IZPISKIIZ ARHIVA
Bodeča žica okoli Ljubljane
Ob pregledu štiriletne kronike NOB najdemo vsak dan dragocen utrinek in je le delček mozaika, ki nas je privedefdo tako težko priborjene svobode.
23. februarja 1942 se je okupator odločil, da na kar se da brutalen in primitiven nacin onesposobi Ljublja-no in njene Drebivalce, saj je takrat ugotovil, da je prav Ljubljana Žarišče in center vseh akcij in okroznic, ki segajo na vse konce okupirane Slovenije. Odločil se je onemogočiti prehod iz mesta vsem aktivistom, jih za-preti in s tem preprečiti vsakršno nadaljnje osvobodil-no gibanje.
Sovraznik je osvobodilno gibanje resda za nekaj časa ohromil, nikakor pa ga ni onesposobil in onemogočil. Vodstvo CK KPS je namreč takoj pričelo z načrtnimi in tehtnimi akcijami. Njihov namen je bil, da še v bodoče kljub zapreki ohranjajo neprestane stike s pre-bivalstvom izven žice, predvsem pa s prvimi parti-zanskimi grupami in odredi, ki so ze nastajali.
V mestnem, obkoljenem predelu je prišlo do razdeli-tve rajonov. Znotraj žice so jih osnovali devet: Center, Bežigrad, Šiška, Tramvaj, Vič in Rožno dolino, Tmo-vo, Poljane, Moste in Železnica. Predeli izven žice pa so se organizirali v sedem rajonov: Polje, Barje, Ko-zarje, Dravlje, Ježica, Zalog in Zadobrova. Delovalo pa jf še preko 400 uličnih in terenskih odborov.
llegalci in aktivisti, ki niso dovolili, da jim karkoli preknža pot so tako potrebovali veliko poguma, drzno-sti in iznajdljivosti, da je delo lahko nemoteno poteka-lo. Izkoristih so vsako pot preko bloka, s propustnico, seveda. Tako se je zelo lzkazal Lojze Kremžar, pokojni voznik rešilca, saj se je lahko nemoteno premikal preko bloka, s tem pa ogromno pripomogel NOB. Podobno se spominja voznik pivovarne Union, Ivan Skodlar. Imel je propustnico in je lahko v sodih pripe-ljal veliko dragocenega materiala. Žal pa ga je zasumil njegov sodelavec, mu ukradel vse dokumente in ga s tem popolnoma onemogočil.
Na Brdu je meja potekala le 50 m proč od tiskarne Podmornica. Delo v njej bi bilo prevec nevarno, poleg tega pa so tu tiskali izredno dragocene brošure in letake, ki sovražniku še zdaleč niso smeli priti v roke. Vodstvo Centralne lehnike je tako sklenilo, da se mora Podmomica nemudoma preseliti. Kaj kmalu so našli prikladnejši in varnejši kraj in jo premestili v Erbežni-kovo domaajo v Kozarje, kjer je nemoteno delovala skorajda še pol leta.
Posebno uspešen je bil tudi kanal, ki je vodil po železnici vse od liubljanskega kolodvora pa do Ope-kame na Brdu in vidiceve opekarne na Vrhovcih. Med premogom in gradbenim materialom so lahko prepe-Ijali sanitetni material, pa material za potrebe tehnike in tiskarne, nadalje ni manjkalo tudi hrane in obleke, katero so tako naprej pošiljali v Do^omite.
Zasledimo pa še celo vrsto aktivistov, ki so na več sto zvijač uspešno prepeljali preko blokov celo vrsto bodo-čih partizanov.
Lahko zaključimo z mislijo, da je ideja po svobodi in neodvisnosti bila tako močna, da je ne bi mogel prema-gati še tako visok in močan zid.
MOJCA ČERNE