Malikoslovje. Spisal Fr. Metelko. (D.lje.) Potrimba pravijo, da je bil Radegost. Xemec Ekhard je ime Potrimba *) izpeljal iz potreba. *) Derivatur auteni vox Potrimbus a sorabico nomine potreba sive potrebnv egenus, indigens a verbo trebam, quod signiticat cgeo, indigeo. (IHonum. Intreboc. pag. 77.) Noviee tee. 9. 1. 30. 1863. Pozvizd, bog burje in viharjev pri malikovavskih Rusih. Prabog je bil zmed vsih bogov izvirni in nar višji, bog vse oblasti v nebesih in na zemlji. Pri Slovakih se je beseda Prabog do današnjega dne še ohranila. Pra — je predlog kakor v praded, pravnuk itd. po sadanje preddpd, predvnuk itd. Pranien (promenj), Prom, Prome, Parom, Prouen. Se je spreminjal kakor svetloba ali žarek. Hplmold (wChron. Slav." I. c. 83. p. 68, H. slr. 260) piše: ,Jllic inter vetustissimas arbores vidimus sacras quercus, quae dicatae fuerant Deo Prouen. Illic spcunda feria populus terrae cum flamine et rpgulo convenire solebant propterjudicia". Pramžimas (Prabrama, Praživot), je bil na Litavskem začetnik vsega življenja; Prabog, svetloba, vzrok stvarjenja. Pramžu jebilo imenovano Pramžimasovo stanovanje.*) Praurime (Pravrime) boginja svetega ognja, ki so ga mogle device (imenovane Praume, Vestalinen, Vestalike, Veste, odtod izppljujejo npkteri ,,nevesta" ne Vesta, ali ne v devištvo odločena, in Vesta od iana doni, greška Hestia in indjanska Agnaja ste tudi boginje ognja. Pravda, Pravo, kar Perun. Prij a , kar Ži va. Pripegal (Pripekal), kar Živa. Prokorimos, kar Prainžimas. Priapus, kar Tur. Propastnik (Priepasn ik), kar Pekelnik (od propast, brezno). Prone, Prono, Proven, kar Perun. Provo, Pravo, bog pravice. Prvesnja pomeni še zdaj pomlad priSlovakih, karVesna. Pfemysl v. Libussa. Pušč (Puscetus) bog končanja. Pistric (Pusteric) bog osode (veči del hude). Mende od Pija-ta bivšega v versti Černoboga in streti. Od njega (H. str. 290) se bere: .Jdohini Pusteric intus cavum est et aqua repletum atque igne c i r c u m da tu m c u m i ngenti soniln aquam illam in adstantes instar fl a mmarum evomit". Xekdanji ,,hlapon". Radagost, Radagaisus je po nekterih nienjenji Ra- •) Svete ptice Slovenov. Čislo 11. tečaj 3. gavran cislo 14. tečaj 3.) degost. Od unega Stfedowsky (Sacr. M. hist. p. 37. H. str. 11) piše: Radgost spii Radagostus ex fainosioribus Deaster unus et per plurimas slavonicarum gentium regiones praecipua religione celpbratus, qua a Radagosto famosissimo inter Scytas et Gothos rpge suum nomen et institutioiipm trahere perliibetur et hac ratione et occasione pro nuiiiine est a Slavis sublevatus". Radagost (bog vcselja in gostarij) je živel leta 411. Dmgi pišejo od njega, da je bil slikan (malan) z levovo glavo, ki je bil na njpj prelepo kovan venec, in gosi ali Jabudu podoben ptič z raztegnjenima perutama. Čern konj niu je bil posvečen , ki se nanj ni smpl nihče drugi vsesti, ko le njegov duhovnik. Ta konj jim je služil v prerokovanje. Veliko slovesnost so niu posebno spomladi doprinašali. Radamaš podzpmeljsk bog, kar Pekelnik, Merot ali Marovit. Radegost, Radihost, Radigost (Merciirius) je sostavljeno inie z bpsedo radost, ki pomeni veselje in gost (hospes). Masi v bukvah ,,de Diis Obotritarum" (c. 4. p. 72.) pravi: ,,Radegast foruia erecta augustiori conspicuus erat — facie rotunda ad majestatem magisquam venustateni coinposita, pars imaginis pulchritudinem herois, pars vero res gestas et insignia illius ostentat." Rarah, Rarašek, kar Pekulik. Rassa ali Rosa je bila velika slovesnost zedinjenosti ognja in vode; na Poljskem Sobotka, na Prusovskem Kekiris, na Volhovskeni Kokkuris in na Litavskem Rassa ali Rosa imenovana. Obhajali so jo 23. Rožnika zvečer, ker so ogpnj netili in cvetlice v vencih v vodo metali. Ragana na Litavskem, kar Vilu (Xyrafe). Ragutis na Litavskem, kar na Rusovskeni Uslad bog gostja. Razi, bog sveta (svetovavcc). Razivia, t. j. Rodiva kar Živa. Rugevit v. Barovit. Rusadla ali Turice je pri Slovakih imenovana slovesnost dne Letnice o vinknštib, ko še zdaj visoke drevesa pri hi.šali stavijo. Mcnde nampsti Rusalo ali Risalo, ker Ris in risati ima tudi pri Slovpncih vražen pomen. Rusalkc, povodne device, ki v globočinah vod prebivajo (Sirenen). (D.ije .iedi.>