169. številka.
Ljubljana, petek 26. julija.
XI. leto, 1878.
Iahaja dan, iiv^mši ;     - ohl . m &MVt fo praMircih. te? vt'js po polti projoman k* arilro-oiferike dežele ta celo leto 1(5 t<ld., ta pol leta H gld.,
*a četrt lota 4 %\d. — Za LJubljana b*t*j poiiljanja na dom sa oolo leto 13 kI<£, ta *etrt leta S pld. 30 kr., za en in«see 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanja na dom so -Hcuna 10 kr. sa ror>«i>e, 80 kr. m &<xt leta. — 2ia inje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ?a dijake vuija imiana cena in sicer   '.' •> Debljane ■■% itfi-t lota 2 gld. 50 kr.. po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiribnopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo onkrat tiska,    kr., Je se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati.     Kok«<pisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Tdubljani v Frane Koimanovej hiši I*. 3 „glodaliska stolba". Op r a v oi š t v o , na katero naj Be blagovol jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Nnrodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Slovansk pomen okupacije Bosne.
Da tudi drugi slovanski listi okupacijo Bosne in nje pomen za našo monarhijo podobno sodijo kakor mi, dokazujeta naj sledeča dva slovanska glasa.
Organ češke narodne opozicije piše: »Avstrija je kljubu dualizmu, kljubu svojim ustavam in volilnim redom vendar po večini slovanska država, in če se to le kje pokazuje, jasno se pokazuje r našej vojski, ki Be ne da z nobenim umetnim volilnim načinom sestavljati, temuč se zbere po občuej branibenej dolžnosti kot pravo zrcalo resnične narodopisne podobe državine. In ta većinom slovanska Avstrija, ki je svoje slovanske polke, pod vodstvom slovanskega vrhovnega poveljnika poslala v dve čisto slovanski deželi, da tam red in primerno upravo Store, — kako bi mogla ta Avstrija doli v onih deželah, ki so nemško-inagjarskej hegemoniji odmaknoiii, delati Slovanom sovražno politikov Tudi če bi ta namen res iined, mora izpudleteti, ker so sLvari sume na se in močnejše, nego človeška volja. Mugjarsko-nemski privižemki, ki so boje za svoj krhki in pojmljivi sistem, in stekleno omaro čuvajo, v katerej je njih gospodstvo nad nami spravljeno, naj počno kar hote, v Bosni in Hercegovini mora Avstrija slovansko nastopiti. Temu železnemu siljenju se nij ogniti, in tudi nasledkom, katen bodo iz tega vzmsli za izpremembo uotranj.li razmer v Avstriji."
Poljski nlV.as", od katerega dozdaj uij-smo bili vajeni slovanskih besedij shšati, piše: n0d tistega trenotka, ko bodo av&trij-tike vojske na tla Bosne m Hercegovine stopile, mora Avstrija zastavo političnega samo vlad j a in neodvisnosti slovanskih narodov in zaščita njih narodnih pravic razviti, s.ctr bode položje še nevarnejše, nego je bilo. Potem pa se začue uloga Poljakov v inonaihiji; za nuagjurizirnuje ali germaniziranje Slovanov oni ne bodo nikdar pomoči dajali. . . Mi prav radi vidimo, da se je izvršitev, okupacije Hotne Slovanu izro fcilt«. V ttin je znamenje politične misli. Mi smo bili proti okupaciji Bosne, ali te je ta enkrat uže zgodila se, menimo, da bode le ona okupacija koristna, ki bode Avstrijo <lo tega pripravila, da povzdigne zastavo svobodne samodoločbeslovaii-skib narodov, za brambo njih m<rodmli pravic in svobodo vere." Potem „Czasu na-svetuje Poljakom, kateii so se na novo prepričali, da od evropskega zapada ne maj o ničesa pričakovati, naj se vrnejo k slavjan-skej vzajemnosti.
Volitve na Hrvatskem.
Iz Zagreba 23. julija. [Izv. dop ]
DojđoČega meseca se bodo v Ilrvatskej in Slavoniji vršile volitve za deželni Babor; kako bodo ti izbori izpali, je leliko pogoditi: ostalo bode pri starem, k večjemu bode dobila opozicija dve ali tri mesta mej selškimi obCi-nami, potem bomo zopet tri leta plesali naše kolo po taktu magjarskega czardaša.
Nesreča je za hrvatski narod, da se ga je polastila splošna politična letargija ravno v zdanjem, za vse Jugoslovanstvo toliko važnem času, pa temu se ne da lehko pomoči, ker se je v teku zadnjih 10 let le preveč grešilo na račun narodnega poštenja.
Pa res, če je Človek še tako vnet in navdušen za narodni napredek, ako vidi, da so ga zapustili oni možje, do katerih je imel neomejeno poverjenje, mu vpade pogum in izgubi voljo, starati se in doprinašati žrtve za stranko, ki je popustila prvobitni narodni program, ter se popri jela opor tunstva.
/Janja narodna večina hrvatskega sabora je mnogo zla prestala pod vladanjem Ilaucha, Bedekovića in Vakanoviča, dok je bila v manjši ni, ko je pa prišla do vladanja, postala je nasproti Magjarom za čudo popustljiva, iz gole bojazljivosti, da se ne bi „magjarskej brtći" — zamerila, da ne bi bil sabor raz-puščen, ali vlada premeiijena. Lju Istvo pa pravi: ali je bilo vredno, da smo t-e borili za to večino? Kaj smo pridob.li? nič, pa <-isto nič! Vseobče obubožanje nam trka na vrata, naše narodno pravice se ni;m krojijo še bolj, kakor poprej, samo davki so se nam znatno poveksali, a k temu so vselej pripomogli v ogerskem saberu hrvatski poslanci, glasujoči vsakokrat po volji ministerstva oger-s ke ga.
