVENDE,
KEnmore 5152
Re/ieve Itch Fait wNmqrBnfc
^Scratchint
For quick relief from itching caused by eczema, athlet^i's foot, acabi««, purges and other aniwy-ing skin troubles, use coolinc» medicatcd, liquid l>. D. D. PREftCKIPriON« A ddctor'a fprmuia. Creaselees and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial- bottle proves it, or money back. Don't fiulTer. Ask your druggiat today for D. P. O. Pftcscfilinrioft.
' Did You Place Your
FALSE TEETH
In a Glad* Last Night?
Thou«and$ do and w*nd#f why th«ir dm-tur«» remain dull and ttaiA#d — why sufffr with offending denture breath. They fall to realize thai water alone is a clean«* ing agent - but now. there'« a great formula perfected by a derrtl*t» called Stef#^Kl##m that thoroughly clean* falte teeth lik« mayc-no bruiWnf! Simply put a litt*#
Powder in a gla»» of water~»oak your teeth — now they tparki#.
are really clean and look like the day your dentiat »aid,
"Don't they look natural?*' Try Stera'Kleen la»t* long — coet«
only 30*. At all dfuggim.
Old Farmer"! Recipe: Mi* Alltftrti and Lemon juice to get quick relief fron% pain# of rheumatics and neuralgia. Druggists hi'V« AHenru — grocers have lemons.
■ Klub
ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodne, ga doma, na St. Clair Ave.
DECEMBER
veselica Zadruge v Sloven skem društvenem domu, na 5. decembra, sobota Recher Ave.
31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples
Društvo Svobodomiselne Sldvenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega na-
^^0
&
L
mm
V
ipip







:


STRAN 4.

• i
■ r .
Sv/
ENAKOPRAVNOST
17. a\i
SODNIKOVI
JOS. STRITAR
Ameriški tanki v Avstraliji
To je izkusil tudi naš Sel j an. žeje bil sedel v mah pod drevesom, že je razgrinjal prt, v katerem je imel kruh zavit, da bi se ž njim okoristil, ko začuti nekoga za hrbtom. Obrne se, da bi videl, kdo ga moti v samotnem gozdu. "Nadejal se je kakega lovca ali pa kake stare ženske, ki bere gobe po gozdu. Motil se je. ženska je bila res, ali stara ni bila, tudi gob ni brala, dasi je imela košarico v roki. Mlada je bila in, bogme, lepa tudi. Ko bi' jo bil srečal kalt pesnik v gozdu, ne rečemo ravno, da bi se mu bila zdela kaka gorska vila. Lahno je res stopala z drobnimi nožicami, tako
lahko tudi malo prigrizneš z menoj.' Vi imate sicer boljšega pri Korenu, ali človek se ne sme preveč razvaditi; Bog ve, ali bo vedno ,tako.' "
Predno sede, začne deklica odkrivati košarico, ki jo je bila postavila na tla.
"Kaj pa imaš tu notri ?" vpraša oče; "jagode so že precej minile, tudi časa nimaš, da bi jih brala."
Jagod.res ni bilo v košarici; bilo je nekaj drugega, kar je stari Seljan gotovo čislal nad vse jagode, tudi ko bi mu jih bil kdo prinesel o božiču.
Jerica mu poda iz košarice kos prijetno dišeče mrzle teleti-








^ -S	t


g%a^
* ★ < i/Uat l^au/ituf. lOitlt
WAR BONDS
★ ★
Podpis lend-lease pogodbe
The 60-caljber Browning machine gun is one of the most efficient short range weapons used by U. S. Fighting forces. It is effective at ranges up to 2,000 yards and fires about 600 forty-flve caliber bullets per minute.

