St. 20. V Gorici, v torek due 8. marca 1904. Letnik VI. Izhaja vsa' tor*»k in Mulioto ob 11. mi predpoldm? xa nicsto ter o\. '6. uri pop. za dnžHo. Ako pade tin ta ilnevii pra/.nik izidt« dan prej ob (i. zv«öim-. Staue popošti picJHiiian ali v Gorici na doin posiljan ecloletno« '{, pollptrio 4 Kin Öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J e I l e r s i t z v Nunskili ulicah in Lc- ban na Verdijuvtnn tekališču po 8 vit\. GORICA (Kjutraujt IzdHJije.) 1'r^dništvo in upravulätvo st* nahajata v «Nurodni t i s k a r u i», ulica Vcttnrini h. Sl. 9. Dopist» je nasloviti na ureduiätvo, oglase in naročniiio pa na upravniätvo >üorice«. Oglasi st' ra<Üunijo po petit- vratah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1.2 vin., 2-krat po 10 vin,, 3-krat po 8 via. Ako öe večkral tiakajo, raöu- nijo su po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Rojaki! Priznana resnica je, da ceg<*r b mladina, tega je prihodnost, in da narod nima prihodnosti, ako ai svoje mladine ne ohrani. Zato so slovenaki rodoljubi od.nekdaj delali na lo, da so v mladini budili in utrjevali zvestobo do vere, je- zika in Šeg svojega naroda. Kolikor mla- dine ae v tujstvu potopi, toliko škode narod na svojem telesu trpi. To je toliko huje, ako se tujstvo širi in šopiri v do- mači hiši. Zato je dolžnost vaakega ro- doljuba, da na primeren način in s po- Štenirni sredstvi brani odpad od vere od jezika, od šeg svojega naroda, posebno pri mladini, ki je sprejemljiva, podobna vosku, v kateri ae da vtianiti lepa ali grda podoba. Enako priznana je resnica, da ne- vednost je najdražja stvar v deželi, ker brani narodu, da bi ae povspel do po- trebnega blagostanja, in mu naklada bu- tare, katerih ne nosi izobražen človek. Kdorkoli želi dobro Bvojemu narodu, po- maga v svojem delokrogu in po svojih močeh, da se v ljuvLlvu z vernostjo in nravnostjo äiri znanje v potrebnih in ko- ristnih receb, da narod napreduje v pravi omiki in v blagostanju, kolikor je to mo- goče doseči. V svesti ai teh resnic in spomin- jajoö ae pesnikovih beaedij, da Ne, kar veleva mu atan, Kar more, mož je atoriti dolžan, so goriški rodoljubi pred 22 leti osnovali prvi sloven8ki otroäki vrt v Gorici, iz ka- terega se je razvilo slovenako äolstvo tako krepko, kakor je sploh znano, ka- tero spominja na ženefovo zrno, ki je inalo, a vzraate t veliko drevo. j Radodarnost alovenskih rodoljubov in prijateljev Sole je omogočila, da so ae do zdaj vsi ti zavodi vzdrževali ter da se jim je zgradilo tudi krasno, obširno poslopje. Ali to poslopje vkljub Bvoji ob- širnoati ne zadostuje več vsem potrebam, in odbor „Öolskega Doma" je bil ailjen rnialiti na to, da zgradi v južnem dela mesta novo šolsko poslopje, aicer manjše od sedanjega, vendar tako, da bi zado- atovalo ondaänji potrebi. Kupljen je v ta namen potrebni avot, izdelani in potrjeni ao atavbeni načrti, sestavljkoristno podjetjo. Komur je lože dati v blagu nt-^o v de- naru, naj blago odbere. Komur je ljubo, naj pripomore z vožnjo, delom, ali raz- nim gradivorn, katero zidaraki mojster sprejme ter porabi pri slavbi ali zara- čuni druätvu v korist. Druätvo sprejme s hvaležnim srcem vsakteri dar, ga vpiše v svoje knjige ter objavi potom tiska sproti in pri letnemu obračunu. Hodoljubi, ki so se oglasili kot usta- novniki, pa niso vplačali še V8ega zneska, naj porabijo aedanjo priliko, da dopla- čajo, kar še manjka do polnega zneska. Ne čakajmo mecenov (bogatih do- brotnikov), ki so redko sejani, marveč znaäajmo domovini na oltar od piölih prislužkov svojega uma in svojih rok in od skromnih prihrankov, ki nam xnorda niso neobhodno potrebni. V skupnem prizadevanju, v slogi je mo<5. V tein znamenju smo goriäki Slo- venci zmagovali in napredovali. To zna- menje bodi nam tudi v bodoče naäe ge- alo, naä ponos ! Rodoljube v mestu in na deželi prosimo, naj nabirajo med svojimi znanci in prijatelji ob vsaki dani priliki, veseli, Žalostni, rodbinski ali aplošni, v korist „Šolskemu Domu" pa naj poäiljajo do- tične zneske društvenemu odboru. Naj oživijo mnogoštevilni zarnorci, ki so nekdaj žrli v korist „Šolskemu Domu", a ležijo zdaj pozabljeni in opra- äeni v kotih, ne da bi vräili narodno dolžnost, ki jim je bila cdločena. Vsak, kdor jt vzel zamorca v rejo, naj skrbi, da ae mu bo dobro godilo v korist naSi učeči ae mladini. Kajti če mladino ohranimo narodu, ohranimo narod samega aebi. Če neved- nost in duäno temo preženemo a kračan- sko reanico in vsakovratnirn koristnim znanjem, olajäamo in oslajSamo življe- nje tisočem, ki bi sicer zdihovali v nc- ugodnih razmerah. Krščanaka resnica in vsakovrstno svetno znanje nas oprosti ter deložne stori življenja proatih naro- dov in ne sužnjev. Zato trudimo se vsi, da bomo vedno bolj deležni prave luči in svobode, ka- tero dosežemo, ako amo — složni v delu! V Gorici, 7. marca 1901. _______ Odbor. C. kr. kmet. druzba v Gorici. (Konec.) Da pa oni atan, ki je dosedaj vzdr- ževal italijansko nadvladje nad slovenakim plemenom, terorizuje pod načelstvora dr. Pajerja tudi danes in celo v c. kr. kmetijskem društvu našo slovenske po- sestnike, pa kaže sledeče : G. kr. kmetijako druätvo je ötelo za letoänji občni zbor v goriäkem sod- nem okraju, ki je za to druätvo najvaž- nejäi, ker odloča toliko glede ätevilaöla- nov centralnega odbora, kolikor glede na udeležbo občnega zbora, 260 članov. Od teh je zanesljivo slovenskih glaaov 103, 113 italijanskih, od oatalih 44 pa jih biva 13 izven dežele, 31 pa jih je iz uradni- äkih, plemenitaäkih ali takih krogov, da se srne z gotovostjo na nje računali, da so vsaj nepristranski, da torej pri volit- vah in sklepih, ki so političnega pomena, nikakor ne sodelujejo. Ro se je lansko leto oglasilo preko 100 članov slovenske narodnosti za pri- atop, so Lahi odklonili sprejem teh čla- nov z motivacijo, da je v kmetijsko družbo sprejpmati le take člane, pri katerih je vsaj domnevati zanimanje za prospeh