Vsled tega je nastala povsod po deželi neka pogubna apatija, nada v poboljšanje zdunjega stanja vedno bolj gine, in narod se ne more otresti jerobov, -katerim je v roke položil svojo sodbiuo, in kateri so či^to zadovoljni z dijetami, kater«* berejo v Zagrebu in Budapešti, ne gledoČ, da-li zadovoljujejo svojej dolžnosti do domovine ali ne.
Kar so Poljaci v dunajskem državnem zboru, to so Hrvati v buda-peštanskem, potem pa naj avstrijski Slo-vanje pridejo kedaj do mejsobojnega sporazum ljenja in do skupne akcije, posebno, Če se še Čehi doma kuja j o, namesto da bi njihovi prvaki prevzeli v krepke svoje roke vodstvo nad vsemi slovanskimi narodi avstro-ogerske monarhije.
Politični razgled.
EtfOl n»n Je dežele.
V Ljubljani 25. julija. Z okupacijo Wius»»ti> menda vendar pojde stvar kaj naprej. »Pol. Corr.u poroča 2>i. t. m. iz Se raje v a, da je občno mnenje v Posni vedno bolj prijazno avstrijskemu zasedenju. Prebivalstvo hoče baje deputacije poslati v sprejem avstrijske vojske, in na Dunaj, da bi cesarju v imenu prebivalstva uklonile ia se zahvalile grofu Andrassvju, ki hoče urejena stanja v Posni uvesti.
Traški uradni list pripoveduje, da .je bil cesarjevič ituclnif na svojem potu v Prago 23. julija na postajah slovesno sprejemam V u lilije tir žit ve. Iz Himn se 24. jul. javlja: „Opinione" pravi: „ Italijanska vlada je dogodjaje zadnjih dnij oporekala, še predno se je Avstrija pritožila, ter je zagotovila, da veČina prebivalstva nij bila pri demonstracijah zoper Avstrijo udeležena. — Italija igra dvomljivo rolo io dvojezično.
Iz I'«»j^rt se javlja, da je maršal Mao ' Muhon uže podpisal ratificirani berlinski ugovor. Ratifikacije se bodo z druzimi vlastimi takoj izmenjale.
Iz Ca9*1<§*'<**i'» javlja »Pol. Corr.M o zdanjih živa liti h razgovorih glede izpra<snjenja ruskih položenj pred Carigradom, ki se bode zgoddo ?e le po izpraznenji Varne. Turki ne zaupajo Rusom, Itusi imajo še nienj uzroka Turkom zaupati.
Kakor italijanski „Capitale" pravi, hoče fmrovija poklicati posredovanje vlastij, da bi premagala protivljenje porte, ki ne pripušča »mejne poprave", kakor bi jo Grki rt di.
Dopisi.
le Ti*mI£* 22. julija. [Izv. dop.J Afri-kanska vročina vlada, a to ne moti plcsaželjne mladine, osnovati plesnih zabav. Včeraj bila je na Greti (morda Greda) poleg Trsta takozvana , „šagra", katera se denes nadaljuje. Reči se mora, da je ljudstvo vstrajuo, vročino vajeno, pleše 2 dni zaporedom, ko jaz koma] v senci pri počitku pezo vročine prenašati morem.
Udeležite v plesalcev in plesalk je ogromna. Broj radoglednih opazovalcev velikansk, vso stori vtis kiicega tabora, z razločkom, da se le pleše in mejiuobue zaljubljene stvari raz-motravajo.
KraBDJ spol bil je posebno obilo zastopan; brhke okoličunke v lepej primorskoj opravi so pravi kinč primorskega Slovenstva. V nedeljo je enaki ples v sosednjej llojani. Želeti bi bilo, da bi fantje kakor dekleta več narodnega ponosa imeli. Na plesišči zapazil nijsem niti jedne slovenske zastave. Jako smešno se mi dozdeva, ko barjaktar, ud osno-valnega odbora, spremljan od godbe vabeč so-vaščane na ples mej sviranjem stoje pred hišo ali mej potom, zastavo po taktih kvišku peha,
kar gotovo ne ugaja estetičnemu okusu. Zastava nij palčića za takt biti, in zastavonosec ■e kapelnik godbe.
Drugi mesec je rojstveni dan našega pre-svitlega cesarja Kranja Josipa. Umestno bi bilo prirediti v nedeljo po rojstvenem dnevi visocega vladarja ljudsko veselico pod milim nebom.
Odbori tržaške in rujanske čittlaee , političnega društva .Klinost", naj bi stvar resno v roko v/.eli, skrbeli m primerni pro štor, za govornike, petje, godbo, za katero naj bi domoljubi žrtvoval:, in ljudstva se bode zbralo, da bod<* prava gnječa. V tem podjetji smemo pričakovati, da nas vsi državi zvesti elementi družin narodno3tij podpirajo.
Tokažimo,  da smo zvesti sini domovine. Torej na noge!
