© Strojni{ki vestnik 48(2002)4,234-239 © Journal of Mechanical Engineering 48(2002)4,234-239 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 372.862:373.62:658.512.2 UDC 372.862:373.62:658.512.2 Strokovni ~lanek (1.04) Speciality paper (1.04) Projektna naloga kot strategija vzgojno izobra`evalnega dela The Project Task as a Strategy for Education-Training Activities Amand Papotnik Prispevek obravnava projektno nalogo kot strategijo vzgojno-izobraževalnega dela, ki je organizirana od idejne zasnove prek izdelave prototipa, tehnične in tehnološke dokumentacije, izvedbe serijske proizvodnje do analize dela in ovrednotenja izdelka - projekta. Pri taki nalogi lahko sodelujejo učenci več vzporednih oddelkov ali različnih razredov, pri čemer gre lahko za delitev dela med razredi. Projektna naloga je tista strategija vzgojno-izobraževalnega dela, pri kateri gre za razvoj različnega mišljenja, ustvarjalnih sposobnosti, pridobivanja, poglabljanja, utrjevanja in uporabe znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike in računalništva, industrijskega oblikovanja itn. © 2002 Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Ključne besede: delo vzgojnoizobraževalno, strategije dela, naloge projektne, reševanje problemov, mišljenje divergentno) This paper deals with the project task as a strategy for education-training activities. The project task is organised as follows: it begins with the conception, and then continues through prototype, technical and technological documentation, execution of series production and on to analysis of the work and evaluation of the product-project. In such a task the pupils of several classes or different classes can cooperate so that the work is divided among the classes. The project task is a strategy of education-training activities including the development of divergent thinking, creative capacities, acquiring, developing, exercising and applying knowledge in the areas of technology, production planning, economics, ergonomics, ecology, information processing and computer science, industrial design, etc. © 2002 Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: education-training, strategy of activities, project tasks, problem solving, divergent thinking) 0 UVODNE MISLI Tehnična vzgoja (tehnika in tehnologija) omogoča učencu spoznati, kako človek spreminja naravo z namenom, da preživi; kako uporablja tehniko in tehnologijo in informacijska znanja. “Ta predmet ima izredno velik vpliv na razvoj spoznavnih, čustvenih, gibalnih in socialnih potreb učenca, ki jih lahko udejanja le v stiku s tehniko in tehnologijo. Njen pomen je povezan s potrebami družbe, ki mora v sodobnih razmerah skrbeti za svoj obstoj. To bo lahko uresničevala s tehnološkim napredkom na vseh področjih, kar ji bo omogočilo, da se bo lahko enakopravno vključevala v evropske tokove in bo primerljiva z razvitim svetom.” [7] “Poudariti moramo, da je tehnična vzgoja v pravem pomenu vzgojni in prav tako tudi izobraževalni predmet, čeprav v nobenem primeru ne mislimo zmanjševati pomena, ki ga dajemo predmetu kot vzgojnemu, usmerjevalnemu, oblikovalnemu predmetu. Nasprotno, predmet je vzgojno-izobraževalen.” [3]. Pri tehnični vzgoji (tehnika, tehnologija) vse bolj prihaja do večje izobraževalne vrednosti, z bolj zahtevnimi vsebinami, metodami in postopki v okviru projektne naloge kot posebne strategije vzgojno-izobraževalnega dela s poudarjeno možnostjo korelacije, integracije, kooperacije, prenosa znanja, diferenciacije in individualizacije. V tem prispevku bom posebej