Pofttnlna paviallranai Leto L, štev. 9. V Ljubljani, četrtek dne 2. septembra 1920. Posamezna štev. SO vil!« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno...... „ jsa zased, ozemlje. 300 „ Ta inozemstvo. . • 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K ©ali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica št 6. Telefon it. 36. RalSn kr. polt. ček, nraft 11842, Ljubljana, !. sep; V včerajšnji seji Narodnega p stavništva je podal ministrski predsednik Vesnič deklaracijo, ki je mnogem oziru zanimivejša, nego so bile dosedanje nastopne izjave posameznih vlad, ker razpravlja o dogodkih največje važnosti za naše državno življenje. Deklaracija je bila v parlamentu sprejeta z velikim odobravanjem, Poročajo, da se je v to odobravanje mešalo nekaj kritičnih klicev. Na; i zapišemo tudi mi nekatere pripombe, Predvsem nam ne dopada odsta Vek o Jadranskem vprašanju. Gospoc Vesnič je smatral za potrebno, da mi damo inicijativo za obnovitev pogajanj z Italijo in ker govori o nadaljevanju konference v Pallanzi, je očividno tudi še na stari osnovi. Menimo, da mi lažje čakamo nego Italija in da po prekinjenju konference v Pallanzi nismo vezani na naše takratne koncesije. Sploh se nam zdi, da je v očigled dogodkov v Rimu in sestanku v Lucernu pri najmanjšem pretirano pričakovati od gospoda Giolittija posebne konci-lijantnosti. Izgleda močno, da se Italija pred izvršitvijo koroškega plebiscita sploh ne bo hotela resno spuščati v- pogajanja, ker še vedno ni resignirala na to, da v slučaju avstrijske zmage spravi ponovno na dnevni red vprašanje jeseniškega tri-kota. Ako povrh premotrimo črnogorske in albanske intrige italijanskih državnikov in samega kralja, moramo reči: Škoda lepih besedi, dvakrat škoda, ker se jih bo tolmačilo kot izraz naše slabosti. V notranjepolitičnem delu govora se nam zdi pripomba o potrebnih kreditih vendarle premalobesedna. Vlada mora vedeti, da je celokupna javnost enodušno odklonila uvedbo proračuna za 1920/21 brez temeljite revizije in potrebno je bilo, da da v tem oziru pomirjevalno izjavo. Objavljeni proračun se v celem obsegu ne sme izvesti, že zaradi tega iie, ker se ne more. Vlada bi bila storila pametno, da je to kar sama spontano priznala, kar bo itak morala priznati. Gospod min. presed-nik je v svojem govoru naznanil tudi, da bo zahtevala vlada pooblastil za ukrepe proti prevratnim elementom. Država ima dolžnost, da nastopi proti gibanjem, ld so ji opasna, vendar se ne moremo strinjati Iv tem, da bi se dajala nekaka generalna pooblastila za izredne ukrepe proti posameznim skupinam državljanov. Taka pooblastila so dvorezni noži in poznamo državnike, ki bi se jih poslužili, če bi bili politično dovolj močni, ne le proti komunistom. Izvajanja gospoda Vesniča nas v ostalem zadovoljujejo. Posebnega pomena je pasus o prijateljskih dr-žavah po svoji pozitivni in negativni strani. Gosp. Vesnič slavi našo ob-rambeno pogodbo s Čehi, v najožji zvezi s tem predmetom pa govori prisrčno o Rumuniji in Grški. Vidijo se konture srečne politične koncepcije. Značilno je, da je tokrat prvič •izostala običajna reverenca pred ^veliko" entento. Misliti da opozoritev ministrskega ^predsednika na dolžnost, skrbeti za obrambo države. Tu je precej jasna opozoritev na madžarsko opasnost Deklaracija poudarja kot glavno nalogo sedanje vlade čim skorajšnjo izvršitev volitev. Naj besedi skoraj sledi dejanje! Kot drugo nalogo navaja g. min. predsednik „predložitev ustave". Nam to ni jasno, ker ven-*dar sedanja vlada ne ve, ali bo sploh v položaju stopiti pred konstituanto. Sele volitve bodo pokazale, •ali je to mogoče. • Zaenkrat gojimo željo, da bi drugi Vesnicev kabinet prebrodil težkoče .prihodnjih tednov, ker je z njegovo *isodo zvezana skorajšnja izvršitev velikih volitev. - ' "'" " ' Danes bo sprejet volilni zakon. . Beograd, 31. septembra. Po govoru ministrskega predsednika je ^Narodno predstavništvo na-dajevalo debato o volilnem zakonu. Člen 15. in IG. (pasivna volilna pravica državnih uradnikov) sta bila po kratki poslovniški debati vrnjena. odboru. Pri členu 20. je predlagal minister za konstituanto. da se skrajša rok 30 dni na 18 dni, kar se sprejme. Istotako se sprejme v členu 32. skrajšanje roka 15 dni na 8 dni. Pri nadaljnjem čitanju členov volilnega zakona predlaga dr. Matko Laginja, naj se spremeni zaradi boljšega umevanja beseda „ozbučno" v ,,abecedno" ter da se namesto izraza „čas" rabi „sat". Sprejme se tudi, kar predlaga glede člena 30. minister za konstituanto, naj se skrajša rok SO dni na 60 dni. Sato se nadaljnje čitanje volilnega zakona. Paragraf za paragrafom je sprejet, nekateri le z neznatnimi stilističnimi izpremembami. Pristavek k členu 120 glede začasnega poslovnika za konstituanto izzove daljšo debato, katere se udeležujejo minister Markovič, Banič in Gjorgjevič. Končno zahteva poslanec Kostič od podpredsednika dr. Ribarja, naj prečita imena poslancev. Podpredsednik kon-statira, da ni kvoruma, ker so se nekateri poslanci med debato odstranili iz zborovalne dvorane. Dr. Ribar zaključi nato sejo od 21. uri ter skliče naslednjo sojo za jutri y sredo ob 16. uri. Beograd, T. septembra. (Izvirno). Danes popoldne je narodno predstavništvo dovršilo drugo čitanje volilnega reda. Paragraf 15. je sprejet po vladnem predlogu. Mnogo demokratov se je pri tem vzdržalo glasovanja, drugi so glasovali proti Pasivno volilno pravico imajo po tem paragrafu profesorji pravnih fakultet in ministri aktivni in na razpoloženju, drugi uradniki pa izgube v slučaju izvolitve službo, pač pa dobe penzijo, ako so že nad 10 let v državni službi. Paragraf 16. je spremenjen v toliko, da izgube mandat vsi državni liferanti in vsi podjetniki, ki delajo za državo. Paragraf 121. daje vladi pooblastilo, da izdela prvri poslovnik konstitu-ante, ki bo veljal, dokler si konsti-tuanta ne da drugega. Jutri ob 6. urir popoldan se vrši končno glasovanje. Potrjuje se vest, da bodo volitve 28. novembra. Sklicanje driavnega odbora. Beograd, 1. septembra. (Izvirno). Državni odbor, ki ima nalogo, da določi število mandatov za poedina vaifilna okrtožja na podlagi naših da pride na en mandat na 25.000 prebivalcev, prične s svojim delom te dni. Pred obnovitvi|o pogajanj z Italijo. Zagreb, 1. septembra. (Izvirno.)