Iz llurke 21. julija. [Izv. dop.] Uže nekaj časa neusmiljeno maha in udriha tukajšnji kmet po nežnih cveticah in tako spreminja pisane  travnike v golo ledino, da preskrbi piče  živini  za  frez zimo.   Ali pri vsem tem delo zaostaje, ker lepo število r es er vi s to v, cvet delavcev, je pozvanih na jug, da tudi oni v družbi z drugimi Slovani oproste u Je dolgo zdibajočo „rajow izpod težkega turškega jarma. Dan za dnevom dohajajo pisma in poročila od njih, sedaj iz jednega, sedaj iz druzega juž nega mesta.   Ker toplo je priporočila mati sinu, brat bratu,  da kakor  hitro dospe na odločeno  mesto, naj jim naznanja, kako in kaj  se jim godi, in mnogo  tacih in enačili rečij, kakor se navadno godo pri slovesu. A žalibože vse drugače je z novinami, uže davno sem mislil to stvar omeniti, a Še vsakikrat sem zamolčal.  Naroden pregovor pravi:  kadar je žakelj poln, se odveze," taka je tudi tukaj. Mi smo  dobro  poldrugo uro oddaljeni od pošte „Dolenje Vreme", tudi dotičnega pismonoša tukaj nij, kdor hoče časopise čitati, mora nalašč poslati po nje. Samo ob sebi se razume, da je treba tudi platiti. Ker so časi zanimivi, človek je radoveden, kaj se godi po širokem svetu,  tudi kako je odpravil Beaconsfieli pri zberališči v Berlinu z belo ruto, koja je črno obrobljena,  zategadelj pošljem due 14. julija nekoga na pošto, ali ta dojde ob 5. uri po poludne prazen domov.   V sredo 17. t. m. se podam jaz sam do  poštnega  urada in v moje veliko začudenje dobim  „Slovenski Narod" datiran 14, julija, številko 159, katerega v nedeljo popoludne  nij   bilo.   Tudi sedaj sem z rameni stisnil in molčal.   Drugi dan v četrtek t. j. 18. t. m. gre posel na pošto iskat novin, pa mi dojde domov 8 poročilom, da nij nič. No, jaz si mislim: najbrže dopadel je list državnemu pravdniku in ga bode čital on, mesto mene.   V soboto predpoludnem je bila osoba na pošti, a donesla nij nič. Zvečer uže po 8. uri mi kar nepričakovano dojdejo 3 (trije) listi »Slovenskega Naroda" in sicer St. 1G2, 1G3, 1G4. Kod so ti listi romali, mi je uganjka.   Ali jih je morda slavno oprav-ništvo komaj  v soboto mi poslalo?   Še naj lepša je pa  ta, katero  vam  bom povedal; St. 1G2 še nij došla na moje ime, ampak pod tujim naslovom in moja številka je bila onemu gospodu izročena, čegar sem jaz prejel. Sedaj sem se natančno prepričal, da pomote izvirajo od osobe, koja pošto opravlja. Bodite bolj pozorni in marljivi pri vašem po3lu, da ne bode trebalo druzih strun napenjati! (Od strani na Sega opravništva se vsak dan točno  list za vse naročnike naenkrat na pošto odda; ako ga ne dobite Vi, pritožite 8e kar naravnost na
c. kr. poštno volstvo v Trstu, katero, kakor
nas izkustvo uči, prav rado in hvalevredno odpomore napakam, kakoršne se večkrat na poštah po kmetih po malomarnosti ugnjezdu-jejo. Ur.)
Izo|p«»r«Uo-wloven«l*e moj«*
22. julija [Izv. dop.| Naši sosedje, Slavjani ki so pod magjarskim gospodstvom, imajo tudi volitve. Tudi pri njih se je narodni čut uže toliko pokazal, da kandidati morajo mej volilce sloveno-hrvatske oklice razmetavati, kakor so pri vas nemškutarji ob času volitev nekako „narodni". Pošiljam v.un tak tiskan oklic in menim, da bode bralce „Slovenskega Naroda" zanimal ne iz jezikovega temuč tudi iz političnega uzroka. Glasi se:
Poštu vani domorodci! zbirači u kotaru Cakovačkom!
Več u godini 1875. prilikom zbiranja ab-legatah nekoji zbirači iz ove okolice su me pozvali, da bi se vu ovom kotaru dal kandidirati za ablegata; ali onda nišani mogel prijeti ov poziv, kajti sam za ono vr'eme več r'eč dal zbiračem Letinskoga kotara.
Kaj se tiče zbiranja ablegatah u ovom letu — to su 8e moje okolnosti premenile u toliko, — u koliko sam veČ lani na Božične svetke nekojim Vrednim iz medju vas — obečal, — da sam pripraven vu vašem kotaru se kandidirati dati, — ako vaš dovezdašnji ablegat gospodin Štefan Molmir nebi imel volju i duže vaš ablegat biti.
Gospodin Molnar se jo pred drugimi i pred menom tak očituval, — da on više neče biti ablegat.
Pokehdob pak sam i na novo dobil poziv, — ov poziv ovim primljem, i ovim gori stajam kakti kandidirani abltgat čakovačkoga kotara.
Ovom prilikom nc vidim za potrebno opisati Vam svoju prošlost i peršonu; jer Ste mi vi s vekšom stranom poznati, a znam da odvas veksa stran i mene pozna.
Morebiti da bude vu ovom kotaru za ablegata takov čovek gori stal, — koj je možda više probal i morebiti više znanosti ima — nego ja; — ali i naproti tomu me tieši on uverenje, da ste se i sami mogli osvedečiti o tom, da sam se kroz prošlih šest let trsil ovu možebitnu manu s delatnostjum nadoknaditi.
Onih šest l'et, od kaka sam ablegat — ja mislim da nisam nigdar kaj takovega vči-uil, kaj bi samo za moju hasen bilo jer sam si uvek za dužnost držal: delati, včinitt koliko je najviše moći i to za hasen naroda i za domovinu. — More biti sam si prav st'em povekšal broj neprijatelj ov, — kajti mi je navada svagda Oiivestuo povedati sakomu čovoku kaj držim do njega i do njegovih činov. — Ali akoje ova moja očivestuost uzrok tomu da zgubivam svoje prijatelje, a broj mojih neprijateljov pak raste, — ja vu tom ne vidim zroka na žalost; jer se čutim naplaćenim; moja plaća je ona ćut, — da sam stim vćinil dobro za narod i za domovinu.
Ja držim za najvekšu dužnost jednoga ablegata, da sigdar očivestno pove ono kaj misli i o čem je osvedočeni; jer ovo zapo'eda ona velika čast, koju smo dužni narodu za ono zaufanje koje vu nas stavlja.
Ablegat naroda mora rajši i na samu smrt pripraven biti, — nego kaj bi se pred krivicom ponizil.
Jer se jeden orsački ablegat, koj zastupa dičnoga i slobodnoga naroda — ima držati za prvu vlast pod kraljom.