kmetijskega druätva. Oglejmo si torej stnti8tično „sine ira et studio" razmerje med člani. Dobimo med Slovenci 44 po- aestnikov, 10 kmetakih občin, 3 sadjerejaka druätva, 2 zavarovalnici za govejo živino, 3 ljudske učitelje in 6 strokovnih urad- nikov; torej neposredno interesiranih na prospeh kmetijstva 68 članov. Od Ita- lijanov pa je 19 p^sestnikov, 3 strokov- ni uradniki, 1 kmetska občina, druätvo za varatvo lova in komisija za pognzdo- vanje Kraaa, skupaj 25. — Od razumni- kov zastopan je alovenski del z 9 duhov- niki, 5 odvetniki, 2 notarji, 4 prolesorji, 4 c. kr. uradniki, 1 deželnim in 1 zaseb- nim uradnikom, vsega 26. Italijani pa imajo od razumnikov 2 duhovnika, 10 odvetnikov, 1 notarja, 3 inženerje, 3 ge- ometre, 2 Častnika v pok., 4 profesorje, 2 zdravnika, 3 lekarnarje, 1 deželnega, 1 zasebnega in 3 c. kr. uradnike, skupaj 36. Ker priznavarno ne le pravico, am- pak tudi dolžnost razumniätvu, da se za- nima za prospeh kmeUjskega društva, štejemo kot opravičene člane 94 sloven- skih in 61 laäkih. Navstane torej vpra- šanje, kdo odloča v c. kr. kmetijskem druätvu. Odgovor dobimo v tern: Slo- venci imamo izven gori naštetih članov en denarni zavod, Italijani pa dva de- narna zavoda, mestno občino Gorica, meatno deško äolo (Passaggio Edling), odvetniško zbornico, trgovako - obrtno zbornico, Gremiofarmaceutico, Gabinetto di Lettura, Lega Nazionale, Societä poli- tica Unione, Societä politica Friulana, Unione Ginnastica, torej 12 takih, recimo neopravičenih Članov.— Poleg tega imajo Slovenci obrtnikov in trgovcev, t. j. ta- kih, ki 80 po stanu odviant od trgovine in obrti in ne*od posesti, 8. Temu na- aproti imajo Italijani takih trgovcev in obrtnikov 40, med njimi seveda 5 iidov. Te ätevilke nam dajo jaaen odgo- vor, da v Gorici laäki trgovci in obrtniki židovskega in nežidovskega pokoljenja vräe boj proti nam, kakor v trgovinski- obrtni zbornici in v deželnem zboru, tako tudi v kmetijskem društvu. — Pri pregledovanju teh ätevilk moramo priti zopet nehote do zaključka, da nam vse zlo v našem javnem življenju prihaja od goriäkih laäkih trgovcev in obrtnikov, katerih eksistenca je odvisna od politične nezavednosti nažega kmeta. Te ätevilke LISTEK. Svoji k svojim. Ceäki: Karolina Sveltsi. (Dalje.) Julij je zopet odkimal in začuder* pogledal Milko kakor vaelej. „3amo ne povej nikomur, ker ne vem, ali se mi to posreči, potem bi ae mi ljudje amejali** pove mu tako odkrito, kakor se je razgovarjala drugekrati t njim. „To je: polagoma hočem poskušali, da napravim medene kolače äe lepäe nego smo jih prodajali do zdaj, da bodo mo- rali ugajati vsakomur. Te medene kolače bom zavijala v zamotke, a na vsak na- pravim lepo sliko in spodaj lepe stihe, ali vedno le češke. To bode cibeliški proizvod, ki ae bo prodajal in kupoval po vsem Češkem, če Bog da". Julij je bil trdno prepričen, da tudi res bode tako. Ali kako ai ae pa tega domislila?" vzklikne čist° preaenečen radi njene do- miselnosti, (kakorfine ni bil prejel sara ob krstu). Spet se mu nasmeja, da se jej za- bloste «nežnobeli zobje. Na to so me navedto ävedakcv^i- galice". „Kaj — vžigalice? Kako pa to?" „Nekega dne zapazim, da je na onih škatljicah samo švedski napis; in vendar ävedski narod ni tako velik, niti je bil kdaj tako slaren, kot naš narod — to ao nam povedali v soli. Ali ker so te vžigalice bolje, nego druge, in jih do- zdaj niso mogle druge nadkriliti — za to ao razširjene po vsem svetu. Ljudje jih radi kupujejo in gledajo pri tern na napis, izgovarjajo ga, in marsikateri pomiali: Vsekako bo to vrl narod v oni deželi, ko napravlja tako dobro blago, kakor- änega nemajo drugje. A mnogi zaželi — kakor tudi jaz — da bi spoznal to do- želo in ta narod". „In tako bode tudi s tvojimi me- denimi kolaöi", zatrjeval je Julij Milki. In za nekaj čaaa se vzbudi v njem mißel, kaj, ko bi se ustavil materi in bi se ne dal odvesti v Neusberg? Ostal bi doma ter poanemal in podpiral svojo so- učenko v proizvajanju kolačev. In to vzbudi v ljudeh voljo, da bodo želeli spoznati mesto proizvajanja, ki je bilo do zdaj tako malo poznano v domovini. Ali isti hip se začnje iz hide ma- terin glas. Zvala ga je k veöerji. In pri tern presunljivem zvoku so se mu brzo razkadile one namere in težnje. Prišlo mu je na um, kako bi mati sprejela to namero; kako bi se srdila in plakala. In čutil je v duäi vsa očitanja, s katerimi bi ga mati obsula; in med temi bi ga najbolj hudo zadela graja, ceä, da je ne- hvaležen. Milka je opazila, kaj se godi v njem in da ne odpravi ni<5 pri njem. Obrne se torej molče od njega in on je ni skuäal zadržati niti z beaedo, niti s kretanjem. Tako sla se ločila dobra tovariSa iz detinskih let. In niö nista pokazala, koliko ju je to zadelo, da se inorata ločiti radi tega. Ali tedaj, ko sta čutila, da eden drugega ne moreta več videti, ali čuti, se je storilo obema milo. In kakor na ukaz sta hitela vsak v svojo hiäo; zdelo se je, da jima gori glava, ali ju gonijo kaki zli duhovi. HI. Ves v solzah se je poslavljal Julij Kotnik od rojstne hiže in svojih cvetic, ki jih je Milks, tako občudovala, pa od hmeljne hladnice, pod katero je tako rad počival in aanjaril. lzpoznal je iz materinih besedi, da ona nikakor ne pripusti, da bi prebil po- öitnice pod rodno streho, in to samo zatö, ker se je bala za njegovo nemščino v Gibelicah. Bolelo ga je tudi, ko je videl, da Milka že izvräuje svoje žuganje. Kajti nikdo od vseh součencev ni prišel, da bi se poslovil od njega, in ti izveatno naj- več zaradi nje in njene stroge prepovodi. Čutil je, da je izrekia nekako sodbo nad njim, kot odpadnikom; in ta sodba se je glaaila: da njegovi sedanji prijatelji po- stopajo ž njim kot 8 lujcem. Ali gospa Dora je malo pazila na njegove aolze, tajno bolni bojazljivi upor ; odpeljala je sina v povaem nemäko hiäo, katero jej je bil pohvalil tvorniöni vratar. Julij pride torej v hišo svojega no- vega gospodarja, bilo