Avstralija je dobila te dni svojo prvo kvoto ameriških tankov pod lend-lease zakonom. Na sliki vidimo avstralske vojake, ki si ogledujejo te tanke.
da se je komaj mah udiral Pod 1 pQj hlebčka lepega belega
njimi. Ali vilo si moremo misliti samo belo—belo obličje, bela obleka! Deklica pa, ki se je bližala Seljanu, ni bila bela ne po licu ne po obleki. Lice ji je bilo nekoliko orjavelo, kar mu pa ni nikakor kazilo lepoto; in obleče-naj je bila, kakor se sploh deklice nosijo v tistem kraju. Da ji je obleka nekako posebno lepo pristojala, tega ni bila obleka sama kriva; njena zasluga je bila samo to, da se je lepo prijemala lepega životka, kar ni bilo. težavno. Deklica je bila tenka čez pas, da bi jo bil Seljan lahko obsegel s pednjem ene roke; ali zategadelj ni bila slabotnega života kakor kaka bledolica mestna gospodičina; krepka in čila je bila ^n vesela tudi. Radosti ji je sijala iz črnih oči. Tako gleda mlada srna iz gošče!
Ali si je kaj enakega mislil Seljan, ko je nekoliko časa molče gledal deklico, ne ve,mo, to pa je gotovo, da ni bil nevesel njenega prihoda. Še bolj na široko so se mu raztezala usta, nego po navadi; znamenje, da je mož vesel. ^
Tudi deklica je bila vidno vesela starega, golorokega drvarja. Prvi izpregovori Seljan: "Jerica, kaj pa ti tojcl?" Jerica odgovorit "Oče, kaj ne veste, da je danes vaš god?"
"'Moj god? Glejte, glejte, moj god! Bo pa že. Če ti praviš, da je. To je pa vendar lepo. Je rica, da se spominjaš godu svo jega očpta. Jaz nimam časa kaj takega misliti.'"
"Rada bi bila že zjutraj prišla ,ali bilo, je toliko opravka pri hiši, da se nisem upala prositi, naj me izpuste malo k vam. Popoldne pa si nisem mogla kaj, prosila sem mater Korenovo in radi so me pustili."
"^Kako si me pa našla?' " "Sosedova Katra mi je povedala, da delate tu nekje v gozdu. Slišala sem vas že oddaleč, za glasom sem šla in zdaj sem tukaj."
" 'Sedi, ;gedi, malo semkaj, Jerica, trudna boš; goi-ko je, in
kruha i nslednjič kar je bilo Seljanu pač najljubše, še polič rumenega vina, ki se je taks zapeljivo lesketalo v soncu.
Seljan ni vedel, kam bi se dejal, ne kaj bi rekel od samega veselja; kar samo se mu je smejalo.
Slednjič, da bi vendar kaj rekel, pravi, kar morda ni bilo najprimernejše:
"To bo pa vendar malo preveč, Jerica, kaj?"'
" 'Nič ne bo preveč ne, oče; le poskusite/" mu odgovori hčerka.
In Seljan poskusi. Ako bi bil sam, začel bi bil brž ko ne svojo ju?ino z vinom. Zdaj pa, ko je bila hčerka pri njem, bil bi morebiti prej vse pojedel, potem še le pil, ko bi ne bila prišla Jerici o pravem času dobra misel. Natoči mu vina v kozarec, ki ga tudi ni bila pozabila, ter mu ga ponudi:
"Pijte, oče!"
I " 'Na tvoje zdravje, Jerica!' " Ker je pil mož svoji hčeri na zradvje, menda ni nespodobno, da* je izpraznil posodo na en dušek.
■"To se je prileglo; dobro vino, raca na vodi!" In mož dlesk-ne krepko z ustnicami.
" 'Mati Koren ova so dejali, da je najboljše, kar ga imajo.' "
Dobro vino je Seljanu še le prav jezik razvezalo.