-„Narodno djek)" poroča iz Beograda: V političnih krogih se govori, da se prično direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo dne 5. septembra. Razpravljalo se bo o treh točkah: o Reki, Dalmaciji in hrvatski Istri. Glede Dalmacije in Istre naša vlada ne namerava odnehati, docim bo glede Reke zahtevala, da ista nikakor ne sme priti pod suverenost Italije. Glede luke, železnice in pristaniških naprav bo naša vlada zahtevala, da se morajo za vsako ceno varovati naši gospodarski interesi. Milan, 1. septembra. (Izvirno"). V včrajšnjem ponovnem ministrskem svetu je lahki, unanji miniser Sforza obširno referiral o jadranskem vprašanju in bodočem položaju Dalmacije. Dosegel se je popolni sporazum a tem, da se morajo takoj pričeti direktna pogajanja z Jugoslavijo, da se pa mora oJiraniti italijansko go-spodstvo nad Jadranom. Glede Reke ni prišlo do definitivnega zaključka. Rim, 1. sept (Izvirno.) Današnja „Idea Nazionale" komentira sklepe zadnjega italijanskega ministrskega sveta in pravi, da mora „itahanita" Reke ostati aksiom. Če Italija Reke ne dobi, se sme to zgoditi le pod pogojem, da je tudi Jugoslavija ne dobi, pač pa da bi morala Jugoslavija dati dalekosežne kompenzacije. Vrh-tega mora glede Dalmacije obveljati londonski pakt List poroča, da po opustitvi Valone ne more biti govora o nadaJjnem italijanskem popuščanju. Rim, 1. septembra. '(Izvirno). Po .zadnjem ministrskem svetu je Gio-litti odpotoval na počitnice, v katerih se bo sešel tudi Millerandom. Reškega zastopstya,Giolitti baje ni hotel srrejetL Rusi v Lvovu? Pariz, 1. septembra. (Izvirno.) Pariško izdanje lista ,,Newgork He-rald" javlja, da so rudeče čete vrgle Poljake pred Lvovm in dosegle predmestja. Poljska obramba je slabotna ker se zlasti med prostovoljci in četami generala Hallerja opaža boljse-viška propaganda. Haag, 1. septembra. (Izvirno.) Times'' poročajo, da so med Min-skom in Bobrinskom prešli Rusi v veliko ofensivo in potisnili Poljake zopet nazaj. Poljaki pa dobivajo rezerve iz Varšave. Berlin, 31. avgueta. Moskovsko poročilo javlja, da so ruske armade izvedle novo razvrstitev svojih čet in pričele s svežo ofenzivo, ki je imela uspeha zlasti pri Bialystoku in Brestu Litookem. Rusi so že dosegli ti dve mesti. Tudi v Galiciji so Rusi dobili terena proti Poljakom.. Rasel, 31. avgusta. Listi javljajo iz Varšave, da je poljska vlada odredila moratori j za nedoločeri čas. Sestanek v Bukarešti Praga, 1. septembra. (Izvorno). Sestanek Vesniča, Veniželosa ter ceš-ih in rumunskih zastopnikov so bo vršil v Bukareštu 7. septembra. Ta dan naj bi se sklenila formalna ali-ansa Jugoslavije, Češke, Romunije in Grške. v. . v Scfia, 1. septembra. (Izvirno). Sredi meseca decembra se bo vršila Bukareštu bolgarsko-rumunska konferenca, ki je v zvezi z nameravanim osnovanjem balkanske zveze. Na tej konferenci naj bi se,Bolgar-ska ogladila pot Opasno stanje v Italiji. Milan, 1. septembra. (Izvirna) Delavsko revolucionarno gibanje, ki je pričelo v Milanu, se je razširilo tudi na Rim in Xapoli. V Milanu se delavstvo vladnim naredbam ne pokori in prefekt nima poguma nastopiti z vojaško silo. Vrhu tega se pripravlja po vsej Italiji generalna stavka vseli delavcev, ele&ričnih. podjetij. nemški filozof in osiholog profesor Wilhelm Wundt Revizija proračuna. Beograd, 1. septembra. (Izvirno). Jutri ob deseti uri dopoldne se vrši seja finančnega odbora za nujno potrebne izpremembe finančnega proračuna. Danes je Demokratska za-jednica ponovno razprarvljala o proračunu in je na predlog poslanca drja. Brezigarja sklenila pozvati finančnega ministra na referat in posvetovanje o potrebnih premembah. Benešov ekspoze. Praga, 1. sept. (Izvirno.) V današnji seji odbora za zunanje zadeve Narodnega predstavništva je zunanji minister Beneš podal svoj ekspoze o potovanju v Beograd in Bu-karešt Pariz, 1. sept. (Izvirno.) O mali ententi je Beneš napisal članek v „Maiinu", ki je pri Francozih vzbudil nevoljo. Listi pravijo, da Beneš ne vidi Rusije in Nemčije in da se boji samo Madžarske. Kaj pa naj potem Francozi pričakujejo od Čehov in Jugoslovanov? Vstop Rumu-nije v malo entento Francozi ne vidijo radi in stvar sploh še ni go-tovq, čeprav govori Beneš o tem, kakor da je že dejstvo. Komunistični pu£ proti komunistom. Zagreb, 1. sept (Izvirno.) V nedeljo se je vršilo v pivovarni zborovanje mestne organizacije komunistov, na kateri je bilo sklenjeno, da morata dosedanji vodje komunistov dr. Radoševič in Bornemisa v zmi-slu sklepia vukovarskega kongresa izročiti strankin organ „Nova Isti-na". Ker imenovana dva tega nista hotela storiti, je včeraj novo izvoljeni odbor komunistične stranke zasedel v Radničkem domu na Ilici št 55 se nahajajoče uredniške prostore in se polastil blagajne, uprave in redakcije lista Policija, katero sta pozvala dr. Radoševič in Bornemisa se ni hotela vmešavati v zadevo. Vtis vlacline deklaracije v Leipzig, 1'. septembra. (Izvirno). Danes je umrl v. 89. letu , stavni Beograd, 31. avg. (Izvirno.) Pred jako dobro posečenim narodnim predstavništvom in ob nabito polnih galerijah je ministrski predsednik doktor Vesnič prečital vladno deklaracijo, ki je bila mestoma sprejeta z viharnim odobravanjem. Ko se je spominjal vprašanja izvedbe agrarne reforme, se je opažalo med zastopniki veleposestev precejšnje razburjenje. V medklicih sta se posebno odlikovala bivši hrvatski ban baron Miha-lovič in bosanski moslim veleposestnik Mehmed Spaho. Pasus glede rusko-poljske vojne je izzval v vsej zbornici splošno odobravanje, dočim je bila točka, ki govori o dobrih namerah italijanskega ministrskega predsednika Giolittija sprejeta z viharnimi ugovori. Ko je dr. Vesnič govoril o politiki napram Albaniji in o zadnjem amavtskem vpadu na naše ozemlje, je bik) iz vrst demokratskih poslancev slišati vzklike: „Za vpadom Arnavtov se skriva Italija! Naj odkrije vlada vse skrivnosti, katere so razkrile sedaj naše čete!" Dober utis je napravil pasus o obrambni zvezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki je bila sklenjena popolnoma v duhu predsednika Masarv-ka. Poslanci so pri čitanju imena Masaryk viharno ploskali. Istotako pri oni točki deklaracije, ki naglasa, da se naša država ne sme naslanjati samo na velike ententne vlasti, ampak predvsem sama nase. V splošnem je napravila taka deklaracija drja Vesniča veliko boljši utis nego prva, ker se v vseh važnejših vprašanjih vgliko! jasneje in odločnejfe iz. raža. ~ ■ —t. i r,.. Beograd, ll septembra. Finan-čnS' minister je dovo&l izvoz- blaga v Rumunijo, ker jc rumunska vlada odobrila izvoz v Jugoslavijo. Blago se bo plačevalo v rumunskih lejih. Discipliniranje mariborskega klerikalnega komisarja. Beograd, 1. septembra. (Izvirno)'. Minister za notranje zadeve je odredil, da se mariborski gerent dr. Leskovar pozove na odgovor zaradi nečuvane netaktnosti, ker ni o priliki sokolskega zleta pozdravil navzočih. ministrov in podpredsednika narodnega predstavništva. Odhod dr. Korošca. Beograd, 31. avgusta. Ker je minister za promet dr. Korošec bolan, je podpisan ukaz za imenovanje njegovega namestnika. Za njegovega zastopnika je imenovan minister za javna dela -Toča Jovanovič. Minister dr. Korošec odide v Slovenijo na zdravljenje. Bolezai dr. Korošca je lahka malarija. Dr. Korošec ostane zaenkrat v Mariboru. Preselitev jugoslovanskih plebiscitnih delegatov v Celovec. Celovec, 1. septembra. (Izvirno). Jugoslovanske delegacije koroške plebiscitne komisije so doslej sta-rorvali v Dolah na našemu bregu Vrbskega jezera. V soboto se pre-sele v hotel „Kaiser von Oester-reich" v Celovcu, kjer se že nahaja naša pisarna z dodeljenim osobjem, Splošna vstaje proti boljievikomv Ukrajini? Beograd, 1. sept. Vesti, ki so dospele v? London pravijo, da je v Ukrajini izbruhnila splošna ustaja kmetov proti boljševikom. Ta ustaja resno ogroža levo krilo sovjetske vojske, ki operira v Galiciji. Ustaja se širi do Kijeva, zveza med Kijevom in Odeso je prekinjena. Dosedaj o teh vesteh še ni uradnega potrdila. 