mu je kot bi bil padel led nanj: kajti gospodar, gospodinja in otroci — vsi so ga pozdravili nemäki. Bilo mu je, kakor bi bil priäel v neki drug svet, in neprestano se mu je vrtelo v glavi. (Dalje pride.) nam kažejo po eni atrani, kako jalov je izgovor dr. Pajerja in njegovega tajnika Huguesa, da je treba sprejemati ? drufltvo le člane, ki so v to takorekoč poklicani in aritmetično kažejo, da je dr. Pajer, odkar je prevzel predaedniätvo, tudi s pomočjo goriških trgovcev in okrtnikov pričel siatematičen boj proti slovenakemu življu v tem druätvu. Po drugi strani pa govore navedene ätevilke jasen opo- tiiin naäim duhovnikom, učiteljera in sploh T861-. ;umnikom v mestu in na deželi, da osredotočijo vse avoje delo v obrambo gcspodarskega razvoja naäega dela de- žele proti najnevarnejäemu ekonomiö- oemu nasprotniku, t. j. laške—u trgovcu in obrtniku v Gorici. Te žtevilke pa naj si tadi vlada dobro ogleda, da nam potem ne zaineri, ako se branimo po oni poti, ki nam je jaano začrtana. Narodi in države in njih sta- lišče nasproti Rusiji. Pod tem naslovom je priobčil list „Slavisches Echo" t zadnji svoji ätevilki jako umesten in podučljiv članek, kate- rega smo se namenili tudi mi podati svojim čitateljem v približnem prevodu: „Naj si bode izid rasko-japonske vojske že kakoršen si bodi, koristna bode ta vojska ne le za Ruse, ampak za vse Slovane, ker jim bode nadila priliko natanjko in korenito spoznavati svoje prijatelje in soyraznike. Kakor nam do- kazuje zgodovina, bili so Slovani pre- mnogokral prezaupljivi. Zaradi tega pa je tadi sedaj japonska diplomacija pre- kanila rusko, četudi je ta drugače äe pre- cej previdna. Z zavratnim napadom Japoncev na Ruse se je navidezno spremenil ves sve- tovni položaj, v resnici pa se je postavila arijska civilizacija nasproti Slovanatvu na isto staliäöe, katero je prav za prav vedno zhvzemala. Razloček obatoji samo v tem, da so začeli Slovani äe-le zdaj spoznavati to staliäöe. Slovanski narodi bodo imeli zdaj priliko spoznavati prav natanjko nele sovražnike Rusov, ampak tudi svoje lastne sovražnike. Na sploh se dela med narodi in njihovimi vladami nekak razloček, kar je tadi popolnoma opravičeno. Roristi pa, radi katerih je nastala rusko-japonska vojska, niso nikakor take, ki ne bi bile splošno veljavne za raski narod in za rusko vlado objednem. Rusija hoče nainreč v interesu vseh svojih podanikov braniti Mandžurijo, in za to ravno gre v sedanji vojski. V rusko-japonaki vojski niso toraj prizadete le koriati ruske vla- darske hišM ali pa ruske vlade, marveč prizadete so s to vojsko koriati cele Ru- Bije. Oni ruski podaniki, ki bi se v ti vojski postavili t.roti Rusiji, postavili bi se ne le morebiti proti ruski vladarski hiši ali pa proti vladi, ampak postavili bi se proti eel emu ruskemu narodu terse proti njemn zagreäili. Prav za prav so kulturelne in go- spodarske koristi Rusov v Aziji in na- posled v Mandžuriji identične z onimi celega civiliziranega sveta, kajti premnogo gospodarskih koristi, katere bodo Rusi pridobili v Aziji, pride prav gotovo v hasck drugim arijskimnarodom. Te sploäne koristi pa, katere bi imel ves civilizirani Bvet od pridobitev ruskega napora v Aziji, bi ga morale napotiti, da bi v ruako- japonski vojski simpatiziral na vsak način z Rusijo in ne z Japonci. Pa ne samo to, marveč vsa Evropa in ne le v nji živeči Slovani morala bi biti v ti vojski solidarna z Rusi. Pa vsaj evropejski narodi bi morali, ako bi spo- znavali svojo korist, stati na strani Rusije, četudi bi njih vlade iz kakoränihkoli ozi- rov stale na drugem staliäcu. Me ito takega normalnega domne- vanja vidimo pa v tem ilučaju ravno na- eprotno. Angleška vlada kakor tudi an- gleäki narod razkrinkala sta se kot prava provzročitelja vojske na Skrajnem ustoku in Rusija ima to za plačilo, da je v an- gleško-burski vojski pustila pri miru An- gleže, mesto da bi že takrat na svojo korist in na korist drugih arijskih naro- dov skuäala Angleže oslabiti. Angleäko proglaäenje neutralitete v rusko-japonski vojski je podobno postopanju onega, ki je koga «-rnrtno ranil, a se potem hlini za nedolžnega. Bilo je suaešno in frivolno objednem, ko je takozvano javno mnenje zatrjevalo, da bi bila Angleäka v rusko- japonskem sporu lahko najboljSi posre- dovalec. Ako bi bilo res, da so tako tudi na Francoskem menili, 'vsaj tako je bilo čitati v listih, potem bi si bila t'rancoska Vplomacija a tem podpisala najeklatant- nejäe spričevalo svoje uboznosti na duhu. Kot pravi pristaä Angležev gledo hujskanja Japoncev proti Rusom, skazale so se tudi Zjedinjene ameriäke države. Rila je t^raj prava pustna äala, ko so se nekateri obrnili na predsednika Roose- velta, moža židovskega pokolenja, naj bi on posredoval za mir, ko je bila rusko- japonska vojska že pričeta. Gotovo je, da imata rusko japonsko vojsko na vesti An- gleäka in Severna Amerika, četudi ju zaradi tega vest prav niö ne peče. Gola gmotna in politična sebič- nost Angleäke in Severne Amerike za- vedla je Japonce, ki se sicer smatrajo za zvite, da so začeli pobirati iz žerjavice kostanj za it oje podpihovalce. Francoska, ki je zaveznica Rusijo, se je glede rusko-japonske vojske tudi izrekla za neutralno. Bili so pa tarn ne- kateri kratkovidni možje, celo v vladnih vrstah, ki so se sačeli zadnji čas nekako približevati Angležem. (Konec pride.) Drugi odgovor trnovski „stranki prava". Lokve, 2. marca 1904. IV. „Soča" pravi, da lokvarski fajrno- äter iäce dopisnika: — nu, on — če je res on, „Soča" že to ve" ! — ga išče v odprtem pisma: proBi uljudno, naj se oglasi. Res je, kakor pravi „Soča", da iäce osebo; pa tudi pove, zakaj ? Čo pa nočete tega razumeti, moram italijanski govoriti : Gompatiaco! Ravno tam pravi „Soča", da Ples- ničar (posnemam Vaä elegantni jezik) ni rojen ia mir. Nu, gospod urednik „Soče"! Če avgusta rneseca, ko se bliža jug, Vas bolhe nadlegujejo s picanjem, je Vam to všeč ? Ali