"iZdaj mi pa pi-av po pravici povej, Jerčka, kako se ti godi?"
" 'Kako se mi godi ? Dobro, prav dobro, zakaj bi se mi pa ne, jaz si ne želim nikdar nič boljšega, oče!"
"Ali veš, dete, služba je vendar le služba, kaj bi tisto, saj sem jo, jaz tudi že poskusil; in ženski je še težje."
"'Jaz prav rada služim, kaj mi pa je?'"
"Da ne stradaš ravno, to že vem; Korenova ni skoporoka in on tudi ne, dobri ljudje so Ko-renovi, ni da bi jim kaj rekel. Ali pa—ni morebiti žena malo preostra?"
" 'Natanko so Korenova mati
I LITTLE MAlgy wmp-
Bv TC.M.SEiMkreeHoPP
f-—>/4 0LADT04-M0ST RP CIIDC TA riv/c MVC	OF MY CUSTOMERS
-SAVINGS STAWVPS.PLEASE^^ iHt^t u/^^s>
I WANT TO HELP AMERICA WINTHE WAR
§
7!:
res, ali to je tudi prav. Vse mora biti storjeno, kakor se spodobi ; nerednosti in nesrnažnosti ne trpe in tako je prav. Če pa človek*'stori svojo dolžnost, potem ni boljše žene. Do zdaj mi niso še rekli hude besede in upam, da mi je tudi ne bodo. In celo oče Koren, vi ne veste, kako so dobri! Skoraj za hčer me imajo pri hiši, prav razvajajo me.' "
"Kdo bi pa tebe rad ne imel? To je že prav, da lepo ravna^O' s teboj. Ali nekaj drugega me skrbi, Jerica."
" 'Kaj, oče?'"
^ "Prešibka si, preslaba za težka dela. Ko bi šlo po moji želji In volji, bi ti nikdar in nikjer ne služila."
"'Jaz prešibka, oče? Vsako delo mi je igrača. In kaj pa delam tako težkega? Pospravljati po hiši, krave molsti, ob košnji seno grabiti, kadar je kaj več ljudi, polič vina na mizo prinesti in denar pobirati; kaj bi se to ne zmoglo? In prijetno je tudi. Za druga, težja dela imamo hlapca. Jaz sem prav vesela in zadovoljna; kaj pa vi, oče? Kako se morate vi truditi ves božji dan. Ali le molčite, oče. Počakajte, da bom nekaj časa v službi, zdaj sem še le' komaj leto dni; kar bom prislužila, vse bo vaše, oče, da se vam ne bo treba tako ubijati.'"
Kaj govoriš, Jerica! Zame ne skrbi; od mladih nog sem vajen dela in krepak sem tudi. Sekira mi je kakor .pisarju pero. Kaj bi začel brez dela? Dolgočasil bi se. Saj mi že nedelje noče biti konec. Da ne morem zate več storiti, to me peče."
"Ljubi oče, kaj pa hočete še storiti? Kaj me niste dali v mesto ,da sem se izučila kakor malo-katera hči premožnega kmeta? Kaj nisem za vsako delo?*'
" 'O dokler je se rajnka živela, Bog ji daj dobro! to smo se še gibali. Ona je toliko z delom prislužila, da smo te mogli v mesto dati. Res, lepo si se izučila, da znaš; zato pa menim, da bi bilo dobro, Jerica, ko bi ^e s časom poprijela kakega drugega, lažjega dela. Veš, Jerica, ker že tako govoriva, prav rad bi nekaj vpi*ašal, kar me že dolgo teži. Samo ne vem, kako bi —nočem te žaliti—"
SQUIRE EDGEGATE
One of these guns costs about $1,500, while a thirty-caliber machine gun costs approximately $600. Our fighting forces need thousands of these rapid-fire guns. Even a small town or community can buy many of them by uniting in the purchase of War Bonds. At least ten percent of your income in War Bonds every pay day will do the
f. Treasury Difartmenl
Znani osebnosti