2enova, 1. septembra. (Izvirno). Vrhovni poveljnik ruskih sovjetskih armad na poljski fronti general Tu-hačevski, nazvan rdeči Napoleon, se noče več pokoriti ukazom moskovskih diktatorjev. Ljudski komisarji, ki so mu dodeljeni, nimajo nobenega vpliva, ker so Tuhačevskemu njegove čete jako udane. Avstrijska armada. Dunaj, 31. avgusta. Danes dopoldne je došlo do izgredov pri dunajski Volkswehr". Oddelek vojaštva seje hotel samovoljno nastaniti v otroški bolnišnici, ki se nahaja v vojašnici v Breitensea Ko je državni vojaški urad (vojno ministrstvo) izdal povelje, da se vojaki odstranijo, se je četa — uprla in pričeli štrajkati? Šele po četrturnem pogajan ju je „vojaški svet" pristal, da vojaki izvršijo povelje gospoda vrhovnega poveljnika! Proti abstinenci komunistov. Dunaj, 31. avgusta. List „Rote Fahne" priobčuje Ljeninovo pismo na komunistično stranko v Avstriji, ki jo pozivlje, naj se udeleži volitev v narodno skupščino. Zaradi tega poziva bodo komunisti še tekom večera revidirali svoj sklep ter se bodo kot stranka udeležili volitev. Krvavi spopadi v Frankfurtu. Frankfnrt, 1. septembra. (Izvirno). Po zborovanju brezposelnih se: je vršil po mestu obhod, ki se je' ustavil pred mestno hišo, kjer so; brezposelni energično zahtevali izH polnitev svojih zahtev. Ko so pozne-: je hoteli udreti v mestno hišo je policija pričela streljati. Na licu me-« sta so obležali 3 mrtvi, več težko) in lahko ranjenih. Razburjenje med) brezposelnimi je velikanska* 4 3&ogrdd, 31; avg. Podpredsednik dr. 'Ribar je danes 06 17-50 otvoril sejo Narodnega predstavništva ter je dal besedo mi-jsurtrskemrn predsedniku Vesniču, ki ^je prečital sledečo deklaracijo vlade. Gospoda! Niti po svoji strankarski in oaebni sestavi, niti po svojih poJi-Jitierdh težnjah se vlada, ki se Vam danes predstavlja, ne razlikuje od prejšnje, da bi bilo potrebno stopiti pred začasno Narodno predstavništvo s kako novo izjavo. Mi ostajamo torej na onem, kar amo tukaj izjavili 36. maja t. L, to je, da smatramo za glcrnio nalogo čim skora jšnje, popolnoma svobodne, z ničemer preprečene volitve, za, ustaaotuomo skupščino ter predložitev ustave za našo kraljevino. Vzroki poslednje krize. Smatram pa vendar za svojo dolžnost, da Vam v nekoliko besedah raz ložim vzroke postoja poslednje krize ter da Vam istočasno objavim način, po katerem so se ti vzroki odstranili, kakor upam, v toliki meri, da bomo brez stalnih resnih težkoč megli izvršiti nalogo, ki smo jo prejeli od krone in pri kateri računam na Vaše iskreno sodelovanje. Ena izmed velikih težkoč, s katerimi ?<> - jce in nbr-a •->'• "hidnina dosedanjim njenim lf!«tis''kom. Naj bo vsak Srb, ErT l]i gospociar. deklaracije. upravičeno draginjo. Prisiljeni, da hitro izvršujemo svojo glavna nalogo, bomo v kratkem zahtevali pooblastila za pravoroočne uredbe, katero bomo smatrali knri^rr drža potrebe. Poljska-ruska, vej rt a. Odkar se je naš parlament zadnjič, so se v mednarodnem življenju dogodili važni dogodki, ki niso mogli ostati brez vpliva na interese naše domovine. Poljeko-ruski spor je povzročil veliko skrbi v evropski diplomaci ji, ki se je morala z njim resno baviti. Mi smo mogli samo obžalovati to brezciljno prelivanje krvi dveh bratskih narodov. In naravno, ostali smo nevtralni v tej borbi. Jadransko vprašanje. Pri tej priliki je stopilo tudi jadransko vprašanje, ki nas interesira v največji mori, za ta čas v drugo vrsto. Vendar pa vlada, dasi je bila v ostavki, ni zamudila nobenega trenutka, da bi ne posvečala temu vprašanju svoje skrbi ter se trudila pAl ?iaših zaveznikih in prijateljih za njegovo čim prejšnjo re šitev. Bila je prisiljena storita to tudi čim prej, ker so nemili dogodki, ki so se zgodili v drugih mestih v poslednjem času v Splitu, Zadrn, na Reki, v Trstu in o katerih se je v tej zbornici že govorilo, naj jasnejši dokument nemož-nega stanja, ki je ustvarjeno s primerjanjem z bivšo Avstro-ogrsko, kakor tudi s posebnimi avanturami D' Annunzia in njegovih sodelavcev. Zaradi teh nemilih in težkih dogodkov. njihovih krivcev in reparacij ee vodijo pogajanja z italijansko, vlado ter moremo upati, da bodo pripomo- ovene." na svoji zem-j^le, da se bo tudi v Rimu utrdilo ia morejo biti in da!*"?. J«^* prepričanje, na nalagajo io v ; . obodni naši državi samo med^:»jni interesi obema stran-s.vo!wlni h-r.iki zemlje. Zato sem kama dolžnost, da teredbno ie nadeve pozval sro',. vi;; 'o. da takoj ustvari komisijo. V i naj bi pripravila rešitev agrirm .;•!. vprašanja ter seljake in kmete pozval;!, da z zaupanjem v mojo kraljevsko besedo mirno pričakujejo, da jim naša država zakonitim potem podeli zemljo, ki bo v bodoče samo božja in njihova, kakor je to že od nekda j v Srbiji". Sestavljena z namenom, izvršiti določeno nalogo ter z ozirom na njen lastni značaj, •je odločila začasna narodna vlada, da prične s svojim delom v tem vprašanju na podlagi, ki se poudarja v tej proklamaciji, dokler se to zakonodajnim potem definitivno ne roši. Na ta način bo vlada poleg ostalega ■popolnoma izpolnjevala dbljvbo, ki jih je dala krona, tudi prejšnje vlade našim državljanom, ki so pri tej reformi prizadeti, ozHoma- zainteresirani. Izpolnjujoč to vladarsko, svečano dano besedo je bilo vladi pri tej priliki na tem, da izjavi, da v njenih očeh agrarno vprašanje ni versko, nego popolnoma socijalno in gospodarsko in da bodo v njem, kakor tudi v drugem vprašanju našli' naši državljani brez razlike vere enako postopanje in varstvo. Za sporazumno delo. Pri ureditvi naše domovine je 'veliko težkih in resnih poslov. Za njihovo uspešno izvrševanje je treba mnogo požrtvovanoeti in pazljivosti. Za uspeh je prvi in najvažnejši pogoj na skupnem in medsebojnem zaupanju osnovano sodelovanje. Treba jo resnega dela in medsebojnega popuščanja.. Mi smo se sporazumeli v vseh vprašanjih, glede katerih ima delovati sedanja vlada bodisi sama, bodisi s sodelovanjem začasnega narodnega predstavništva. Po vzgledu državne, se bodo morale sesitaviti, v kolikor še to ni storjeno, sporazumno tudi pokrajinske vlade, od katerih pričakujemo in zahtevamo, da delajo v duhu pomlrljivosti, in sicer manj z vidika strankarskih, kakor pa splošnih pokrajinskih in preko njih državnih in narodnih interesov. Proti prevratnim elementom. Kakor drugod., tako je tudi v naši deželi zapustilo ogromno vojno gibanje neredne razmere, za katere je potrebno v svrho ureditve mnogo časa potrpljenja in prevdarnega dela. V vojni so se nedvomno ojačili tudi gotovi protidržavsu nagoni, proti katerim se mora boriti vsaka vlada, ki so zaveda svojih dolžnosti. Za to delo vam za sedaj ne moremo podati obširnejšega programa. Moremo pa vam sedaj reči le toliko, da bomo morali računati tudi nadalje s temi ljudmi v naši deželi in vzvezi s tem gibanjem, ki je. nastalo z ničemer felj VenTzblos srfečiK- nrestaI ranioli (Vzkliki Zivio.) Z Rum/unijo nas veie iskrimo vKr I jateljstvo, posebno, odkar napeljujeta Javno vprašanje deželni vladi. Oblačdinica je razpuščena in od- njeni državni upravi državnika, ka- |gtopljena novi zadrugi, v kateri vla-kor sta general Avareecu in. Take J a- dajo klerikalci in socijalisti. Zdi se nescu, ' .1 nam, da ta razpust še ni bil pot-re- Napram ostalimi sosedom so nasi ^ Dobiček je razdelila deželna odnošaji v redu in iskreno želim, da vlada. Vsakdo jc pričakoval, da se bo se čim dalje boljšajo.