ne boste skrbeli, da se jih znebite? Zakaj torej župnika le natol- cujete in obrekujete, in ne pridete na dan z njegovimi črnimi čini ? Roliko Vi in dopisnik s Trnovega grozita z nekimi ovadbami! Le ven L njimi, da se ne po- reče o vaju, kakor o tisti tatici, katera je pošteno ženo zmerjala za tatico, in to zategadelj, da hi sama ne bila tatica .. . V. Vi „Sočin" urednik predbacivate Pleaničarju, da j© vzročil v hribih kleri- kalno divjaätvo! Prosim, zakaj ne posne- mate mene in mu ne dokažete vseh „kle- akalnih" grehov? Bi li bilo Vam všeč, če bi Vam kdo rekel, da sto petelin na kupu gnoja? Zagotovo ne ! Uvažujte tedaj besede: Ne stori ti drugemu, kar žolia, da drugi tebi ne store! Uljudno Vas prašam, so li epiteta (nadevki): politikujoči fajmoäter, politi- kujoči nunci, klerikalno divjaštvo, pop in diugi — znak izobrazbe ali surovosti? Sumničiti in obrekovati, pa ne dokazati, je li to omika? Prezirno dajati vulgarna imena komu, ko ni treba, kakor si da- jajo fan tali ni po zimi s snegom, je li to olika? — Mar ne bivate v mestu in ne oböujete z izobraženimi ljudmi, ko do- puščate v svoji „Soöi" take surove na- pade? Mar mislite, da je „Soča" samo za kmete, in da je za kmeta vsak fater dober ? VI. Tod a riba začne pri glavi smrdeti. Poglejmo malo v pretokloBt! Ko je bil državni zbor prvokrat otvorjen, je vse mrgolelo liberalcev ; ali sčasoma so priäli liberalci čisto ob kre- dit — in zavoljo sramote so se prelevili v naprednjake. Mi moramo sicer njih novo ime ätovati, toda usojamo si pra- äanje : v Č e m ate napredovali? Ali v živino-, sadje-, debelo-, trtorejiPO tem ni sledu ! — Napredovali ste le v eni stroki, namreč — kakor sem doka- zhI — v surovosti ! Pradam Vas, bratje! Imajo li Slo- venei 400 milijonov duš kakor Kitajci, da se tako med seboj koljete? Je li treba dveh strank? Narod je nepremagljiv, ako je 8ložen! In kdo je nesloge kriv? Š(5uvarji, ki pravijo, da so naprednjaki. Končam ! Ako sem pravo govoril, priznajte to, in sledilo bo ätovanje od poätejakov; ako sem krivo govoril, dokažite, toda uljudno, kakor brat bralu in kakor pri- stoja izobraženemu človeku: — porok sem, da Vas bom prosil za oproSČenje. Ako pa mi odvrnetc z Vaäim ele- gantnim govorom : Vaäega poduka nam ni treba, mi že vemo sami, kaj nam je storiti! Vi ate klerikalni podrepnik itd. — potem snamem pred Vami svojo ko- amato kapo in porečem: Mein Compli- ment ! Uverjeni pa bodite, da sam v j a- mo pade, kdorjo drugemu kop- Ije! Če pa tudi tega no morete razu- meti, potem moram latinski govoriti : San eta simplicitas! Neduhovnik. Dop isi. Iz gorläke okollce. — Ljubi prijatelj! Danes idiva dalje v „poglavju o žepu"! Ti bi torej rad „farbal" naäo javnoat, da si doslej preslabo skrbel zk 8voj žep; ljudje pa, ki ti niso nikoli za- upali -— in med temi sem bil tudi jaz — so že koj ob tvojem prihodu v Gorico jeli dvomiti nad pristnostjo tvojega ro- doljubja Oni si namreč niso dali iz glave izbiti slutnje, da bodeš izkoriačal narod- nost za svoj žep, in da že prvi tvoj na- stop je opravičil to slutnjo. In res, ko je buknil razkol, odpadle so VBe prejänje zavire in zapreke tvojim mehovom. Zavihralo je „narodno" giba- nje, da se je vse kadilo — aeveda po „SoČi\ Od takrat je tvoja „Soča" po- slala v svet toliko „narodnih" načrtov in projektov, ustanovila toliko druätev, družb, zavodov in podjetij, da bi ti jih bil moral pomagati menda sam anti- krist kresati iz zemlje in bi li bil moral nositi tudi denar, če bi bil resniöno ek- zistiral tisti denar, s katerimje v ogrom- n;h številkah računala tvoja MSočaH. Ali prijatelj moj, saj se poznava! Vea ta ve- likanski „napredek", katerega bistro oko najde le v tvoji „Soči", in katerega pri- kaže prihodnost v taki luči, da bode le na škodo in sramoto Slovencem na Go- riäkem, je le raanever, katerega uprizarja tvoja „Soča", da ji je mogoče bolj uspesno vršiti glavno nalogo, t. j. s k r- b 0 t i z a tvoj ž e p. Ni kaj reči; ona res razume svoj „gäeft". Ona prav dobro pojmuje pregovor : Kjor se več oslov valja, tam več dl»ke ostaja. In temu progovoru zvesta kar bruha iz sebe poiljetje vrh podjetja, raisleč r,\: Čfl eno izpodleti, pa drugo „vrže", in če vrag vse vzame, eno „nam" vendar ne uide: inserati so „naši". To vidiš, prijatelj, je tisti velikanski zakulisni meh, kateri je razpihal tvoj in tvoje „Soče" „napreilek", po katorem že boli in bode Se le prav bolela glava marsikaterega, le tebe no ; kajti toli neumnega te äe ne smatram, da bi bil uprizoril, vso to komedijo aebi na äkodo. 0 ne ! Ti že veä, kaj delaš. Ti si si izbral ulogo lisice in prepuščaS drugim ulogo neumnega volka. In v tej ulogi nisi več novinec, igraä jo ie celih petnaj8t let. Ko si torej 1. 1889 dobil „Sočo", si dobil ž njo tudi Se nepoterjane na- ročnine — v lepem znesku. In takrat v prvem začetku nisi naäel nujnejäega dela, nego te dolžnike strašiti s sodnijsko potjo! Že to dejstvo je nam tvojim te- danjim nezaupnikom dovoljno odprlo oči, in to dejstvo tudi prav živo kaže, kako si že takrat priöel „preslabo skrbeti za svoj žep"! Kje je bila takrat tvoja „svečana obljuba", kje tvoja „m 0 ž k a b e s e d a", da bode imel ves dobiček le narod slovenski ? 