Ako vi ovo držite za dužnost i zvanje
ablegatovo, — onda se vu meni nećete vka-niti; ali niti se onda nećete vkaniti, ako očekujete odmene da sam pripraven uvek pomiriti se s gospodnjorimi okolnostrai, — ako bi se nadjal s takvim činom na hasen biti narodu i domovini.
PoStuvani Zbirači! — Kad sam 1875. leta n* L°tinji za ablegata zebran bil, on^a sara bil na onoj stranki koja vladu (ministerium) podupiru; i onda snm medju narodom razdnlH jedno očitovanje vu kojem sam ovak govoril: „Szent os erin a h'tem, hogy a ha7{i meg-mente-ere epvesUlt partok jobbiai szeretett hazam valsagos helvzetet jobbra forditva, azt a mindnvajunk altai forron ohajtott javulas ćs kozmegelegedea oavenvere vezetendik, de azert bizalmukkal rnemd&ndokozott v;lh1szt6im eliitt ezennel Unnepelvesen kijelentem, nogv" Htetlentll nem esktiszom meg mesterem Tisza Kalman uzavara, hnnem tetteibol itelve meg lit, vapv utolso leheletemig kilzdiik oldala mel-iett, ha iinnepe'ves igeretet tetteivel, s azo-knak eredmenveivel ipazolandja, vaey fajd szivvel ugvan, de a megosalatott bizalom pvttl-oletevel fogom 5t nemzsak tildo 7ni, hanem, igy-ekezni fogok iit le is eyomi, ha eljanisa, ma-gatartasa es intezkedose azt tanusi tandjftk, hogv a haza java vs ćrdekei parancsolta arla-ada^aval nem az or^zag, nem a haza nope, nem a koziipv, hanem snjiit hiusaga ćs ha-talmi ambitioi erdekeit akarta kiemelni es bt-ztositani."
Ovo kaj je ovdi u magvarskom jeziku napisano, u hrvatskom prevodu ovak glasi:
„Sveta i trda mi je vera, da budu za obranu orsaga sjedinile se partaje domovinu našu na put popravljenja dovele; ali se zato pred vami ovim zaklinjam, da nebudem bez-vjetno poslušal mojega meštre Tiszu Kalmana; nego budem se ravnal polak njegovih činah, i ako budem videl da on svoja obečanja ob-država onda ga budem do zadnje kaplje krvi podupirai; — ako pak nebi odgovoril svojem obečanjem, ako polak svojega obečanja — nebi za hasen i za dobi o naroda i domovine voju-val, ako njegov cilj nebi bil „obće dobro-,
— onda se budem proti njemu boril i nad lim budem, da on ostavi ono mesto na kojem je vezda".
Za kratko vr'me moral sam obdržati svoju danu reč ; jer i ja spadam medju one ablegato koji su vu m'esecu Majušu 187G, iz-slupili iz ono stranjavke koja je poleg vlade; a to pak snio radi toga včinili, kajti je vlada s Austrijskom državom takovu pogodbu napravila, koja je našemu orsagu na veliki kvar.
Vekša stran ouik ablegatov koji su vladinu stranjavku ostavili, sjedinili su se 8 par-tajom Šennyey — ovom, pod Imenom „Sjedinjena o p o z i j au 5 — a jedna menjša stran
— u koju i ja spadam — nije stala k nijednoj partaji izmej onih koje su dovezda postojale — nam je to tvrda vera, da se mora jedna nova partaja skupa spraviti. I vu tom našem uVerenju nas podpomaža Yišc varme-djijah, a med ovi mi Poštanska i Ziladska.
Vladina partaja zgubila je prod narodom zauf most i veru radi toga, kajti je je odobrila takovu pogodbu medju našim orsa-gom i Avstrijom, koja je orsagu na kvar. Narodu protivnu politiku je vodila u pitanju Turske zemlje. I povrh toga je takove naredbe izdala koje su protivne zakonom i slohošćini. A od svoje strane nedrzim za dobro n'ti sve ono, koje vlada včinila za uredjenje unutarnjih (domačih) poslovah.
Partaja   „Sjedinjene opozicije"
— — — samo govori o potrebočah, i o tom da je potrebno orSačke finanzije vu red spraviti ; ali ipak ne pokaže on put po kojem ona topostići misli. — Ali ova partaja se ne izra-žuje niti o tom kak bi se imela nekoje domače orsačke stvari i liberalna pitanja odlučiti i vu red spravititi. Radi topa niti vu ovu partaju nemremo imeti zaufanost.
Gospoda! Poštovani Zbirači! Jedna orsa-•2ka partaja je onda vr'edna i onda more potrebovati zaufanost, ako joj je biće utemeljeno na stanovita politička glavna načela. Ali pojedini članovi ove partaje se neslažeju vu mislih svojih ; pak bi se jako lahko moplo dopoditi to, — kaj već kod prvoga vekšega pitanja nebi skupa držali i ovak bi se partaja razišla.
Izvan ovih dv'ejuh partajah jošče je „S kr a d n j a leva p ar ta.j a" (szelso balpart.)
Prije nego se je De&k ova partaja sjedinila s Tiszovom partajom — ja sam spadal k Tiszovoj partaji iliti k Bal-p ar t- u ; ali v'eč u onom vremenu je velika zazlika bila med nami i med „Szelso balpart"-om.
Ja sam već vu onom vremenu za nemo gućnost držal to, kar bi mi samostalno za-Btupstvo mogli držati vu stranjskih zemljah, dokle imamo s Austrijom skupnoga vhidara;
— kajti vu jednoj peršoni — — Cesar A11-strijanski i kralj mapjarski samo jednu te istu politiku more voditi naprama stranjskomu svetu.
Ne smatram neobhodno potrebnim to, da bi mi svoju narodnu i samostalnu vojaku držali, — akoprem to nebi nikaj škodilo jakosti skupnoga Austrijsko- Mapjarskoga cesarstva i kraljestva.