poudaril projektno nalogo, pri kateri naj bo čim manj “reproduktivne aktivnosti ali dela po nareku, ki nima veliko skupnega z ustvarjalno tehnično aktivnostjo in problemskim načinom vodenja razvoja divergentnega mišljenja” [5], in prav pri projektni nalogi učencev na nevsiljiv, ustvarjalen in prijazen način vstopa v svet tehnike in tehnologije. VH^tTPsDDIK stran 234 Papotnik A.: Projektna naloga kot startegija - The Project Task as a Strategy 1 PREDSTAVITEV PROJEKTNE NALOGE Projektna naloga je organizirana “od idejne zasnove prek izdelave prototipa, tehnične in tehnološke dokumentacije, izvedbe serijske proizvodnje do analize dela in ovrednotenja izdelka-projekta” [4]. Projektna naloga lahko sestoji iz sedmih učnih enot. Potek učnih enot je naslednji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. načrtovanje in razvoj izdelka, izdelava prototipa, konstruiranje (izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije), priprava serijske proizvodnje, ekskurzija, izvedba proizvodnjega dela na tekočem traku, konec proizvodnega dela [5]. Pri taki nalogi lahko sodelujejo učenci več vzporednih oddelkov ali različnih razredov, pri čemer gre lahko za delitev dela med razredi. Izvajanje sestavin projektne naloge v posameznih razredih izhaja iz mrežnega načrta dejavnosti, ki jih postavimo v uvodnih učnih urah, pri katerih razvijamo idejo za projektno nalogo. V tem delu predstavimo tematiko, nato pa učenci predlagajo mogoče rešitve, ki naj se nanašajo na celotni postopek,in sicer rešitve od zamisli do izdelka. Ta krog “model vseh dogajanj” [8] je sestavljen iz naslednjih stopenj oziroma dogajanj: informiranje, načrtovanje, odločitev, izvedba, nadzor, vrednotenje. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da so vse dejavnosti tega modela tokrat osredotočene na primer robota, ki ga lahko zgradimo s sestavljankami (npr.: sistem gradnikov Legodacta) ali z obdelovanjem, oblikovanjem, preoblikovanjem gradiv (npr: iz kartona, lepenke, odpadne embalaže, umetnih snovi itn.). Projektno nalogo je treba pojmovati kot možen primer, pri čemer je izdelek le izrazno sredstvo in se lahko prilagaja katalogom znanja, izobraževalnim programom, interesom, sposobnostim učencev itn. Predstavljeno projektno nalogo je treba razumeti kot strategijo vzgojno-izobraževalnega dela in na tej podlagi izoblikovati priprave na vzgojno-izobraževalno delo. Projektne naloge je po tej metodologiji mogoče uspešno izvajati v osnovni šoli (na razredni in predmetni stopnji), pri praktičnem pouku v srednjem poklicnem in srednjem tehničnem izobraževanju, pri strokovnoteoretičnih predmetih v različnih programih srednješolskega izobraževanja. Sl. 1. Model vseh dogajanj PROJEKT izbira izdelka razvojna skica dimenzioniranje izbira materiala IZDELAVA _ PROTOTIP . izdelava sestavnih delov . montaža . popravki POPRAVKI Sl. 2. Miselni vzorec: Od prototipa do končne podobe projekta (izdelka) | IgfinHŽslbJlIMlIgiCšD I stran 235 glTMDDC • • • Papotnik A.: Projektna naloga kot startegija - The Project Task as a Strategy Preglednica 1. Naloge, vzgojno-izobraževalni in psihomotorični cilji pri projektni nalogi Ura Učna enota Naloge Vzgojno-izobraževalni in psihomotorični cilji 1 Načrtovanje in razvoj • Motiviranje učencev. • Učenci se znajo odločiti za izdelka • Oblikovanje predlogov, uporaben izdelek in narisati utemeljevanje in odločitev. razvojno skico. • Izdelava razvojne skice, • Izdelek znajo dimenzionirati. dimenzioniranje in izbira • Znajo izbirati primerno gradivo gradiva. za izdelavo izdelka. . Navajajo se na skupinsko delo. 2 Izdelava prototipa • Izdelava prototipa, analiza in • Uvidijo in razumejo vlogo popravki. prototipa v proizvodnji. • Vnašanje popravkov v projekt. • Obvladajo delovne operacije, ki so potrebne za izdelavo. • Spoznavajo nevarnosti pri delu in pomen uporabe zaščitnih sredstev. 