1 Ali so bill ti dolžniki morda kaki ko- ätruni ? Ali niao bili temveč nasproti tvoji ,,Soči" pravi zastopniki slovenskega naroda. t. j. narod sam v manjäem äte- vilu ? In ta narod si pripravljen ti sod- | nijsko preganjati kar pri prvem začetku svoje časnikarake kariere, ali z drugimi besedami: ti zahtevaS od tega naroda, I naj znaäa v tvoj žep denar, katerega je dolževal drugemu žepu ! In sedem let poznejü (ob 25-letnici) äe osle brijeä iz tega naroda, zagotavljajoč mu s „sve- čano" in „možko" besedo ves dobiček Od ... )jo „Soče" in obljubujoč mu, da „si mu poBvetil vso svoje moči, duäevne in gmotne" ! — No, to je že zares kla- sično „posvečonje duievnih in gmotnih močij'1, da komu pumpamo denar iz žcpa! In potem, prijaiolj moj, misliä äe koga uveriti, da si doslej še preslabo skrbel za svoj žep ! Kdor bi mogel kaj takega verjeti, ta bi imel res s plankami obite možgane ! ! — A. K. Politiöni pregled. Državnl zbor. Danes se je torej sežel naä državni zlior. Pred aejo imajo razni klubi svoja po8vetovanja. Zasedanjo bode jako kratko, posebno pa äe, ako se ne posreči vladi Čehe pregovoriti, da opuste vsaj za zdaj obstrukcijo. Neki čeaki list ve celö pove- dati, da misli po sedanjem zasedanju dr- žavni zbor vlada razpustiti. Sicer so pa taki glasovi ie leto in dan na dnevnem rodu in so nekak bau bau, namenjen Mladočehom. Oehom nasprotni listi, v prvi vrsti pa vladni, hočejo po vsi sili vedeti, da so Mladočehi priäli pri svojih volilcih ob zaupanje. To so pa le po- božne želje dunajskih vladnih krogov in sploh vseh nasprotnikov češkega naroda. Tudi Ebenchohovo glasilo se trudi doka- zovati, da bi Čehi gotovo poprej dosegli notranji češki uradni jezik in pa čeako vseučilišče na Moravskem, ako bi opu- stili obstrukcijo. Čehi pa se za take na- svete nič ne zmenijo in bodo gotovo svoje postopanje uredili tako, da bode nnjprimernejše odgovarjalo koristim če- škega ljudstva. Gros Khuen Hederwary minister a latere. Pri»taäi starega Khuenovega zistoma na Hrvatskem pozdravljajo z veseljem imenovanje grola Khuen Hederwarvja ministrom a latere. Oni se nadejajo nainreč, da bode Khuen Hederwary pri- tiskal na sedanjega bana grofa Pejaöe- viča, naj ne spremeni zistema na HrVat- skorn. Imenovanje grofa Khuen Heder- vaiyja minittrom a latere napravilo je mučen vtis na vse one, ki so pazljivo sledili kazenski razpravi, ki se je pred nekaj tedni vräila proti dr. Potoönjaku, in v kateri so priäle na dan straäno grde r«'6i proti grofu Khuenu, take namreč, da bi moral človek, kateremu se kaj jednakega očita, izginiti za vedno z jav- nega pozorišča. Poljakl In ruiko-Japonska vojna. Na Poljskem so nastale zdaj tri stranke. Vpepoljska stranka simpatizira z Japonci in njeno glasilo je „Slovo Pol- skie-*. Ti stranki pripadajo tudi poljski žinlkov v Turöljl. Glede organizacije orožnižtva v Tur- čiji vräe se posvctavanja že cele ledne. fred dnevi sta ruski in avstrijski posla- nik Porti naznaniln neke sklt>pe dotične komiaije ter jo opozarjala, naj dotične sklepe prej ko prej izvrsl Na dotično spomenico pa je odgovorila PorU to dni, da so iati naperjoni proti auvereniteti Turcije, ter da se je pričela reorganiza cija orožnišlva po belgijskih in svedakih časnikih. Tega ugovora pa ruHki in av- ¦trijaki poslanik ne moral« vzeti n« /,na- nje in bodeta nanj zopet odgovorila 'IV,- čiji. lz tega jo pat: razvidno, da se Tur- ö'ja z vaerni reiormami le igra tor da bode treba proti njej drugače postopati. Rusko-japonska vojska. Zadnje dni so sicer poročali listi, da se je japonsko vojno brodovje pri- bližalo Vladivostoku, ter da so Japonci v bližini Vladivostoka izkrcali kakih 2400 vojakov. Zadnjo vest ao popravili listi tako, da je bil kraj, kjer ao Japonci izkrcali onih 2400 vojakov, oddaljen od Vladivoatoka le 350 km. 0 japonskem vojnem brodovju pa ni bilo zadnje dni ne duha ne sluha več. Hkratu pa pri- hsjajo zdaj vesti, da so začeli Japonci v nedeljo popoludne ob 1. cri 25 m bom- bardirati Vladivostok 3 petih ladij. Do- tična brzojavka iz Petrograda se glasi: Danes, t. j. 6. marca, se je približalo k obrežju zaliva Usuri in sicer ob 1. nri in 25 m pet japonskih oklopnic in dve kri- žarki, ki so priSle od otoka Askold. Ime- novane ladije postavile so se v bojno črto nasproti zalivoma Patrokol in Sobol ter ao začele streljati z vsemi topovi, ki nesejo jako daleč. Soviažno brodovje bilo je oddaljeno od obrežja kakih 8 vrst. Streli so bili naperjeni proti obrežnim ntrdbam. Niso pa prizadeli nikake škode ne baterijam, pa tudi mestu ne. Večina izstreljenib projektilov ni razpočila. Naše baterije, pri katerih sta bila generala Vo- ronec in Artamanov in drugi vojaški do- stojanstveniki, niso niti streljale in so le pričakovale, da bi se jim sovražnik bolj približal. Bombardiranje je trajalo 55 m. Ob 2. urah in 20 m je nehal sovražnik streljati potem, ko je oddal 200 strelov in se je umaknil zopet nazaj proti otoku A8kold. Sovražne ladije bile so pokrite z ledom. Napad, ki ni nam prav čisto nič äkodoval, stal je aovražnika najmanj 200.000 rubljev. Prebivalatvo bilo je po- polnoma mirno. Pripravljeno je bilo že od zjotraj na ta napad, kajti že za rana so zapazile atraže daleč na morju ao- vražno brodovje. * * ¦ General Püug brzojavlja iz Port Artnrja: Tukaj in v Inkau-u va© mirno. Očividci poročajo, da leže med otoki pri Cemulpu ostanki potopljene japonske kri- žarice. Odpoklicanje korejakega poslanika iz Petrograda ae smatra kot napoved vojake od atrani Koreje. Odalej bo Rusija 8 KoreJ° ravnala kot sovražno državo. ¦ * «hod, IJLTn Ä: bk" j91* ,liutdslt: ¦it V zadnjem času poročain n«*- a je oddelek baltiškega vOjnei I a ** odmenjen za Vztočno IS* brodovJa največje in najmoderneT e okST' T „Borodino", „Orel", nLl^™*$ aander III." in „Knjaz Suvarov". Nadal vojne ladije 11. reda: „Oslabiju" isr! varin", „Siaoj Veliki« in „ImpWator Aleksander II.". Tej eskadri pripadajo äe križarke „Dimitrij Donskoj", „Oleg" in „Aurora", „Žemčug" in „laumrud" v«ega vknp 18 vojnih ladij. * V minolih dneh bilo je odposlanih i* reške tvornice Whitehead 15 torpedov za ruako mornarico. Zdaj isdelujejo deset najmodernejih torpedov, dovräene kon- ¦trukcije. Y«*\r u Pe,t1r°8'>ada poročajo listu „New Jv/t. rld"',da ie »Wenil minisferski Kusom in Japoncem. * * P08lati 30.000 možnamejo Auvganistana. . Namestnik Alekaejev je včerai br- Xv?T'ä\E*-b^ pri ÄÄ- JeS^trje:.Jednaženaubil\i" Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je dobilo pred- sedništvo: od volila pok. Antona Coäa, krčmarja v Gorici, v nominalnem zneskti 100 K cistih 02 K 45 h; dr. Treo, od- vetnik v Gorici, je podaril z ozirom na novo Solsko stavbo 40 K; Štefa