I u vezdašnjih okolnostih niti je potrebno niti pa bi bilo dobro radi toga prem'eniti zakone od 1867 leta.
Kaj se vojske tiče, ipak jesu nekoja pitanja koja se rešiti imaju.
Od moje strani želim, da bi oni regimenti kod kojih naši domači sini služijo — orsagu ostali; *i kaj bi se jim zapov'edalo (commandiralo) vu našom materinskom jeziku. Nadalje trebalo bijednu akademiju podići de bi se mladi ljudi za ofhciie pripravljali; i kaj bi ovak jedenput postići mogli to, da bi domači sini i medju officiri u primernom broju bili zastupani.
Med takovimi okolnostmi, koje zavezda vladaju vu Europi, vu tom pogledu ne želim dale iti; nego mislim počekati prikladno vr'eme kad nam bude moći postići i osigurati državnu samostalnost prez pogibelji.
Poštuvani Zbirači! kak sam vam već prije rekel, ja za vezda nespadam k nijednoj or-BaČkoj partaji. — Ali radi toga najte imati nikakovu brigu; jer ja budem uvek tam stal de mi bude dužnost zapov'edala biti uvek bu dem tam da se budu zakoni stvarjali za hasen domovine i za vašu; — i sigdi budem svoju reč podigel proti onim zakonom, koji bi polek moje v'ere domovini i narodu na kvar bili. — A da ovo svoje obečanje držal budem, ja mi-Blim da glede toga garanciji pruži moje po Blovanje u vremenu od onih G. let, koje sam na dieti sprovel.
Ovdi za potr'ebno držim pov'edati vam na kratko: — koje vekše potroboće bi imelo buduće orsačko spravišče (dieta) vu red Bpraviti.
Na prvom mestu potr'ebno je vu red spraviti orsačke financije, i nad t'em biti, kaj nebudemo imelu više državnih stroškov nego dohodkov.
Ja mislim da bi se ovo tak moglo postići, — ako bi se broj u aktivnoj službi stojeće voiske (onih soldatev koji kod regimentov Bluze) obalil iz 800.000 ljudih na G00.000; ili ako to nebi moglo biti, bi se to moralo odrediti, kaj bi saki soldat na m'esto 9 l'et, samo kroz 2 godi ne služi pri regimentu.
Ovdi moram pripoznati, da je vezdašnji ministerium bolje gospodaril i bolje šparaven bil nego su bili prveši ministeriumi; ali ipak to mislim da bi ministerium i više mogel pri-šparati, ako bi kormanil s orsogom polak jednostavnije svsteme.
Broj orsačkih ablepatov mogel bi se na menje obaliti — prez ikakve pogibelji, tak, — ako bi orsapa razd'elili na toliko kotarov, kaj bi saki kotar brojil 50.000 dušah; — i ovakov jeden kotar bi dobil ablegata. — Ako pak bi ministerium svoj d'elokrug svrhi odgovorno opredielil, — kroz; to bi moći bilo postići to, kaj bi sabor (dieta) uvek Bamo kroz polovicu godine (Peta) trajno; ovak bi i ministerium više vremena imel kormaniti s orsagom; i dieta bi se bolje mogla nadjati od ministrov, kaj bi ovi pred nju dobro premišljene zakonske osnove (torvoDvja-vaslat) predlagali.
Izjavljujem se ovdi, da bi za bolše držal imenovati političke činovnike; ali pogledom na nekoje važne političke okolnosti za vezda sam polek izbora političkih činovnikov, ali pod tom konditiom da svaki on Sovek, koj za kakvoga člnovika izbere — mora imeti za svoj stališ dosta znanosti.
Redarstvo (policiju) želim na vojnički sy-stcm postaviti, tak kak je vu Ilorvatskom or-snpu i vu Krdelju; i kak je pred 18G7. Tetom i prinns bilo. — S žalostjum moramo prepoznati, da skoro vu ćelom orsagu tak i vu Za-ladinskoj varmedjiji nije osigurano niti blago niti život. A to vu jednoj civiliziranoj državi (orsagu) nemremo trpeti.
Nadležnost (illetiiseg) i d'elokrug (mun kakiir, hatiiskor) javnih oblastih ima se orga-nisirati; i potrebno je medju juridičkimi, po-litičkimi i financijalnimi oblastmi nekoju harmoniju postaviti; kajti brez toga nemremo se pikam gibati.
Nakratko moram još napomenuti nekoje stvari, koje vezda po c'elom orsagu napomin-j a j u ablegati.
Potrebno je orpanisirati Gornju kuču sabora (Forendihaz). Treba je stvoriti zakone v 8 tečaju (Csbd) O P ol i c i j i o G rad j a n-s k o m parbenom postupku (Polgari per-rendturtas) kažnjenom postupku; (Biin-teto eljaras) o izvršenju kažnjenog zakona o šum a h. O ukvartiranju sol-dačtva, zakona o organizaciji sr'ed-d j i h školah (kozeptanođak) Z a k o n a o o b-ustavljenju Begalo za krčme. Ov zakon mogel bi se tak napraviti kaj bi oni, koji imaju vezda krčmenski juš, — ov juš izgubili ali bi zuto dobili primjerno odštetu.
(Koime pribodnjiS.)
Domače stvari.