^ vlada spomnila konsmnentov, prod .-.Naš vojaški položaj v meanarod-1 vsem pa onjh uradnikov, ki jim je nem življenju nam nalaga dolžnosU M obroke prodala blago slabejše da se resneje brigamo za obrambo I vrste> gtvar pa je drugačna. Ivleri-naše držav m naših narodnih in-|kalci ^ tik pred na3topom nove vla-teresov. Sedaj ne smemo več prepu-l ^ razpolagali z denarjem in ga iz- plačali svojim organizacijam. Zato šeati drugim velikim silam skrb za vzdrževanje miru med nama in našimi sosedi; to obvezo moramo sami prevzeti. Na tej pori'smo mi napravili prvi. . Kra]j Peter sc vme te ^ iz kopa. orak. Z vlado bratske eeskoslovaske Hšča Arangjelovac v Beograd in se bo do republike smo podpisali dogovor o I popravka kraljevskega konaka nastanil v srogo obrambni zve A v duhu in po na topčiderskem brdu. zahtevamo jasno: Položite, račun, Tco* mu ste dali dobiček „Oblačilnicc"J Včeraj je deželna vlada razglasila^ da je poslala svojega posebnega >rza-( stopnika" v Beograd intervenirat zaf državne uslužbence. Mnogo učinkovi« tejše in realnejše bi bilo, da je po*] slala zastopnika" uslužbenskih in« teresov tja, kjer se jo dobil čisti d kamor ^ Nemške ptice selivke na potu v Ju-ijo. Dvorni svetnik Frayciel, bivši bi vzela v pretres albansko vprašanje. Ameriška vlada se še ni odločila in se misli popreje posvetovati s Pari-1 predsednik kazenskega senata v Maribo-zom in Londonom, kamor je naša I = nic: Ne vidite pradedov jih duhov? — Ne čujete glasove iz grobov, — od Kara-< vank do polja Gospasveta, — od Drav©^ grada in do Naborjeta: — „Skoz tisočletje glas gre naših vrst, — ko listja naar je in ko v poljih trave, — kri naša ie v valovih tihe Drave — in le n a š pran je vsa koroška prst. — Klonili živi sužnji; smo osodi, — naj zdaj ta prah vsaj naj-de mir v svobodi !" — Koroške dopisnica najtopleje priporočamo. * Politično društvo JDS za kolizejskt okraj vabi svoie člane in somišljenike na: shod, ki se vrši dne 7. septembra ob pol S. uri zvečer v salonu pri Goršetu, na Gosposvetski cesti. * Šola za zdravstveno j;osveio. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je ustanovila v Sarajevu šolo za zdravstveno prosveto. Šola se otvori še tekom meseca septembra. Vršila se bodo predava^ nja iz vseh panog higijene. Predavanja se bodo spopolujevala z uporabo projekcijskega aparata. Večina sarajevskih zdravnikov se je zglasila za predavanja. * Medšcinci! Rok za vlaganje prošenj za letno podporo je podaljšan do ind. 10. septembra 1.1. Po tem terminu zdravstveni odsek prošenj ne bo več sprejemal. — Vse prošnje je vposlati Dništva jugoslovanskih mediciticev v Ljubljani, ki iih bo izročilo zdravstvenemu odseku. Za podelitev podpore pridejo v poštev v prvi vrsti oni, ki so podporo že prejemali —< * Prihodnji pokrajinski zlet Jugoslo-vanske sokolske Zveze se vrši na Vidov dan 1921 v Osjeku v Slavoniji. * Gremii trgovcev vabi vse svoje člaj ne, ki so prizadeti z naredbo osrednje vlade, s katero se dopušča uvoz takega blaga, prepovedanega za uvoz, ki je bila naročeno pred dnem 23. marca 1920., na prijateljski razgovor v četrtek, dne 2. septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v gremijalni pisarni, Gradišče 17/1. Zadeva je za in* teresente silne važnosti. * Nogometna tekma med športnim klubom Rapid in Maribor, ki se ie vršila v Celju včeraj popoldne se je 'končala z 1) proti 1, v prvi polovici 5 proti 1 za Rapid. Razmerje kotov 6 proti 3 za Raoid. * Novi del mestnega pokopališča v Celju na Cretu je bil 1. t m. slovesno blagoslovljen. * Sezija v Rogaški Slatini je letos žeš skoro končana, dasi bi lahko trajala še dq konca septembra vkljub nekoliko slabe j-šemu vremenu. Vzrokov za tako zgodnji konec sezije pa nikakor ni iskati v vremenskih razmerah, ampak le v razmerah vodstva zdravilišča samega. Klerikalna de* žeina vlada je namreč postavila za ravnatelja zdravilišča bivšega vodjo prisilne delavnice v Ljubljani, zvestega Susterši-čevega oprodo Cirila Dolenca, ki menda: misli, da sme tudi v zdravilišču igrati enako vlogo, ki jo je igral v prisilni delavnici v Ljubljani. Ravnatelj Dolenc je naravnost na surov način postopal z go- vlada poslala isti poziv. službo na mariborskem sodišču. Mož je + Angleški socijalisti o komu- bolan in zato ga v Avstriji ne potrebuje-nietični Rusiji. Sedaj je objavljeno I jo. — Sodni nadsvetnik Morocutti je baje poročilo angleškega socialističnega sl-^P^om sprejet pri okrožnem so- j , . ,. . - _j i • I disču v Mariboru. odposlanstva, la se je ze pred nekaj . Imeil0vanie v rudarski upravi. Ru-tedm vrnilo s svojega studi jskega po-1 darski svetnik Igor čepulič je imenovan tovanja po Rusiji. Poročilo pravi, da za šefa rudarske uprave v Splitu v 6. či-je imoviti razred res popolnoma oro-1 novnem razredu najvišje stopnje pan svoje lastnine in da so boljševiki | s tem izsilili preprostejše življenje, Naseljevanje dobrovoljcev. Minister za agrarno reformo dr. Hinko Krizman je sestavil zakonski načrt o naseljevanju da pa so naredbe sovjetske vlado tak-1 dobrovoljcev iz zapadnih pasivnih krajev sne, da je ta uspeh plačan mnogo naše države v krajih, kjer je dovolj zem- predrago. Komisija ne pove, - kak- ^Trlra^u^t^T^ sen način naj bi se bila sovjetska danikov razdeliti. Načrt bo minister pred- vlada izognila pogreŠkom, pač pa ložil v eni prvih sej ministrskega sveta konstafira, da v Rusiji ni nobene v odcArenje. • ocehnp «wobodft niti svobode zbore- Dmzba SV. Cirila ia Metoda ne osebne svoooae niti, svoDoae zporo- ^ ^ letošnjo vcliko skupščin0 poši. vanja in besede ali propagande m da I yjja glavnic zgiasnic, ker je pošta so sedanja policijska sredstva ravno-1 predraga. Upravičenci naj se zglase za tako ostra in teroristična kakor pod potrebne listine (glasovnice in zglasnice) vedati svojega mnenja, ker se vsakdo zborovanja pa do 3. ure zvečer. LaI. ««* Iraimi I * DrnnAfr.fi/1fi« raT boji ječ in najhujših kazni. Propagandne razglednice za ple- * Občinske volitve v Srbiji. Di- biseft na Koroškem s stihi dr. AL Grad-žavnemu svetu je do ^aj p^dW h&VSlff StM^naS -nih čez 500 rekurzevjMKMSkim I boj, ki ga bije Korotan za svoje vstaje-_ J nje? Jako pravi.pesnik na eni teti dopis- stl O razmersh bomo o priliki govoi še obširneje. * Društvo vojnih invalidov in vdovi pod imenom „Sloga" se ustanovi dne 5. ti m. za celjski okraj. * V Zetalah pri Rogatcu je bil dne 29. agvusta velik shod Samostojne kmetij-' ske stranke, na katerem je bilo navzočniH nad 1500 lo stu, kljub temu, da so dosegli največji spod minister smatra, da je sedaj po procent točk. V procentih so bili sledeči vojski valutni problem mednarodni uspehi: Cehi 91-9%, Italijani 89 c/c, Bel- _ r7 t<1 l-rj,0 mogoče nriti gijci 85-8 Francozi 84-3%. Angleži' Prooiem- lz 10 Krl/° mogoče priu 74 ........ -. - . Vsi narodi so imeli po 24 telovad-1samo Trotom mednarodnih sporazu-, le Cehi 16. Poročevalec Narodnih mov. Ekpnom : •> in financielno moč- '.uugati slabejšemu. Kar se tiče u:>?r- valute, smatra g. Prosvefa. — Vezeninska domača obrt se utegne pri nas v kratkem razviti v dobičkanosno zaposlitev naših žena in deklet. Za bližnji začetek šolskega leta se obeta otvoritev „Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt" v Ljubljani, kjer se bo poleg drugih tehnik ženskega ročnega dela učilo tudi vezenje, kakršno je bilo do nedavnih časov v navadi med slovenskimi ženami in dekleti in ki je ob njihovi izredni da rovitosti za okraševanje perilne opreme ustvarilo tvorbe, kakršne razkazuje z izredno nazornostjo Albert Sič v svoji publikaciji „Narodne vezenine na Kranj skem". V novejšem času je domačo kra silno umetnost izpodrinila tuja veleobrt. Smatrajmo za svojo dolžnost, da zopet dvignemo te zaklade in ž njimi poživimo ljubezen do narodne umetnosti Naj bi ne bilo nobene ženske ne nižje ne višje šole, kjer se ne bi poučevalo vezenje po narodnih vzorcih. Vse kaže, da se v kratkem povrne moda, da mora perilna oprema, ako naj velja za lepo, biti ozaljšana z domačim lepotivom. Da seznani sedanji ženski naraščaj z domačo vezno umetnostjo in omogoči povratek k njej, je Albert Sič sestavil zgoraj navedeno zbirko. Priporočamo jo našemu ženstvu, predvsem vodstvom ženskih šol. — Pasko Vučetič, priznani naš dalmatinski umetnik, se je vrnil iz Angleške in Francoske, kjer je pri rejal razstave svojih slik iz tragedije srbskega naroda tekom odstopanja skozi Albanijo in za časa iz znansfcva y tujini. Njegova velika dela, kakor ^Francija sprejema srbski narod po albanski tragediji", „Otok smrti", „Srbska vojska na otoku Vidu" detajli Hrama mrtvih na Vidu, „V izgnanstvu", so dosegla v tujini največje priznanje. Umetnik namerava prirediti razstave svojih del v vseh naših mestih. Prvo razstavo je priredil sedaj v svojem rodnem mestu Splitu, kamor se je povrnil po 25 letih. Tudi v Ljubljani priredi svojo razstavo, in sicer v mesecu oktobru, — Narodno gledališče v Sarajevu. V Sarajevo je prispel Branislav Nušič, načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu prosvete, da organizira stalno gledališče. Deželna vl^da je kupila zgradbo Društvenega doma za 1 yz milijona kron, isto-tohko pa bo treba, da se zgradba preuredi v moderno gledališče, ki bo moglo začeti z delom že začetkom januarja 1921. Za upravnika gledališča je imenovan prof. Stevo Brakuš, za dramaturga pa mladi književnik Perivoj Jeftil. _ — Poljsko gledališče v Poznanja, ki je buo prej nemško, se te dni otvori, in sicer drama in opera pod vodstvom 2e-lazowskega, poljskega trageda, in direktorja Wierbickega. — Astronom sir J. N. Lockver je nmrl dne 16. L m v Londonu. Bil je najslavnejši astronom naše dobe, ki je izdal mnogo velikih del. Prepotoval je vse dele sveta in je posvetil svojo pozornost posebno t. zv. solnčnim pegam, ki imajo po njegovem mnenju velik vpliv na naše ozračje in vreme. Odkril je plin „helion", ki se pojavlja okoli solnca. Velika umetniška slavnost se je vršila te dni na Slovaškem v Turi-Sv. Martinu. Priredila so jo kulturna, umetniška in jprosvetna društya. Prof. Oskar Asboth umrl. V Pesti je umrl znani slavist prof. Oskar Asbotii, b je predaval na univerzi slovanske jezike: češko, rusko, srbsko. Znana je njegova razprava o slovanskih izrazih v madžarski kristjanski terminologiji, ki kaže, koliko so Madžari sprejeli iz slovanske kulture. Pri nas smo ga poznali leto Jfsaj po njegovi ruski slovnici. stopilL Listov" je že naprej javjl da je češka nejši mora zmaga izključena, ker so Čehi s tem že naprej izgubili 72 točk. Dosegli so od i . . , . . , , , 404 predpisanih točk: Italijani 359-855 minister, da in nobenega ckonomske-iočk, Belgijci 346-789, Francozi 340-100, ga razloga, zakaj je dinar tako padel. Čehoslovaki 305-225, Angleži 295-115. Bankovcev je pri nas mnogo manj Vsak češki borec je dosegel 4 točke več v pr0metu, nego v drugih državah, nego italijanski. Cesko zmago so prinesle •** - j - - • - i orodne vaje, ki so budile občudovanje ob- hNas arzavni proračun ni preveč občinstva in telovadcev. Ako bi bili Cehi težen z izdatki za plsčanje kuponov nastopili s 24 telovadci, bi bili odnesli po- in anuitet državnih dolgov kakor polno zmago. V splošnem je telovadbi v drugod. Glavni razlog visoke nžije olimpijskih igrah določen le majhen del, -j- „ • • ,___-__i i • •- , . ' ! sicer po švedskem sistemu. Na prija- g. minister v špekulaciji, ki sc . .ijskem sestanku ie govoril dr. Vaniček vodi na škodo države, bvet hoče malo o sokolstvu, in publika je prirejala Ce-1 delati, a mnogo zaslužiti. G. minister hom velike ovacije. Cehi so edini slovan- Iiajener£ričneje nastopiti proti ski narod, ki se udeležuje tekem. Ker se U , ] „••• , ■ i- po športu rada presoja tudi kultura na- sp®k7llacll1 V^1 TJrste apelira na roda — stojimo drugi Slovani pred olini- aori odgovori točno in odločno: ..Zaradi tiste- 30^ .^^ , , , ga boljševizma." — Vsi trije so obtoženi, prost eksport strojev brez; kake tom-da so izvršili prvič dvakratni vlom v penzacije. skladišče manufakture veletrgovca Dru- = Prenos depozitov med Avstrijo in fovke v „Balkanu" ter mu odnesli za i Čehosfovaško. Iz Prage poročajo: Po-24.000 K raznega manufakturnega blaga, f godba o obojestranskem prenosu depozt- — Dalje so se potepali po ljubljanski tov med Avstrijo in Cehoslovaško je bila okolici ter so pokradli na Igu posestniku pred kratkim od obeh vlad odobrena. To-Martinu Štruklju razno blago za 2430 K. zadevna odredba izide v kratkem. Po no- — Razprava je bila zelo kratka, ker so vi odredbi se morajo prenesti vsi depoziti, obtoženci tatvino odkrito priznali., Po- odštevši drage kovine. Kolikor gre za de-rotniki so soglasno potrdili vprašanja pozite pri bankah ali njih klijentih, se iz-krivde. — Obsojeni so bili: Jakob Aleks- vrši prenos potom inštitutov. Depoziti, ki ienjko na pet let, France Peternel na dve se ne" nahajajo v bankah, se prenesejo poeti in pol ter Lojze Spacapan na eno tom pristojne davčne oblasti. Depoziti pri težke ječe. Obsojenci so kazen na-J poštni