Kin- derčev v Gorici v isti namen 20 K. Srčna bvala! Umrl je v Trstu v aoboto umirov- Ijeni župnik preč. g. Jakob Kocijan. Italijaiiuko vseučilidče. — Vosl, da namerava vlada ustanoviti za zdaj le pravno akademijo v Hoveretu ali pa v Tridentu, razburila je vsaj navido/,no niočno nemške duhove na Tirnlskorn. Zadnje dni so :~v)li Nemci v Meranu neki ahoa, na katerem so protestirali proti temu, da bi nstanovila vlada itali- jansko vseučiliš^e v kakom mestecu na južnem Tirolakem. Volilni imenlk za prihodnje do- polnilne mestne volitvo se izpoatavi dne 21. t. m. pri tuk. magistratu. Izpoatavljen bode 4 tedne. Prememba posestl. — Kakor ču- jemo, je prodala „Goriäka ljudska poso- jilnica" jedno v Gosposki alici se naha- jajočih svojih hiš gosp. Breščaku, trgovcn s hišno opravo, ki ima že sedaj v omenjeni hiäi svojo prodajalnicv^;. Izgredi. — Predpreteklo noč sta redarja Pavlin in Ruut vrökrat opomi- njala brata Miho in Alojzija Simsič in Karola Nannta, mladeniče, stannjoče v Podtornu, naj bi ne v tako pozni noči upili in razgrajali ter motili nočnega miru. A brozvspešno. Konečno sta hotela redarja v bližini kavarne „Dogana" are- tirati najhujäega izmed razgrajačev, nam- reč 21-letnega Miho Simsiča. Temu pa sta ae uprla ne le tovariäa Alojzij Sim- sič in Karol Nanut, marveč prihiteli so jima na pomoč äe drugi, nahajajoči ae v kavarni. V tern hipu je potegnil redar Rutar iz nožnice sabljo, videč, da je po- ložaj resen. Ali Karol Nanut in Alojzij Simsič hotela sta po sili iztrgati redarju sabljo iz roke. To se pa jima ni posre- čilo, ampak bila sta oba ranjena na ro- kah. Priälo bi gotovo do hujšega, da ni priSla slučajuo rninno vojaška patrulja, ki je razgrajače razprSila ter pomagala re- darjema, da std Miho Simsiöa aretirala in odgnala v zapor. Nova župnija. — Duhovnija Ve- like Žablje postala je samostalna župnija. Romaine v Rim. — Z odobre- njem promil. kneza-nadäkofa ae jeaeata- vil poseben odbor za prihodnje romanje v Rim. Ce se oglasi vaaj 250 udeležni- kov, preskrbi železniško vodstvo potni- kom poseben vlak. Potnina tja in nazaj znaša čez Loreto in Asizi za III. razred 42 lir (okoli 40 K), za II. razred 6505 lir (okoli 60 kron), za I. razred 9145 lir (okoli 87 kron). Romanje bodo skoro gotovo teden po reliki noči, ker ae bodo vräile v Rimu velike slovesnosti v cast av. Gregorija a pontilikalno maäo sv. očeta v gregorijanakem petju. — Napro- šeni ao Co. gg. daäni pastirji, da to ob- javo razglasijo svojim duhovnjanom ter naznanijo odboru število udeležnikov do 15. marca. — Predsedstvo odbora za Slovence je prevzel preö. g. Ivan K o- košar, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, kamor naj se tozadevna sporočila po- Siljajo. Letošiije vojaške vaje. — Vojno ministerstvo je izdalo odlok, vsled ka- terega se morajo poljedelci klicati k vajam le ob časn, ko ni setve in žetve ter sploh važnejših del na polju. V obč>|se je ozirati na pridobninske razmere. Kdor bi morda hotel delati vajo letos, mesto pri- hodnje leto, mu to dovoli dotično do- polnilno poveljstvo. Na proänje za opro- äcenje vaj Be morajo oblasti na vsak način ozirati, če so iste zadostno ute- ^eljene. V slučaju, da se pri dokazani potrebi proänja vendarle odkloni, sve- tujemo isto ponoviti na viäjo instanco — poveljstvo 3 voja. Kdor po lastni krivdi zarnudi orožno vajo, mora iato nado- tnestiti, a zato v podaljäani dobi 4 tednov. Tttvina v cerkvi. — V soboto Po noci ao ujomili neznani lopovi v cer- kev v Ricmanjih. Ukradli so dva osten- Z9rja, dva keliha in več drugih dragoce- n»h reči. Vrednost ukradenih predmetov ceni se na več tiaoč kron. Koncert „Gla§bene Matlce" v mubljani dne 12. marca bi se mogel ime- novati „alovenaki kompozicij- aki koncert". Še nikoli ni podala „Glasbena Matica" 8loven»kemu koncert- nemu občinstvu tako bogatega in zani- mivega slovensko - i z v i r n e g a program», kakor je ta za koncert, ki se bo vrSil dne 12. t. m. v veliki dvorani „Narodnega Doma" v Ljubljani. Proizvajale se bodo ponajveÖ nove in izvirne skladbe naäe mlajäe ge- neracije slovenskih skladateljov. Pri tern koncertu stopi prvikrat pred sloveaako konoertno občinatvo velik in izviren kompozijaki talent Anton S a j o v i c. Njegove akladbe so tako krasne, duho- vite in zanimive, da jih bo aprejelo ob- činstvo gotovo z največjirn navduäenjem. Proizvajali se bodele njegovi dve siinfo- nični skladbi za veliki orkester, krasna skladba za ženski zbor z orkestrom, trijo peteroglasni me^iani a-papella zbori ter več pesmi samospevov s spremljevanjem klavirja in orkeatra. Poleg teh Sajoviče- vih skladb se bodo pa tudi prvikrat javno izvajale izvirne skladbe nudarjenega skla- datelja dr. Gojmira K r e k a, tri peami s spremljevanjern klavirja in en meäan zbor. Nadaljo ae bodo izw»j»li trije sa- »nospovi s spremljevanjem glasovirja iz- vrstnega skladatelja Josipa P r o c h a z k o, ki bode tudi solistično sodeloval kot pia- nist. Nastopil bode pa tudi slavni m o ž- ki zbor „Glaabene Maticew in izvajal Koeraterjev zbor „Povejte, ve planine", ki je najboljäa skladba te vrate, kar so jih je med Slovenci zložilo v zadnjih le- tih. Solitično bo pri koncertu tudi aode- loval tenorist slovenake opere Stanislav 0 r ž e 1 s k i, ki je zaradi svojega kras- nega- glasu in izbornega predavanja zelo priljubljen slovenskemu oböinstvu. — Kakor rečeno, bo ta koncert tako zani- miv, da bo imelo slovensko koncertno občinstvo užitek, kakoršnega že dolgo ni imelo. — Vstopnice za koncert z običaj- nimi cenami po 4 K, 8 K, 2 K in stoji- šča po 1 K ae dobijo v trgovini gO8p. J Lozarja na Meatnem trgu v Ljub- ljani. Uradovanje. — Pod tern naslovom piše „Slovenec" : V rokah imamo do- kument, ki kaže, kako je stališče nažega slovenskega kmeta proti uradom. lzseka nekaj prornladih smrek in dobi zato 200 K kazni Kazen 8e mu diktira po alo- vensko. To je milostno — za kazni imajo uradi celo tiskane slovenske obrazce. A