,r, .	-thamks ro
M	PEATURBS SYNDlgATB.

" 'Govorite, oče, nič se ne bojte!'"
"Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal ž njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, ne meni, ne mojemu otroku."
" 'Kaj menite, oče?' "
"Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem tako le sam pri delu, ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti."
" 'Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči.' "
"Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam ;ali ljudje so-včasi-nadležni, sitni; pri j akna moraš biti z vsakim."
"'Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi—oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se mu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se lie dotikaj !"
"Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet druagče."
, " 'Pa J erica tudi drugače, vsakemu po svoje. Ondan sem bila enega izplačala; škoda, da vas hi bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se.je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče."
"Veš, Jerica, ko bi jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpoza-bil, kakor da bi se s takim de^ kletom smelo kar tako—jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem—ali ko bi kaj takega slišžl; pri Bogu ■milost, z uma bi bil, s to le sekiro bi ga—Bog mi grehe odpusti!"
Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil. Široko se zareži in pomežika sam sebe vesel.
Solnce je bilo že za mOža visoko; polič prazen, kruha malo,

.
■ ' * ^



0^^
® m
a

J
I

M
............. ^

Na sliki sta ameriški državrii tajnik Hull in norveški poslanik Wilhelm Morganstierne, ki p ta lend-lease pogodbo za dobavo vojnega mate', veški.
Na sliki pred mikrofonom je Mrs. Donald M. Nelson, žena šefa vojne produkcije, poleg nje pa stoji in igra na harmoniko major Aleks ander Seversky, znani Rus in strokovnjak v letalstvu kakor tudi v gradnji letal.
teletine nič. Deklica vstane, rekoč :	\
"Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!"
" 'In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Z Bo^om, Jerica!'"
Deklica odide. Seljan pa za-vihti sekiro ter začne obdelovati ubogo bukov ,da so iveri in veje kar tako v stran letele."
1 "I-
Sodnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vselj drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva V trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela bolj imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje prav za prav ne more vrstiti med kmečke hiše.
Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; z enako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajček, bili so vsi enaki, enako krepki. Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed
njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko ]5rileti starka s čfvi-čem v kljunu, prestreže on in to tako dolgo, da je do dobrega na-siten; kadar že ve? ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse- pod se spravi in brez usmiljenja jih gazi—pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, 'v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je nekako središče; vse ostale so, kakor da bi bile samo prizidane. Taka hiša je bila v trgu, o katerem govorimo. Sodnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in po-» nosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sodnikova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; ceste je bila narejena ob nji.
Ne samo letna številka nad vrati in pa tu pa tam kaka poka v zidov ju je, pričala o veliki starosti Sodnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več he zida. Trdno, debelo zidovje, primerno majhna okna, pri tleh z železjem prekrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhinja, iz veže na vsako stran po dve sobi, ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride —to ni kakega #iromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pame-tovalo, prebivali so v nji Sodniki. Skoraj samo ob sebi ne ume, da je bil vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil'tudi Andrej Sodnik.
Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja: hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolarnica, drvarnica, žitni ca in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim, pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo.
JHINC ^ornariš . Javil zn otočju fPehi art zasid]
pol( japop JPonske ®anio ^Pada so 2l I'^ajtnar
V tem lepem dvofj gospodaril Andrej S« je ženo Lizo. Imela otrok: tri sine, dve ^ starejši, Valentin,Je'
naju, mlajši, Matiji'
čenjal gospodariti, , . je oče pustil; starejŽ^| je pomagala gospodi ri; najmlajša dva, in Zalka, nista še po^ komur. Poslov j4 bilo •
liki hiši'tudi petero: ca, dve dekli in pastif
(Dalje prlhodn]%g
STAFF!
r A

In8fgin& for the unit itizens Defense Corps« ¥ . Hat
Citizens Defense CorpSi the Staff Uni^ recentU authorized in administw,
Ai
issued by James M.
tor of the Office of Civili®"/
The insignia consists five-pointed star, cente^ pM,; the letters "QDC" in red . equilateral triangle on * Iftl field of blue.	. J 2a»r,
, The U. S. Citizens Defm is the official designatio'J Protective Services in th^f of the U. S. Office of fense. Members in the include those designated 'a. the Commander of the Corps.	(
Membership in the U. ° . Defense Corps shall be bX t ment of local authorities ance with regulations pr®®«® the Director of the Office o* f Defense,	*®Hti
Mat a
Asthma Mi
Loosened First
For Thousands ofSuj^
let
ij'tioi
Choking, gasping, wheezlnf. Bronchial Asthma ruin sleep an®y Bredlents In the prescription "'""jJ Qa ly circulate through the blood ly help loosen the thick sfiPliil! 'Ufin the first day, thus aiding nature »Jd the terrible recurring choking In promoting freer breathing M , I' sleep. Mendaco is not a smoke, " i lection. Just pleasant. tasteleHj 'UJ] tablets that have helped thoUifJS ,, ferers. Printed guarantee with ugj —money back unless completely^,« . &sk your druggist for Mendiico too*' 0 y
Oglašajte V EnakopvaVi^l
BY LOUIS
Raggedy
CS-OSM I S/ilD I
S OLO TS 4«. C
Hy£S — OJLZ^ 7^^ (SrS
I'LL 74yg A J~C30»! - U-UiT
yy^ir 4 _
/v»
VfZ £Vy OLO
House. - I T'fly /) <^00 c> ■PrP'CE.
£./v^ - VC% S< T?
yvMiLE Tht kv»Pe fs.t. C5-ET
or 4 -OT OTT C3>i-n> SSTUPF
EvEf^y <3^
C,ooi
iVOtV