— (Od b o s e n s k e meje) sino včeraj čitali privatno pismo ljubljanskega vojaka. 1< njega posuemljemo, da vojaki veliko trpe vsled vročine in nezdrave vode. Tudi tukajšnja „Laib. Ztg." ima sledeči dopis: „Dubrca, kjer 15 t. m. pišem te vrstice, leži ob bosenskej uieji, ter jo loči od Hrvatske reka Una. Na mostu so po stavili Turki dve straži. Naši oficirji se prijazno shajajo na oukrajuej zemlji in vselej jih
straža s puško pozdravlja. Turški vojak drži puško tako, kakor mi, kadar nam je ukazano: „puško navzdol". Denes popoludne prišel jo k nam turški štabni oficir, spremljan b 4 vojaki, ter se je dolgo pomenkoval z brigadnim generalom, vojvodo \Yiirtemberg. V D'ibici je zdaj 40. peški polk, (Saško — meininški,) kojega dopolnilni okraj je Segedin. 12. oddelek se ie denes kopal; 4 vojaki so se vtopili, iz-mej katerih smo dva rešili, dva pak sta utonila. Nesrečneža sta iz Segedina z imenom Sarkadi in Nagv. — 2 straži 40. polka sta na stanji zaspali, ter so ju postavili pred vojno sodišče. Vojaki imajo cel dan vaje, in v celem te-lnu se le jeden dan odpočijejo. Vročina je v Dubici velika, denes imamo 20—28 stopinj. Živež je tu drag. Navadno kosilo stane so kr., kava in jeden kruh 20 kr., večerja 40 — 45 kr., liter slabega vina 48 kr.
— Pri dobrodelne) „besedi") zapuščenim družinam v Bosno odšlih vojakov, bode govoril g. dr. V očnjak in sodeloval tudi operni pevec g. Josip Noili.
— (Mestna godba) bode svirala denes v čast „vpom Anam" na „zelenem hribu"; u>gal se bode tuli umeteljnt ogenj.
— fGimnaz i ji v Novem mestu in Ko če v j i) sta vsled ministerske določbe nehali biti realni gimnaziji in so bodo razen risanja, ki ostane obligaten predmet, odslej poduče vnle le tiste reči, ki so na gimnazijah zapovedane. Dotični ukaz sam pripoznava, da realne pimnnzije nijso zadostovale namenu, katerega so od njih pričakovali.
— CD i f t eri ti s.) Iz Šoštanja se nam piše: „Nova bolezen" kakor tu imenujejo dif-teritis, pojavila se je pri nas zopet, ter si vzela za žrtev 7 letnepa dečka in 4 letno deklico. Ker je naš zdravnik p. dr. Lichten-epger moral iti v vojake, to bi za nas bila velika sitnost, ako ne bi iz Velenja p. Skubic vsaki dan prihajal v boštanj g. doktorja na-mestovat.
— (Vihar.) Od Šoštanja se nam 24. t. m. piše: Kakor v noči 21 — 22. t. m., tako je tudi nocoj bil pri nas silen vihar; bliskalo je neprenehoma, da je bilo vse razsvetljeno a grmelo tako močno kakor še letos ne, in ga ljudje takega treskanja skoro ne pomnijo.
— (R o j a n s k a čitalnica) vabi na veselico, katera bode dne 28. julija 1878. Spored je: 1. Nabiranje oznanil, komični prizor, sodelujejo pp.: A. Wolf, T. Ižanskij, G. Pik! in A. Uršič. 2. Tombola. 3. Mutec, veseloigra v 1. dejanji. 4. Umeteljni ognji. 5. Društvena zabava (ples). Začetek ob G1/* uri zvečer. Vstopnina za ude prosta, za neude 20 novčičev. Odbor.
— (Novi zemljevidi Schlacher-je vi.) Stotnik Schlacher, katerega kartografska dca se obče priznavajo, izdal je ravnokar na novo dve kari i. Jedna obsega Bosno in Hercegovino z mejnimi deželam', druga pa cel balkanski poluostrov. Obe karti ozirati se uže na mejne določbe berlinskega kongresa, ter sti dovršeno, pregledno in tehnično narisani. Ker sti karti jako po ceni (Bosna 1 gold., s pošto 1 gold. 5 kr.; Balkan 'JO kr., po pošti !)3 kr.) jima je velik vspeh gotov. Dobivati se pri Faesv & Frlck, c. kr. dvornej trgovini s knjigami, Dnnaj, Graben 27.
Razne vesti.
* (Umrl) je sloveči medicinski profesor in učenjak K. ltokitanski na Dunaji.
* (Velikansk koncert) je bil 14. t. m. v vrtu pariških tuillerij. Na koncertu je
tjoililavalo 649 glasbenih druStev in število sodelavajočih Članov je bilo '2O.0OO0. Pevci so bili iz Paiizu, Švice, Pelgije in l lolandije.
* (Napad na duhovnika.) V 1'iit ■ 'i feltlu obiskal je nek frančiškanski reduvniii tauiožnjo svojo teto, hišuo pose^ttiico. 15. t. ni. pri njegovem odpotovanji, ko ga je tudi t-ti spremi j,'vala, napadlo ga je 10 mož, so mu grde priimke dajali, t;r mu nevarno žug.di. Duhovnik se skrije v hlev, kjer je bil po.'t »i hlapec. Teta njegova hotela je razdivjane ljudi utolažiti, a s krikom so zahtevali, da naj jim pokaže, kam se je duhovnik skril. K sreći pomagal jima je poštni hlapec skozi hlev uiti, od koder se duhovnik lt'tro odpelje.
* (Ustreljen.) Neki kmet Jo/o Krem-8er jo iz malega Scliminbarta šel v noči 22. t. m. 16 svojim sosedom na polje s puško tatov stražit, ker bo mu uže več žetve pokrali. Naenkrat se je čulo več strelov, in Kremser zguuli se snu t no ranjen mrtev na tla. Ustrelil ga je čuvaj Eisinger, ki je mislil, da sta ona dva kmeta oborožena tatova. Dejal je, da bi bil tudi druzega kmeta ustrelil, ako ta ne bi pričel na pomoč klicati.
* (Požar.) V Sternberfju je zgorela fabrika za železo popolnem. Ogenj je nastal po tem, da se je v mašini preveč kurilo.