3 Konstruiranje • Izdelava sestavne risbe, • Z uporabo skice in prototipa delavniške risbe in kosovnice. zmorejo natančno narisati sestavno in delavniško risbo in izpolniti kosovnico. 4 Priprava serijske • Priprava tehnološkega lista. • Spoznajo tehnološki list, proizvodnje • Priprava šablon, organizacija razumejo njegov pomen in ga sistema delovnih mest, priprava znajo smiselno izpolniti. na ekskurzijo. • Razumejo pomen šablone za serijsko proizvodnjo. • Znajo organizirati delovna mesta za serijsko proizvodnjo. 5 Ekskurzija • Ogled serijske proizvodnje. • Uvidijo pomen delitve dela in • Zbiranje podatkov o tehnološki serijske proizvodnje. dokumentaciji in organizaciji • Pridobijo spoznanja o pomenu delovnega postopka. tehnološke dokumentacije, • Vnašanje novih spoznanj v naše organizacije delovnih mesti n proizvodno delo. notranjega transporta. 6 Izvedba proizvodnega • Normiranje delovnih mest in • Zavestno izpolnjujejo varnostne dela (po tekočem določitev števila učencev na predpise in uporabljajo zaščitna traku) posameznem delovnem mestu. sredstva. • Upoštevanje pravil o varnem • Pravilno opravljajo delovne delu, uporaba zaščitnih sredstev. operacije, postopke in naloge. • Izdelava sestavnih delov, • Pridobivajo si znanja, montaža in medfazni nadzor. ustvarjalne sposobnosti, ročne . Površinska obdelava in zaščita. spretnosti in delovne navade. 7 Konec proizvodnega • Konec izdelave. • Znajo primerjati uspešnost dela • Končno preverjanje kakovosti in svojega dela z delom delavcev v preskušanje. proizvodnji. . Izračun proizvodnih stroškov. • Vrednotijo porabo gradiv, . Izračun vrednosti izdelka. energije, obrabo strojev in • Primerjava šolske in tovarniške naprav ter učiteljevo vloženo proizvodnje. delo. • Spoznajo postopek za izračun vrednosti izdelka. Projektni način dela je mogoče uveljaviti tudi pri projektnih dnevih, tehniških dnevih, raziskovalnih in poletnih šolah. 1.1 Od prototipa do končne podobe projekta (izdelka) Iz miselnega vzorca je razvidno, da ustvarjalne in miselne dejavnosti izhajajo iz izdelave prototipa (prvi izdelek), ki ga nato popravimo, dopolnimo in izboljšamo in šele potem preidemo k izdelovanju (izdelka) projektne naloge. V preglednici 2 si bomo ogledali razporeditev vzgojno-izobraževalnih enot pri primeru robota. VH^tTPsDDIK stran 236 Papotnik A.: Projektna naloga kot startegija - The Project Task as a Strategy Preglednica 2. Razporeditev vzgojno-izobraževalnih enot pri primeru robota Projektna naloga: Robot – sestavljanka _____________________________J_ <- 1. Načrtovanje in razvoj izdelka _______ Izdelava prototipa _______ Konstruiranje _______ Priprava serijske proizvodnje 5. _______ Ekskurzija -------- iL 6. 7. Izvedba proizvodnega dela (po tekočem traku) __________________________ _______ Konec proizvodnega dela Pri tem primeru in pri drugih ne gre za storilnost, ampak stvarne - logične (stvarne - predmetne) vsebine načrtujemo skladno s postavljenimi cilji, možnimi vednostmi, z znanji, sposobnostmi, navadami, spoznanji in z načini za vrednotenje in ocenjevanje rezultatov in dosežkov. Izdelek ni namen, ampak le sredstvo za uresničevanje vseh zgoraj omenjenih kategorij pri vzgojno-izobraževalnem procesu.