hranilnici se prenesejo najbrže po-■ilL • • ■ - ' t i r r":-1 tom čdioslovaškpga gekotue^a urada. Po- goj za prenos je. da je depozit lastnina češkoslovaškega državljana, oziroma da biva dotičnik na Cehoslovaškem. Papirji se morajo tudi primerno zaznamenovati, da bo mogoče obojestransko kontrolirati. Denarni inštituti so že odposlali svojim klijentom tozadevne vprašalne pole. — Rusija zahteva prosto plovbo po Donavi. Ruska vlada je od Alille-randa in Lerranda, predseflnika mednarodne donavske konference zahtevala, da bodi prosta plovba po Donavi zagotovljena vsem narodom. Rusija izjavlja, da ne bo priznala nobene internacionalne pogodbe, ki bi bila sklenjena brez ruske udeležbe. — Izvozne olajšave. Minister za finance v Beogradu je izdal naredbo, v smislu katere ni potrebno pri izvozu zelenjsdi, paprike, pečurk (vrsta gobe), sadia, re-zanic in sladkorne repe. zmletega "koruznega klasja, konzerv od sadja, kamnoseških izdelkov in mlinskih kamenov zagotoviti protivrednost v zdravi valuti. = Prepovedan uvoz živine iz Avstrije. Proti zanašanju živinsko kuge .iz obmejnih krajev Štajerske in Koroške so izdani strogi predpisi. Prepovedan je vsak uvoz in vgon iz okrajev Štajerske in Koroške, ki spadajo ix>d Avstrijo. = Terniinska trgovina z devizami na Nemškem. Velike banko in srednji bankirji so se sporazumeli v vprašanju terminske trgovine z devizami. Nameravajo izdajati dnevno oficielnn terminske notice za. glavno devize za. en, dva in tri mete«; naprej. Za našo trgovino važne notice bo prinašal tudi naš list. — Iz ljutomerskih goric. V Tju-temerskib goricah pričakujejo letos sredn jedohro trgatev. V mnogih vinogradih. kjer so ni intenzivno ž'-ep-Ijalo, je napravil oidium mnogo škode in tudi ob cvetju vreme ni bilo prav ugodno. Grozdje je vse mehko in če bo v septembru solnčno vreme, bodo imele ljutomerske gorice zgodnjo tergatev in najmanj kvaliteto, kakor je bil tako obče priljubljen letnik 1917. Letnikov 1918 in 1919. jo, še nekaj po kleteh za ceno 1 i do 16 kron liter. — Angleški „River Svndikat", k'i je udeležen pri avstrijski in osrrski donavski paroplovbi, otvori v kratkem brzovozni blagovni promet, med Dunajem in Beogradom. ČSR. je povabljena k posvetovanju glede soude* ležbe. = Svetovna produkcija premo- gsL Kakor posnemamo po angleški statistiki, izkazuje svetovna produkcija premoga za leto 1919. najnižjo številko od leta 1900 sem, t. j. 1170 milijonov ton. Produkcija premoga v Veliki Britaniji znaša za leto 1919 237 milijonov ton, dočim se je leta 1913. produciralo 293 milijonov ton. Združene države ameriške so edina dežela, v kateri se je produkcija premoga zvišala. = Nova tvornica čevljev. Lastnik rvelike tvornice čevljev v ifod-lingu pri Dunaju namerava osnovati v Novi Gradiški novo moderno tvor-nicol čevljev.. Tvornica bo izdelala dnevno 400 "parov čevljev. Občina Nova Gradiška mu je dala v to svrho za 30 let v najem tamošnjo domobransko vojašnico. = Industrijsko gibanje na Hrvatskem. Kakor javlja zagrel>ška trgovska in obrtniška zbornica, se gradi sedaj v Zagrebu več novih industrijskih podjetij, in sicer: tovarna kisa in goršice, tovarna in rafinerija olja Prve hrvatske tvornice ulja d. d., nova gradnja ,,Unionove" tovarne kandit in čokolade, tovarna umetnega kamna in marmorja ter mozaika, dočim se pripravlja inštalacija ,,Ieis*'* - tovarne bemično-farmacevt-skih preparatov v Kastelu pri Kar-lovcu. Vse te gradnje z modernimi stroji bodo dovršene še tekom letošnjega leta. Yougoslav Commercial Corporation. Društvo Czechoslovak Commercial Corporation of Amerika s sedežem v Pragi in Newyorku je ustanovilo pod imenom Yougoslav Commercial Corporation of Amerika novo društvo z delniško glavnico 10 milijonov kron. To društvo bo imelo svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Osjeku in v Sarajevu. — Velika francoska banka y Beogradu. Kakor javljajo iz Pariza, namerava. več francoskih velikih bank sporazumno ustanoviti v Beogradu veliko francosko banko, ki bi se bavila s finansi-ranjem raznih industrijskih podjetij in s pospeševanjem jugoslovanskega paro-brocrarstva. " - = Novi češki bankovci. Iz Amerike so prispeli v Prago novi čeŠkcr slovaški stokronski bankovci, ki so že v prometu. Novi tisoč kronski bankovci, ki so bili istotako izdelani v Ameriki, so nekoliko jnanjši in svefcloBelene barve.1 — Nacionalizacija , ladjedelnice v Kraljeviči. Eskomptna, Jugoelo-vanska, Industrijska in baaka za Pri morje nameravajo nacionalizirata ladjedelnico v Kraljeviču V to svrho te ustanovi nova delniška družba z glavnico 30 milijonov kron. 25 odstotkov delnic prevzame Danubius/ ostalih 75 pa imenovane, banke. Ta ladjedelnici je gradila do sedaj po-lagace min, ker pa po senžermenda pogodbi teh ladij naša država ne 6n» imeti, bo ta ladjedelnica gradila sada j ribiške in tovorne ladje. Takih ladij jc v Kraljeviči žo 20. == Rafinerija alkohola. Tvrdka Cudič iz Kala jc ustanovila veliko, moderno rafinerijo alkohola, ki bo rafinirala samo alkohol, ki se proizvaja pri nas. = Nacionaliziran je sarajevske agrarne iu komercialne banke. Sarajevska agrarna in komercialna banka. ki je drugi največji bančni, zavod v Erzcgbosni. se bo nacionalizirala--Dosedaj je bi'a pri tej banki večina nemškega in madžarskega kapitala. Banko prevzame sindikat zagrebških denarnih zavodov. Glavniea se bo povišala za 30.000 novih delnic. — Ekonomsko stanje Japonske. Nipon, bogata in mogočna, otočja daljnega Vzhoda, kaže na gospodarskem polju znamenja prehoda iz enorume konjunkture vojnega, časa v mirpo delo. Padanje cen v Zedinjenih državah, visoko stoječa valuta in velike množine nagromadenega blaga, so postavile Japonsko naenkrat v težak položaj. O pravom razširjanju krize si še ni mogočo usvariti jaitie slike. Poročajo pa, da je „Banh of Johoha-ma" vsled ponovne represije denarnega tržišča zaprla za tri tedne svoje bureaue. rl'a banka financira v glavnem svileno blago. Ravnotako je prenehalo delovati mnogo lokalnih bank. Trgovska bilanca je postala pasivna. = Fnsija v amerikauski pet.rolej-ski industriji. International Petro-leujn (Jo., ki je v zvezi z Imperial Oil Co., jc kupila za 100 mil. dolarjev Tropical Oil Co., ki ima glavni interes v Kolumbiji. Iz te fuzijo bo nastala internacionalna kanadska petrolej sk a družba. = Valute na zagrebški borzi. Avstrijska krona 43-25, čehoslovaška krona 182, lira 530, marka 214, dolar 108. francoski frank 790, napoleondor 410, lej 240 do 247. Devize: Beograd 220, Milan 530—533, Newyork 107-109, Pariz 790, Praga 182-18S, Dunaj 43—4414. = Beograjska borza _ Valute: Franc. Franki 195, marke 53, leji 58, dolarji 25. Devize: Pariz 190, Milan 126—130, Dunaj 11, London 96—99, Praga 145—157. Devize so danes sla-bejše, čeprav je povpraševanje bilo zelo živahno. = Valute na tržaški borzi. Avstrijska krona 8-50, čehoslovaška krona 36, marka 43-50. dolar 21-50, angl. funt 77-25, francoski frank 149-50, švedski frank 355, lej 48, jugoslovanska krona 18-30. = Vahite na milanski borzi. Pariz 149, London 77, Newyork 21-69, Švica 355-50. = Valute na rimski borzi. Pariz 149-50, London 77-15, Newyork 21-65, Švica 357. = Valute v prostem prometu dunajske borze, čehoslovaška krona 324, lira 12-10. marka 525. dolar 258-50, angleški funt 900, francoski frank 17-90, švedski frank 42-70, lej 6, dinar 940, jugoslovanska krona 227, ogrska krona 104-50, rub-Iji 328, poljska marka 102. - Valute na borzi v Zurichu. Avstrijska krona 2-80, čehoslovaška krona 10-10, lira 28-40, marka 1230, dolar 609-5, angleški funt 21-70, francoski frank 42-35, dinar 21-50, jugoslovanska krona 5-35. Zagrebška borza dne 1. septembra. denar felago Jadranska banka . . -j.;.