Svet po vnanjem sodi.
Judovsko ljudstvo je imelo Boga za svojega kralja in najvišega gla-varja. Ker pa Boga niso videli, postali so nezadovoljui ter so tirjali od višega duhovna Sainuela, naj jim da kakega vidnega kralja, kakor ga imajo dmga ljudstva. Samuel jim izvoli Savla iz rodii Benjamina. Bil je ta zel<5 lep, čverst in visok mladeneč; za glavo je bil višji od vseli drugih ljudi. Toda bil je brez posebne iineuitnosti in nizkega stanii. Knezi in velikaši izmed ljudstva so se ga izogibali, priprosto ljudstvo pa, ki rado gleda na vnanji bliše, je reklo: ,,Kako bo neki ta naš kralj, kako nas bo varoval iu sovraž-nikov rešil?"
Ravno tako, kakor Savlu, in le še hujše se je godilo, ko je prišel Kristus na svet. Veliko sto let so posebuo Judje pričakovali Zveličaija ter so Boga prosili, naj jim ga pošlje. In prišel je. Spozuali so sicer, da Kri-stus premaga vse preroke po svetosti, modrosti in čudežih. Pa ker je prišel brez vsega šuraa iu hrupa na ta revni svet, ponižen, ubog, miren in pohleven; ker je bil iz ubožne in neimenitne družine, čeravno kraljevega rodii: zatoraj so lnu bogatini in veljaki obvačali herbet, priprosti in surovi Ijudj6 so pa vpili: ,,Križaj ga, križaj ga!" ko jim je Pilat pokazal obljubljenega Mesija.
Glejte otroci, takošen je navadni svet §e zmiraj bil, in takošen je še zdaj. Svet le prerad po vnanjem sodi, in skoraj prav ima naš slovenski pesnik, ki pravi, da le petica da ime sloveče, in da človek toliko velja, kar plača.   Zatoraj ne iščite si posvetne hvale in časti, teinveč delajte dobro in
varujte se hudega.
-----------                                 F. Rup.