* (M n o g o ž e n s t v o.) Od kod prihaja to, da imajo možje pri nekaterih narodih po več žen? Na to vprašanje odgovarjalo se je na pariškem etnografskem shodu s sledečim Mnogoženstvo je dokaz, da je narod, kjer je mnogoženstvo upehano, nepopolen; nahaja se mnogoženstvo pri mladih narodih in v vročih deželah, kjer uže ozračje ovira telesno razvi janje človekovo. Drugi so pa trdili, da ima mnogoženstvo svoj uzrok v geografiji, ker Be ono nahaja le na zapadnih delih zemlje, mej tem ko je na iztočnih krajih jednoženstvo upeljano.
* (Vročina v Ameriki.) V severno zapadnih državah Amerike je vročina nekoliko dnij uže strašno huda, ter dospe do 34 stopi nje R. Vsled tega je zbolelo v St. Louis 1500 osob, izmej katerih je umrlo 150. Delati se po dnevu nij nič moglo, le v noči ali pa je delo zaostalo. Tudi s polja so žetev po noči domov spravljali.
Trgovsko i»<»ro<-il<».
V TrBtu 23. julija 1878.
Od našega zadnjega poročila, dne 1. junija t. 1., predrugačila se je politična situva-cija za toliko, da smo imeli kongres, ki je dovršil svoje delo. — O istinitih resultatih kongresa izreči pravo sodbo nij mogoče niti onim, ki gledajo za kulise; — glavni vtis pa je na vsak način ta, da so sklepi kongresa le bolj začasni (palijativni), nego pa stalni in radikalni; in vendar bi bilo le stalno in radikalno rešenje zamotanega vprašanja poroštvo za blagodejen, trajen mir. Morda je čast evropske diplomacije zahtevala, da se saj mir po imenu sklene, katerega trajnost pa je na vsak način odvisna od tega, kedaj bode sad jkongresove setve popolnem dozoiel. Resnica e ta, da prav malo zadovoljnih je zapustilo kongres, in skoro gotovo so uže zdaj nekateri diplomati nastavili zanjke za prihodnje spletke. — Istina je tudi, da se povsod naprej oboro žuje in mobilizuje; jeli pri takem položaju mogoče misliti na prav trajen mir? V očigled takim razmeram morati kupčija in obrtnija še daljo hirati, in splošne mizerije, ki je nastala po pičlem zaslužku nizkega ljudstva, draginji denarja in muli vrednosti pridelkov, ne bode še tako hitro konec. — Tukaj v Trstu je vsa kupčija brez prave žile, in vse kupčijske konjunkture nemajo nobedne solidne podlage, nihče ne zaupa berlinskemu miru.
Kava. — Kar smo zadnjič rekli, moramo tudi denes ponavljati, da se fine baze vzdržujejo vedno na visokih cenah, in kedor hoče imeti prve baze fiue kave, plačati jo mora drago; — nižje baze, posebno pa Pio, postule so ceneje, nego v prošlem mesecu. — Muenja o cenah 80 jako reserviraoa; vendar pa je mogoče, da ostanemo dolgo časa pri denašnjih
cenah. Rio velja od 85 do 05 gold., najfinejša in zbrana od 100 do 104 gold.; — Bahia od 8G do 96 gold.; — Santos od !»G do 110 gold.;
St. Domingo od 100 do 110 gold.; — Java od 118 do 130 gold.; — Malabar na-tive od 100 do 115 gold., plant. od 125 do 148 gold.; — CL-ylon nat. od '.»8 do 115 gold , plant. od 180 do 15G gold.; — Perl od 145 do 166 ^old.; — Moka od 12G do 134 gold. Olje oljk in o. — Fino, uamizne sorte do 2% ceneje, ampak zdanje cene so trdne in vteguejo trajati, — mej tem, ko so cene edilnega olja močno padle, za 4 do 5%. — Malo povpraševanje po tem blagu iz inostran-skega bode zadostovalo, da se cene zopet zdatno vzdignejo. — Prodaja se: jedilno olje od 52 do 50 gold.; — najfinejše od 57 do (iO gold.; — namizno Moute St. Angelo fino od 70 do 77 gold.; — najfinejše od 78 do 80 gold.; — francosko pravo A*x po 83 gold.;
— kotonovo olje I. vste, obležano in lepo, kakor oljkino po 48 gold.; — II. vrste po 4G gold.; — laneno olje angleško po 47 gold.
Sadje. — Skoro brez spremembe; le pomoranče in limone se prodajajo zdaj veliko dražje; rožiči pa so tudi nekoliko porastli, po-Bebno blago prve vrste, katerega primanjkuje. Cene so: rožičov  I. od 10 Va do 11 gold.;
— fig v vencih po 18 gold.; — rozin Sultan 1. od 32 do 3G gold.; — II. od 25 do 28 gold.;
— cveb debelih Cismo in Eleme od IG do 24 gld.; — grozdiča (opaše) Sicilija po 25 gld.;
— Levante od 15 do 20 gold. — Sadje je večinoma slabo ; v jeduem mesecu pričakuje se novo, ki obeta po kakovosti veliko več, nego lansko leto. —
Riž — je postal za malenkost ceneji, ker začenja dohajati novo blago. — Italijanski velja od 19 Vi «o 24 '/a gold.; — Rangoon I. po 18 gold.; — II. vrste po 17 gold.
Mast in Spe h. — Špeh je poraatel te dni za 5 °/0; mast se prodaja po nespremenjenih cenah, pa mora tudi dražja postati, ker cena tega blaga nij v pravem razmerji z ceno špeha, in se to blago iz tega razloga pripo roča za špekulacijo. — Tudi na Angleškem so cene špeha in maBti primerno višje, nego tukaj
— Špeh v zabojih, prav lep, stane od 43 do 48 gold., po kakovosti; — mast Bancroft I od 52 do 53 gold.; — Wilcox I. od 50 do 51 gold.