-^- Z 2SOO 9908 Ljubljanska kr. banki \ - i---. . 1W 1*00 Samska industrija . . . .}. 10*0 1078 Rečka pu£ka banka . . . . . . ... 480 470 ~ broračka parobr. plov., Dubrovnik .- 7700 7*00 rodna banka d. d. ....... 830 84« Eskomptna banka . ti' V - - - 1780 1745 Hrr. zHnaljala banka ..Vi . - , 780 800 Gutmann ..........S160 S17& Bank* i Jtedionica za Pcimorje, Sušak . 1100 Dunajska borza dne 1. septembra. Antr. kronska renta .. . . - - — . 91-— „ majska renta . . 91'7S Ogrska kronska renta ...... . . —"— v. avstrijsko vojno posojilo ....... . 71-75 Tanke srečke.......................200-— Kreditni zavod za trg. in indnztr..'--------lOlBr— Aadobanka......................778— Bankverein..........................W - Bosanska zemaljska banka ........ «51— Zivnostenska bank%. . . . .. . . . ^ - • 1705 — Državne železnice. .... ..... . . . ■ ■ 3080- - Jnžna železnica....... . ■ 117S-— Alpine-Montan ...... -,-« .... . . SMO-— P račka železna indaetr. .. . v----- - - 7230 — Vremensko poročilo. Ljubljana 306 m nad morjem Daa 31. avg. 1. sept 1. sept »S oo s fi* ■na > 22. ari 8. ari 15. ari 737*4 788*8 780 6 II 14 7 13-4 80-0 Vetrovi slab. srž. d.jgv. ST. SVV. Nebo oblačno g Obir 3044 m nad morjem tEptj 23 ari 585 8 8. ari 585-lt brez vetra obtačaa 14S, cormaloa 17*0. 5IT0MIR K-JELENC: r bojo z Albanci leta 1915. (Dalje.) DeGar Je 3anes malo albansko mesto ob izlivu reke Hadike v Drim. JV: starih časih je bil Debar važno križišče starih trgovskih cest, tu se je shajal zahod z vzhodom, sever z jugom, v Debru so ae križale stare rim Jmorali naprtiti na ržnSfesfflt težke ranče polne z municijo, opasati si patronke istotako nabasane z municijo, naprtili si torbe s konzervami in suhorjem, ker na redno prehrano v Albaniji nismo mogli računati. Ali morali smo potrpeti. Tako je bilo naše dobrovoljsko življenje! Točno ob polnoči od 23. na 24. maja smo čuli znak „uzbune". Po- ske ceste, ki so vodile od Save čez i skakali smo iz poetelj, oborožili se Niš, Skoplje, Tetovo in Gostivar v •Debar, kjer se je križala in sestajala ta cesta s cesto, ki je vodila od Ja-icLran&kega morja iz Drača čez Tira-no, Elbasan v Debar in odtod čez in hiteli na zborno mesta Kmalu je bil odred na mestu in pripravljen. Prihajal je s svojim štabom komandant odreda polkovnik Miškovic, ki je v kratkem nagovoru pozdravil Strugo, Ohrid, Bitolj v Solun m j vojsko in povedal namen našega po- jCarigrad; Debar je bil eno najbogatejših meet v evropski Turčiji, odtod že danes stari albanski pregovor, da bi z Debaiskim zlatom mogel kupiti cedi Carigrad. Ali pod turškim gospodarstvom je Debar propadel popolnoma, od starega in bogatega Dobra so ostali le sledovi v lepih in velikih', danes zapuščenih turških dvorih. Ko sem prišel v Debar, sem videl pirvi trenutek, da se pripravlja nekaj odločilnega. iVse meeto je bilo polno vojaščine, neprestano so dohajali novi transporti, rlovažalo se je.orožje, prihajala je brdska artilorija. •Kmalu smo zvedeli, da bo srbska vojaka, prisiljena vsled plemenske borbe v Albaniji in neprestanega vznemirjevanj a naših meja, okupirala Albanijo in vzpostavi] a tamkaj red. Nismo dolgo pričakovali tega; bilo je 23. maja popoldne, ko smo dobili povelje, da moramo biti pripravljeni na. odhod. Začelo se je mrzlično s pripravljanjem in oboroževanjem. Nam, ki smo prišli iz komitskih odredov, bila je precej težka in neprijetna selitev v redno vojsko. Poprej svobodni komite, oboroženi s ipuško, redcniki in bombami, smo si hoda: okupacija Albanije. Zadonela so povelja: Mirno! Gotov s! Napnni puškin* Nož na puškn! O desno rame I Stari debarski' pop j»* blagoslovil odred in točno ob dveh je kresni od-red proti Drimu. Naše predstraže so dospele doDri-ma nekako ob treh zjutraj in zavzelo položaj na levi obali, glavni del odreda pa sa je pomikail v razvitih strelskih črtah vzporedno r. Drim»m; naš bataljon je imel smer proti mostu čez Drim; ko so naše predstraže dospele do mosta, so jih obsula albanske mejne straže s hudim ognjem in taoj se je razvila ogorčena borba... z divjo vztrajnostjo 9» Albanci branili iz svojih skritih položajev prehod čez most, ki je bil ves -pregrajen z žičnimi ograjami; sovražnika nismo videli, bil je skrit visoko nad nami v sivih skalah in divjih čereh, ali njegovo kpoglje so žvižgale med nami, dobro je bilo le to, da smo imeli že poprej izkopane rove in skrivališča, ker sicer bi nas ti poizkusi, prekoračiti Drim, stali ogromnih žrtev ; v začetku smo z največjo naglico obfliireljeSali 'dozdevne in navidezne albanske položaje, ali faiitro smo se uverili, da jim tako ne moremo blizu. Vsakdo, ki se je priplazil na most, da bi odstranil žične zapreke, je gotovo padel, točen albanski strelec je pogodil svoj cilj, in vse rane so bile ali v glavo, ali v sroe ali pa v trebuh; stopile so v akcijo naše strojnice, ali tudi zastonj, ker niso imele gotovega cilja. Šele ob petih zjutraj so stopili v akcijo topovi. Tukaj sem videl ono nadnaravno ljubezen srbskega vojaka do topništva; on misli, da je pod Ognjem topov varen, da napreduje lahko brez ovir. Kakor hitro so zagrnieli prvi topovi, ko so zažvižgale nad nami prve granate, ki so padle in eksplodirale ob pečinah, ko eo se v zraku zamo-I drili šrapneli, je prišlo med nas pravo življenje... nestrpno smo čakali povelja naprej... Vedeli smo tudi, kakšen rešpekt imajo Albanci pred srbsko artilerijo, ki so jo dobro poznali i z leta 1013., zato smo bili prepričani, da morajo pod pritiskom ar-tilerije zapustiti svoje prve položaje, a nnm tako omogočiti prehod preko D rima in nadaljnje prodiranje v Albani jo. Skoro četrt ure so bili albanski položaji pod ognjem topov, Albanci so od poeetka pridno odgovarjali s svojimi puškami in strojnicami, ali vodno bolj je ponehaval njih odpor. „Bombaši naprea!" Kakor mačke so se splazili iz to-vov bombaši. na ramenu lahko kara-binko, v roki bombo... hitro so bili na mostu, zaškripale so Škarje, žice so padalo iu bombaši so bili na mostu, precej dolgo je trajalo, dokler si niso izrezali prehoda skozi goste žice, a kakor hitro so bili na dragi strani mostu, so se začeli vzpenjati po strmih pečinah navzgor... tu in tam se je še oglasila