______________________________________________________________________ SESTAVNI DEL 1 i osnovni gradnik Sestavna dela 50 > V SESTAVNI DEL 2 ( glava ) 15 Prikaz opozoril za varno delo grn^OtJJIMISCSD 02-4 stran 237 |^BSSITTMIGC Papotnik A.: Projektna naloga kot startegija - The Project Task as a Strategy ROBOT - RAZLIČICE i 6. Usmerjevalna medetapa -metainterakcija Sl. 3. Miselni vzorec: Primerjava artikulacij VBgfFMK stran 238 Papotnik A.: Projektna naloga kot startegija - The Project Task as a Strategy 1.2 Primerjava artikulacij Iz miselnega vzorca: Primerjava komponent projektne naloge z artikulacijo po Freyu je mogoče razbrati, da imata obe metodologiji precej podobnih komponent. Ugotovimo lahko naslednje: ¦ artikulacija po Freyu je splošnejša, ¦ projektna naloga je prav tako tudi splošno uporabna in zelo primerna za tehnično in tehnološko področje, ¦ uporabna je pri osnovah tehnične vzgoje (tehnike in tehnologije) na razredni stopnji, ¦ izredno primerna je pri pouku tehnične vzgoje v osnovni šoli (tehnike in tehnologije), pri strokovno-teoretičnih premetih različnih usmeritev v srednji poklicni in tehnični šoli in pri praktičnem pouku v vseh programih in usmeritvah srednjega poklicnega in tehničnega izobraževanja, ¦ od učiteljeve iznajdljivosti, znanja in didaktične usposobljenosti je odvisno, kako bo znal teoretična izhodišča prilagoditi in usmeriti v pravo in uspešno smer. 2 NAMESTO SKLEPA Projektna naloga je tista strategija vzgojno-izobraževalnega dela, pri kateri gre za razvoj različnega mišljenja, ustvarjalnih sposobnosti, pridobivanja, poglabljanja, urejevanja in uporabe znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike in računalništva, industrijskega oblikovanja itn. Pri učnih urah, ki gradijo projektno nalogo, je treba pobude in motive za ravnanje primerjati s potrebami, interesi, sposobnostmi in nagnjenji učencev ter tako ustvarjati ustrezen, kakovosten in prijazen vzgojno-izobraževalni postopek. Ob sklepu pa še misel iz knjige Učenje: skriti zaklad, ki opozarja na pomen znanosti in tehnologije in enopomensko opozarja na potrebo in nujo po navzočnosti tehnike in tehnologije v predmetnikih (tudi osnovne šole) ter končuje takole: “Če ne bomo posvetili tej nalogi izjemnih naporov, bodo dežele, ki jim manjka osnove za vključitev v mednarodno tehnološko tekmovanje, postale območja revščine, obupa in nasilja, česar se ne bo dalo odpraviti s pomočjo ali humanitarnimi dejavnostmi” [1]. 3 LITERATURA [1] Delors, J. (1996) Učenje: Skriti zaklad; Poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, Pripravljeno za UNESCO, Ministrstvo za šolstvo in sport, Republika Slovenija, Ljubljana. [2] Hansel, D. (1995) Das Projektbuch Grundschule, Belz Verlag, Weinheim; Basel. [3] Papotnik, A. (1988) Specialna didaktika in metodologija tehnične vzgoje, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. [4] Papotnik, A. (1991) Prispevki k didaktiki tehnične vzgoje za razredno stopnjo, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor. [5] Papotnik, A. (1992) Prvi koraki v projektno nalogo, Didakta, Radovljica. [6] Papotnik, A. (1998) S projektno nalogo do boljšega znanja, Ozolit, Trzin. [7] Papotnik, A., B. Aberšek, F. Florjančič (1996) Zaustavimo izganjanje tehnične vzgoje iz predmetnika devetletne osnovne šole, Republika, Ljubljana. [8] Rottluff, J. (1992) Selbstandig lernen; Arbeiten mit Leittexten; Belz Verlag; Weinheim und Basel. Avtorjev naslov: prof.dr. Amand Papotnik Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Prejeto: 8.1.2002 Received: Sprejeto: 23.5.2002 Accepted: gfin^OtJJlMlSCSD 02-4 stran 239 |^BSSITIMIGC