Petro lij. — Zdaj nij sezona za to blago, k večjemu, če si hoče kedo zagotoviti potrebo za kasnejo dobo; petrolij veha za september, oktober, november, december od 15 do 15 Va gold. po množini, to je cena, pri katerej je prej mogoče dobiti, nego pa zgubiti. — Pro ruptni petrolij velja še denes od 14.35 do 14.50 gold., pa vtegne v nekaterih dneh zdatno poskočiti, ker je zdaj vse blago v trdnih rokah, in se ne pričakuje tako hitro nobedne ladije.
Narodni pridelki. — S fižolom zdaj nij kupčije; za oktober, november in december pa bi se našli kupci za rudeče blago uže zdaj po 10 Va do 11 gold. —- Maslo najlepše štajersko doseže k večjemu 88 gold.; — rusko rajše dražje plačujejo, ker se bolj poda za fabriko.
Žito. — Pšenica odeška je zdaj tako cena, da v Trstu ne more vtč konkurirati ogersko blago; najlepša ruska pšenica velja denes od 10 Va do 11 gold. 100 kilo, in prej vtegne ta cena že kaj malega pasti, mgo pa poskočiti.
Koruza — prav lepa in zdrava valuška stane denes 7.40 gld., in vtegne še kuj posko čiti,  ker zdravega blaga tukaj primanjkuje slabšega, ogretega je dosti, in velja srednja koruza od  7 do 7.20 gold., nizka z duhom 6     gold. 100 kilo na tukajšnjej postaj*.
J os. Pipan tfc C o m p
II. Izkaz
deželnemu odboru poslanih milodarov za zapuščene' družine v vojno   službo   poklicanih reservistov iz
K: anjskega:
Znesek uiilodarov po I. ukazu . 2205 gld. — kr. Uoap. Anton Navratil  iz Metliko
nabral in poslal ....      14   „   30 „ Zbirka odliaj <jočih diiakov kupčijske šolo g. V. Malua .   .      35   „   89 „ Goap. Ford. Mahr, vodju kupčijsko
š.de v Ljubljani ....      1<>   „   — „ „    And. Brus v Ljubljani   .   .        5   „   — n „    Franc Pirker, kupčijski odpravnik v Ljubljani    .   .      10   „   — „ Od  ncdinenovatiega gospoda iz
Vidina na Luškem ...        5   B   — „ Gosp. Josip Ffeifur, del, koncipist       S   „   — „ „    Franc Pogačar v čitalnici v
Bizavikii nabral in poslal_4   „   35 „
Skupni znesek   .   2291 gld. 54 kr.
Umrli v IJiil»Jj**iil.
22. julija: Franc Krntnar, sin delavca, 15 mes. 17 dnij, na starem trgu št. 3, vsled ponovljenih osepnfe.
23. julija: Srečko Tratnik, sin gostači, 2 1. 10 no., na karlovskej cesti št. 22, na diftoritis. — Ana Ploško, 78 1., v hiralnici sv. Jožefa, vslod lnarasma. — Jože Hapovž, 3 1. 4 m., Flonjanova ulica št. 13, hvdroccphaliis acutus.
24. julija: Janez Uerčič, sin fabrišk<>ga mlinarja, na h v. Putra cesti št. 70, vslod božjasti.
Gospod Alojzij NovaJc,
c. k. učitelj v 1 d r i j i.
Ker Vi Vašo pred sodnijo in pred županom storjeno obljubo nijsto šo spoluili, Vas denes opo-zorujem, da — ako v teku 8 dnij toga ne storito, in no prokjičeto vsega v „Slov. Narodu" z jasnim
Rodpisom Vašega imena in stanu;   bodite priprav-„eni, da tožbo proti Vam takoj pri sodniji vložim.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Tujci.
24. julija;
Pri MIouu: Lobonvvein iz Cidovca. — Scbnabl h Gradca. — Lachmayer iz Trsta. — Venus, Zadnik Moller, Fischbach, Scbmid iz Dunaja.
Pri Malici x Ilrovat, Lienarž, Uiirubaiiui, Wor-uči- iz Dunaja.
1'ri huMosUnu iUoiii: PorsRglio iz Gorice. — Kopvazek, Kralj, Kaicz iz Novo gore.
(229)
Ana Žnideršič.
Dunajska borza 25 julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  . *'i gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .  . 66    „   40 „
zlata renta........ 74    ,   75 „
1860 drl posojilo..... 113    ,75 m
Akcijo narodno banke .... 831    , —
Kreditne akcije...... 262    „   85 „
London......... H5 „40
Napol.......... 9    „   spi ,
0, kr. oekiul.....,   . 5    „   48 m
Srebro......... KO   ,90 .
Državne marke...... 57    _ —
Praktikant,
zmožen slovenskoga in nemškega jezika, sprejme se v prodajal niči z deželnimi pridelki in naročevalnici JfolKeM, < Intimni/. A NeuwirtliH v I.jubljaul.
Pismone ali ust meno ponudbe pošiljajo naj se naravnost imenovanoj firmi. (227—2)
Magazinski sluga,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali in kavcijo najmenj 500 gld. v gotovini, sprejme se takoj pri jedoem ljubljanskem trgovcu. — Ponudbe pod „Magazinski sluga" sprejema opravništvo „Sloven-skega Naroda". (228—2)
KO
--Wir empfchlen== a I s Heates und Prelsvviirdigstes
Die Regenmantel,
NVagendeoken (Plachen), Beltelnlicen, Zellstofle
ilrr k. k. pr. t'.ihvik
von M. J. Eisinger &. Sohne
iu Wjen, Neubau, Zollcrgasso 2,
ran teti de» k. und k, KriegsmintHteriumB, Sr. Maj. I Krieiistnarine, vieler HumanitUtsanstalten etc. etc. I
(159 -
31)
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani je izšlo iu so dobiva:
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Romau, spisal 1. Turgenjov,  poslovenil dr. m.. Samec. 8U 17 pol. Cona 00 kr.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".