kaka albanska pn-ska # ' rV ferri so naši 'pionirji odstranili raz most žico in nam odprli pot . v malih oddelkih je prešel naš bataljon most in se ustavil pod albanski mi padinami . . . posamezni oddelki so se plazili navzgor ... in kmalu smo slišal prasket pušk ... zamolklo so zagromele bombe . . . naši bombaši so dospeli do albanskih položajev ... Prasketalo so puške ... gromele bombe ... „Bafcaljon napred!" Ves bataljon je planil naprej, plazili smo se navzgor, ali ko smo dospeli do albanskih položajev, smo videli, da so naši prvi oddelki že končali borbo in vrgli Albance nazaj. Albanci so pustili, kar nas je posebno čudilo, precej mrtvih v svojih položajih, ker sicer odneso vedno vse padle in ranjene s seboj, to nam je bil dokaz, da so Albanci pod našim pritiskom morali hitro odstopiti; tu smo videli prve Albance v svojih značilnih belili volnenih oblekah, prepletenimi s črnimi gajtanimi, z o-kroglo belo kapico na glavi. Pa tudi mi smo imeli nekaj mrtvih in ranjenih . . . Bombaši so nam pripovedovali, rta so na položaju zatekli še precej Albancev, ki so so trdovratno branili, dokler jih niso z bombami pobili, a ostali so pobegnili. (Dalje prih.) Preganjanje hudiča \i zoba aH nova čndotvorna Juhama. Poročajo nam: Šolske sestre v Grobi j ah pri Domžalah so izumile poseben čudežen način zdravljenja zobobola. Stvar se je raznesla že daleč po okolici; ljudstvo govori povsod o čudežnem zdravljenju in kar trumoma hite v Groblje ter iščejo tamkaj pomoči. Čudežni način zdravljenja je sledeči: Vsak bolnik mora prinesti štiri svečice. Te povalja sestra ,,zdravnica" v nekem semenu, ki ga ona nazivlja ,,zobno seme"'. Soma jo drobno, okroglo, podobno maja-* ronovemu. Svečo postavi sestra-re-dovnica na kakem podstavku, n. piv na krompir, navzkriž v globoko posodo, v katero nalije še neka j vode. Ko prižge sveče, mora bolnik nagniti obraz nad posodo, „zdravnici" pokrije še glavo z nekim prtom ter zaukaže bolniku, da drži odprta usta in spušča v posodo sline. Tako mora bolnik vzdržati toliko časa, da pogo-re sveče. Potem ga sestra odgrne in mu pokaže čudo: na dnu posode plava v vodi vse polno neizmerno drobnih črvičkov. „Yse te črve ste imeli v zobu, sedaj smo jih izgnali in zob vas ne bo več bolel". Da je efekt še večji, pobere „duhovni oče"' črvička iz posode, jih dene pod mikroskop, ter jih pokaže bolniku rekoč: „Vidi-te, kakšne pošasti ste imeli v zobu 5 ni čuda, da so vas tako mučili, vidi-i te, kako dolg rep ima, kakor hudon ba..Ker vsled gorkote in sugeetijej bolečine navadno v resnici odnehajo^' je nevedno l judstvo popolnoma pre-, pričano o čudežnem zdravljenju ter pripovedujejo o učinkujočem izganjanju črvov iz zob v Grobljah. — Sestre sicer ne računajo nič za pri-rajanje „zobnega čudeža", vendar pa sprejemajo rade darila za uboge, otroke... Sleparija obstoji v tani^ da ne prihajajo tisti črvi iz zobj,-ampak iz starega črvivega semena, ki1 se drži sveč in katere izganja iz semen gorkota gorečih sveč, da padajo v vodo. Ljudstvo slepo verjame, sv etram pa nese. Poizkusili so čudež tudi boljši ljudje in so kot priče vedno na razpolago. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „}utra". Odgovorni urednik Vit F. jelene. Sbiturljenf realke ^tčSES v primerno službo, najrajše v denarni zavod. Znanje srbohrvaščine, ruščine in nemščine. Ponudbe je staviti pod ,,Vztrajnost" na npravništvo «Jutra». 88 noTa, z dobro pnevmatiko, «i od K 2200--; šivalni ■troji In pnevmatika ter vsakovrstni deli dvokoles po znižani ceni pri Batjetn, Ljubljana. Stari trg St. 28. 26 10-4 OlajSano in okrajih šano dvojno knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maki Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. .Prospekt zastonj. 73 5—4 za firkoslikar-stvo FILIP PBISTOU, hotel Kalifi, se priporoča. 80 fr-* Pmrin W la&tk voz (parizar), širina ■ milil uli platišč 7 cm, nporaben za kmetijo. — Istotam se prodaata dva uprav* ljlvfika brez vzmeti. Dobe se vozovi novih vzmeti. Več po^p Izdelovalnio& raznih vozov H. LOZAS, Sragomelj, poŠta Domžale. 76 4—4 In modno blago za moške se dobi po primerni ceni v trgovini: J. Konov&r, Stari trg 10. 38 8—3 -.-ie zanesljiva žensfea,1^ Ijani dobro'spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se ▼ upravništvu l k umno ter vse droge deželne pridelke kupnje trgovina s semeni: Sever & Komp., LJubljana, Wol-fova olloa it. 12. 13 10-6 Strojnika sprejme takoj 72 4 Delniška Mama, d. cLiIjubljanL I Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dostojavaklj-Levstlk: Besi. Roman vi V. delih. Broi 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 £ 60 v več. Goaoourt-P&stnikln: Dekle EKsl Roman. Broi 10 K, vez. 16 E, po pošti 1„E 80 v več. Csrrastei-Soril: Tri novele. Broi. 10 E, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 r več. Shakespeare-Znpan&ld: Sen kresne noti. Broi. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 ▼ več. jLBte Debel Jak: Solnce in sence. Broi. 10 K, vez-.H K, po-pošti 1 E 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. Broi. 18 K, po pošti 2 K 60 v več. Josipa JurdlSa zbrani spisL Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 E, po pošti .3 E več, II. iresek broš. 82 E, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v I Prva veletrgovina s kemikalijami ▼ vseh industrijskih krajih prvovrstne zanesljive kateri so dobro vpeljani posebno t tekstilni ter gg v industriji za nsnje kakor tudi ▼ papirnicah. Javijo naj se samo oni, kateri imajo prima reference in dolgoletno prakso, pod _K. R. 963" na „Ingeft", Inseraten-Gesellschaft m. b. H., Wlea L, Fraaz- Josefs-Kal 7-9. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn == iz Prostejova (Češkoslovaška) == Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante In dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 36 6—5 Trpežno blago. Samo na debelo. Upravnik za dnevnik v Mariboru se išče. Ponudbe naj se sporoče upravništvu BJutr»", Sodna olloa 6. Profesor 87 2—2 btvšl 23letal prinarij oddelka za žetske bolezni h porodalšnlce i deželni bolnici zopet ordinira od pol II. do pol 12. in od 2. do 4. Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. Naročajte dnevnik „Jutro"! Menjalnica Slovenske esbomptne banbe Ljubljana 34 3—3 Ima poseben borzni oddelek. ZnfZane ce Znižane cene I Angleško sukno za moške obleke, izgotovljene obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, moško perilo, kravate, čepice itd. : Zaloga vseh sokolskih potrebščin. ===a Prva kranjska razpošiljalna u LJUBLJANA, Dvorni trg 3. lailnl modni atelje. Lastni modni atelje. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hpanllne vloge po čistila s Ustanovljena leta 1881. Ustanovljena leta 1881. brez odbitka, pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama asa svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Teko« raCun. 1 11-2 IStiisifoJbilrifo tiskarna, d. d. t Jjubljani.