zraven mu dajo obäiren pouk, kako ae mora z gozdom gospodariti po poatari, in ta je popolnoma nemški, da, aestavljen v taki grozni uradni nemäöini, da ga težko razume učen človek, kamo-li kmet, ki nili nemäkega ne zna. Zahtevamo, da vsak urad s slovenakim ljudstvom občuje alovenako. Skrbeli bomo, da se na javni tribuni pribijejo nasprotni slučaji! Ce znate pobirati kazni po alovenako, dajte ljudatvu tudi slovenski pravni pouk 1 V zatiranje kuge med prašičl. — Tržaški uradni list naznanja, da je cena za prašiče, ki ae v tem meaecu pobijejo v Primorju v svrho zatiranja kuge, določena na 1 K 20 stot. za ki- logram. Italijanska zastava. — V nedeljo zjutraj so zagledali na atrehi hotela „Garni" v Trstu velikansko italijanako trikoloro. Policija jo je takoj odatranila. Izgredi v Pra^i. — V nedeljo predpoludne okoli 11. are nastalo je po praäkih ulicah jako živahno. Nastopati ao namreč začeli nemški vseučiliščniki s svojimi čepicami ter z druätvenimi znaki. Tako izzivajoče nastopanje nem- žkih dijakov je Čehe jako razburilo. Pri- älo je celo do apopadov. Množica je nera- škim dijakom pobrala čepice, ter jih baje tudi oklofutala.' Ker ae je razneBel glas, da ao nemäki dijaki nekega češkega di- jaka krvavo pretepli, nastala je med množico äe večja razburjenost. Policija ni zadostovala, da bi množico pomirila. Nastopiti je moralo vojaštvo. Več oseb je bilo aretiranih. Poziv za ukUd, da se iz ujegA postavi Juriju Vegi »pomenik v de- zelntMn stolnem mcütu v Ljubljani. — Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani se usoja obračati a tem po- zivom na vae poznavatelje in prijatelje znanosti, da, tudi na vse cenitelje in ča- stitelje junaSt'h činov a prijazno prošnjo, da bi mu dejansko pomagali zbirati do- ne8ke in tako izvršiti patrijotično pod- jetje, cigar pomen ne aega aamo čez meje naše ožje domovine, ampak tudi čez meje avstrijake države. Namen je odboru, poakrbeti za to, da po vsem svetu znani in slavni ma- tematik baron Juri Vega, vitez Marije Terezije reda, prejme v deželnera stol- nem mestu Bvoje ožje kranjske domo- vine, v Ljubljani, dostojen spomenik in da tako domovina častno povrne, kar je že dolgo dolžna odličnemu učenjaku, vr- lemu branitelju in pospeäevatelju civili- zacije. Baron Juri Vega, rojen 1. 1754 v Zagorici v Moravški sari na Gorenjakem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, ki je pri topniätvu, kamor je proatovoljno vstopil kot „prostak - kanonir", dosegel čaatno atopnjo podpolhovnika, je bil za- radi avojega izvratnega znanatvenega de- lovanja in zaradi svojih odličnih uspehov na bojnem polju ˇ turfikih in francoskih vojnah že za avojega življenja deležen obilih in posebnih čaati in odlikovanj. Za njegova doslej ne äe prekoäeaa logaritmično-trigonometrična dela, ki ao bila tudi na angleäki, francoaki, nizozem- aki in ruski jezik prevedena in izrned katerih je njegova logarilmično-trigono- metrična priročna knjiga priäla že v 80. natiaku na svetlo in ae že vedno upo- rablja na arednjih in vižjih učilišoih vaeh kulturnih narodov, so ga učene akade- mije in učene dru?.be v Londonu, Boro- linu, Gotingu, Pragi, Erfurtu, Mogunciji izvolile za svojega souda. V avojem svojatvu kot vojak, kot pripadnik staroalavnega bombardirskega kora Be je izkazal zlaati v Lavdonovi vojski pred Belim gradom kot praktič- uega artiierista in je odločil, da se je dne 8. oktobra 1789 vdala trdnjava Belt grad, dne 14. novembra 1793. pa je a «Tojim odločnim postopanjem prorzroöil, da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter je tako izvršil svoje najsijajnejäo ju- na^ko dejanje, ki je bil zadje tudi odli- kovan z viteškim križem Marije Tere- zije reda. Leta 1800. povižan v (avatrijaki) baronski stan, je bil Vega leta 1801. kot soud sprejet med dezeine atanove voj- vodine Kranjake. Da se tudi že v življenju toliko od- likovanemu rojaku zdaj, ko je preteklo ravno celo stoletje, odkar je padel pod zločinsko roko zavratnega morilca, za- gotovi hvaležen spomin na njegova ve- lika znanstvena dela in na njegove si- jajne vojaäke Cine in ae mu tako postavi dostojen spomenik v deželnem atolnem mestu Ljubljani, se je tukaj uatanovil osrednji odbor, ki ae obrača do najäiräih krogov z uljudno proänjo, da bi blago- volili materijelno pospeševati to podjetje. Doneski naj ae blagovoljno pošiljajo na adreso: Blagajnik osrednjega odbora: Gospod Ivan Kramaräic, c. kr. stotnik domobranakega polka ät. 27 v Ljubljani. Gröl" Waldersee umrl. — Iz Ha- novra poroöajo, da je v aoboto zreöer umrl tarn maräal grof Walderiee. Podraženje žita. — Iz Amerike se poroča, da ae anuje tarn neko druStvo špekulantov, ki ima namen jako poviäati cene žita. Rea je aicer, da ao porabili letos v Zjedinjenih državah več žita, nego prejänja leta. Ali rea je tudi, da je bila zadnja letina veliko bogatejša od prejšnjih. Navdušeoje za Rusijo. — Pred nekimi dnevi ata izginila dva dečka in jedna deklica, vai trije v atarosti ka- kih dvanajat let in pripadajoči bogatim parižkim družinam. Po dolgem iakanju naäli ao jih t mestu Melunu. Na policiji, kamor so jih privedli, sta izpovedala dečka, da sta bila namenjena potovati v Mandžnrijo, ter so tarn pridruiiti ruskim vojakom. Deklica bi äla istotako z njima a bi na bojnem polju stregla ranjenim vojakom. Najstarejša ^iinnazlja. — Gimna- zija „Karolinum" v Oanabrücku obhaja od 27. do 29. sept. t. 1. 1100 letnico avojega obstoja. Gimnazijo je ustanovil Karol Veliki. Seitro ustrellla. — V Lvovu je uatrelila vdova živinozdravnika Litticha svojo aeatro, ženo profesorja Kredlerja. Pri sodišču je izpovedala, da se ji je ae- stra preveč smilila, ker je bila neozdrav- Ijivo bolna. Loterijske številke. 5. marca. Trst......10 1 34 72 38 Line......77 55 89 18 74 „Foiojilnica in iranilnica" v Ajäovscini registr. zadruga z neomejeno zavezo VABILO na X. redni obeni zbor, ki ae bo vršil v nedeljo dne 20. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v zadružnem uradu v Ajdovščini. Duevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za leto 1903. 3. Volitev načelstva in pregledoval- cev računov. 4. Nasveti. Za slučaj, da ne pride zadoatno število udeležencev, se skliče drugo zbo- rovanje na iati dan ob y.,4 uri popoldne, katero bode sklepčno ne glede na äte- vilo zastopanih deležev. V A j d o v S ö i n i, 2. marca 1904. Načelhtvo. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . , K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 230— „ 240 — „ Java . . . . „ 230— „ 240 — „ Portorico . . „ 280— „ 300 — „ Ceylon . . . „ 290— „ 300 — Slakdor.....„ 69-— „ 71 — Špeh......„ 136— „ 140 — Pfttrolij v sodu . . „ 41*60 „ 42 — Maslo sorovo . . . „180— „ 190 — Otrobi debele . . „ 10 30 „ 1180 drobne . . „ 10-— „ 1060 Turšica.....„ 1380 „ 15 — za hrano . „ 12 60 „ 13— Oves......„ 12-60 „ 14 — Moka o&arska: St. n • S2-— št. 1 K3O8O St. 2 K 2960 „ 3 „ 38-40, „ 4 „ 27 60, „ 5 „ 26 60 št. 6 K 2640 Izvrsten okus dobi kava, | ako ji primešate I Vydrove žitne \ — kave. - - - i Pokusite ! Poštna 5 kg- po- šiljka 4 K 50 h franco. | Vydrova tovarna žitne ( kave Praga VI1I. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini öt. 3, A. Krušič trgovec in krojaški | iiiojster I Gorica, nlica Gius. Vercli ft. 33 miznanja slav. občinstvu, da jo dnbil ravnoknr svece an- glebko in avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližHJočo spomladno sezono. lzdelck iz lastnega I Maga jamcim. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela In 6rna vina \x vipavskih, furlanskih. briskih, dal- y matinsklh in iaUrskih v I nogradov. Doatavlja na dorn in razpoäilja po želez- uici na vse kraje avatro-egerake moiiRtliije v «odih od 56 litrov naprej. Na zalilcvo poäiljs tudi uzorcc. Cene zmerno. Po»tr«Lba poitena. Prosiva aahtevati listke! Najveßja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, jrei istšlofijo šlev. 5 ii pGdružnica v big „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebSčine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žeiezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. lma v zaiogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hiänega orodja dob rezprimerno uizkih cenah. ¦¦¦¦¦¦¦i Edina zaloga I I I i stavbenih nositeljev f"11"! v Gorlcl. ™ ™ Pocinkana &ica aa vinograde pc jako aniäanih cenah! Pozor! Udo krouo uagraile izplačava vHakemu, kdor dokažo s potrdili najine novo afnerikanske blayajne, da je kupil pri naju za UX) krön blaga. Prosiva, zahtevati listke! Poajr! Eno krono nagprade! *^ Pozor! Eno krono nagrade! Zima je tu ¦^¦¦¦'¦•¦¦¦¦''¦••«¦¦¦¦¦¦^ pa tudi potreba je tu, kupiti za ^p hisuo oziruma lastuo potrclto raz- u«ga zlmsko^A blajja. Ponovno se tcdaj obraßa vda.no pod- pisani do cenj. svojih odjcmalcpv s pro>Snjü, da so pri nakupu raznih zini- skih potrobščin tudi za nuprej blag()- volijo obruiti v prvi vrsti na njogovo trgovino, koja nudi cenj. odjemalcöm vedno priliko za neproknsljivo cnno in dobor nakup vedno svežih in solidmh raznovratnih pletenin iz bombaža in volne, kakor: nogavice, rokavice, jopice, srajce, nlaöe, zimske šerpe, mte, öepiCÖ, VOlnO itd. Dalje priporoöaäc zadnje novoati kakor: raznovr8tne kožukovine, zimske öevljeza dame, ruske galoše, dežnike, lnoderce, bluse, spodnjakrila, pasove, predpasnike; jako velika zaloga belega perila za gos- pode, krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje novosti miönih okraskov za obleke, razne svile, žamet, pliö, fodre itd.; vsepotrebsöine zagg. äivilje in krojaöe. J« Zorilik^ Gonca, Gosposka ulica 7. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. I^ekarna Jrskino (Stokfiše vo) jelruo CRISTOFO LETTI, ! olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnasteklenica tecra olia naravno-rumenebarve do K l'40.bele barvepo K 2. Trskino yeh'znato jetrno olje. Liaba toj,.. olja je sosebno pripo- [(jčljiva otrokoin in dečkoin, ki so ncr- vozni in nežiie naravc. Ti'tikino jt'ti'uo olje *e želeanii» jodecem. S te.ni oljein se zdravojo v kralkom iSasu in /. ^otovostjo vse kostn« bolu/.ni, žlozni otoki, goläe, malokrvnost in splošna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Olje, katerega iiaročamdirektno izNorvegije, preiäöe »e vodno y mojem ketniönem laboratoriju predno so napolnijo sti.'klenic«, zato /.atnorom jamöiti svojitn častitiin odjcmalcem glode «üistote in slalne sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izborno sredstvo za malokvrne. Ena'steklenica stane 1 K 60 v. Dnjol/jl Spomiiijajte se o vsaki I lUjai\l. pHliki „Šolskega domau. Cipj k Ngk veletržca- z vlni v Gorici, Passaggio Ed- lin g št. St V. Municipio št. r in 5. priporoöata svojo zalog-o iz- bornih örnih in belih vin iz najboljših istrskih, vipav- skih in briskih kletij. Prodaijata od 5O 1. unprej Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča ee slav. občinstvu Anton Fon? klobuöar in gostilniöar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do in aß a vin a in postreže tudi z jako ukusnimi jodili. Kleparska delavnica v Rabatišču št. 10 Podpisani se toplo pripo- roöa svojim rojakom v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskihizdelkov, ka- kor: ct'vij za vodo, žlube za stavbe, kuhinjske prlprav« itd. Prevzema tudi vsako po- pravo po zmernih cenah. Za- gotavlja toöno in solidno postrežbo udani R. Forcessin, klepar. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4V'2°/o polumeseöno; ne- vadignöne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čujo posojünica saina. Posojtla udom na osebui kred it po 6% in n» vkujlžbo po 6V,°/0 „Centraina posojünica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema I nove člane I 2 glavniini in opravil- I nimi deleži. Glavni de- I leži po 200 K, opravilni I po2K. Otvarja članom I tekoöe račune, katere I obrestuje po dogovoru. I Uradne ure I v«ak dau od 8. ure zjutraj I pa du 1. ure popoludne. I