PRIMORSKI dnevnik \\ Z^l izhajati v Trstu 3- niaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na dklostil. Od 5. do 17. se-Plembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-s', od 18. septembra 1944 a° 1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-Bil je edini tiskani par-l,zanski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 203 (13.141)
Trst, četrtek, 15. septembra 1988
Po dolgotrajnih pogajanjih izdelan kompromisni dokument
Soglasje Višjega sodnega sveta v zvezi z bojem proti mafiji
Končno stališče priznava utemeljenost vprašanj, ki jih je zastavil sodnik Borsellino, obenem pa izreka zaupnico sodnikom, ki vodijo preiskave o mafiji
RIM — Obtožbe, ki jih je sodnik iz Catanie Paolo Borselino 20. julija letos v intervjuju v rimskem dnevniku Re-pubblica iznesel v zvezi z bojem proti mafiji so, »čeprav z nekatrimi netočnostmi, opozorile na stvaren problem.« Tako se začenja dokument o vprašanju preiskav proti mafiji, ki ga je Višji sodni svet po vso noč trajajočih razpravah soglasno odobril na včerajšnjem zasedanju. Doseženo je bilo torej skupno stališče, ki sicer ne more biti drugačno kot kompromisno, je pa vsekakor odraz zavesti o resnosti tega vprašanja in tudi čuta odgovornosti najvišjega sodnega organa.
Dokument je skoraj izključno namenjen delovanju skupine preiskovalcev, ki na palermskem sodišču vodijo boj proti mafiji. V zvezi z izjavami sodnika Borselina, ki je dejal, da je bila ta skupina razpuščena, je v dokumentu poudarjeno, da to ni res in da različni pogledi, ki seveda obstajajo, v nobenem primeru ne odražajo namena, da bi razpustili to skupino, kateri med-drugim niso odvzeli niti ene preiskave v zvezi z mafijo. Višji sodni svet je vsekakor mnenja, da bogatih izkušenj, ki so si jih nabrali preiskovalci pri tem delu, v nobenem primeru ne bo
mogoče pustiti ob strani, ampak jih bo treba še obogatiti. Prav zato je Višji sodni svet mnenja, da morajo biti tudi druge preiskave v zvezi z mafijo poverjene isti skupini sodnikov.
V nadaljevanju poročila so nato navedeni nekateri operativni predlogi v zvezi z delovanjem te skupine, med tem tudi sklep, da tem sodnikom ni mogoče poverjati poleg preiskav v zvezi z mafijo še drugih nalog.
Za dokument so, kot rečeno, glasovali vsi člani Višjega sodnega sveta, ki so se včerajšnje seje skoraj polnoštevilno udeležili (poleg predsednika republike Cossige, ki se sej ne udeležuje, čeprav je formalni predsednik tega organa, je manjkal le še en član) in so ga podprle vse tri sindikalne organizacije sodnikov. Tudi v političnih krogih so reakcije pozitivne, saj je doseženo soglasje vsekakor nadvse pomemben rezultat. Zadovoljstvo vlada tudi na Siciliji, še zlasti v sodnih krogih, kjer ta dokument ocenjujejo kot poziv k ublažitvi medsebojnih sporov in voljo po nadaljevanju boja proti mafiji.
Na sliki (telefoto AP) Višji sodni svet med včerajšnjim zasedanjem.
Sodnik v pokoju
žrtev mafije
TRAPANI — V bližini Trapanija je ponovno prišlo do umora, ki kot običajno odpira nova vprašanja in sume. Neznanci so tokrat ubili upokojenega sodnika Alberta Giacomellija. Giacomelli, ki je imel 72 let, je bil bivši predsednik kazenskega sodišča v Trapaniju, bil pa je tudi član komisije za preventivne ukrepe proti mafiji. Komisija je obravnavala družbeno nevarne mafijce.
Sodnikovo truplo so našli včeraj zjutraj malo po osmi uri na nekem pokojnikovem posestvu. Prve preiskave so pokazale, da je Giacomelli umrl zaradi dveh strelov v glavo. V bližini trupla pa so preiskovalci v grmovju našli vespo, čelado in pištolo kalibra 38, ki se je je zločinec po vsej verjetnosti poslužil.
Sodnik Giacomelli je šel v pokoj meseca maja. Pred časom je moral pričati pred višjim sodnim svetom, ki je takrat uvedel preiskavo v zvezi s sodelovanjem bivšega državnega namestnika Coste z mafijo. Costa je nadzoroval sodne postopke proti nekaterim mafijskim voditeljem. Umorjeni sodnik Giacomelli je bil tudi bogat posestnik, že lani pa so mu običajni neznanci zažgali eno od hiš. Dogodek so tedaj pripisovali naključju, Giacomellijeva nasilna smrt pa sedaj potrjuje, da je bil opozorilo s tipičnim mafijskim pečatom.
Ob rastočih napadih srbskih borcev
Predsednik ZZB Matic odstopil
BEOGRAD — Predsednik jugoslovanskih borcev Petar ^atič je včeraj nepreklicno odstopil s tega položaja. V pis-2?u Predsedstvu ZZB NOV Jugoslavije, ki ga je poslal tudi lanjugu, je Matič med drugim zapisal:
, »Predsedstvo obveščam, da nepreklicno odstopam z dol-|aosti predsednika predsedstva in člana zveznega odbora j-ZB NOV Jugoslavije. Za potezo na seji predsedstva ZZN ^OV, ki se nanaša na informacijo s seje predsedstva CK ^■KJ, sem odgovoren. Nisem imel namena vplivati na opredelitev članov predsedstva dnevnega reda, kar potrjuje tudi dsjstvo, da sem omenjeno informacijo prebral šele tedaj, ko Se je predsedstvo ZZB NOV že izreklo oziroma glasovalo o amiku točke, ki se je nanašala na odstop, z dnevnega reda. 4delo se mi je potrebno, da predsedstvo seznanim z delom razpravena seji predsedstva CK ZKJ, glede na to, da je šlo Za sekretarja predsedstva ZZB NOV Jugoslavije.. Za to, kar Sein storil sem odgovoren, je zapisal v svojem pismu Matič. . Za nepreklicen odstop, pojasnjuje Matič, sem se odločil Ze veliko pred sejo predsedstva ZZB NOV Jugoslavije.
. e9a nisem storil'takoj zaradi prepričanja, da bodo glede Javnih pozivov in neargumentiranih obtožb na moj račun, Pr°ti moji osebnosti in mojim političnim zavzemanjem, za-Sotovili pogoje, da se v demokratični razpravi člani predsedstva ZZB NOV in jugoslovanska javnost seznanijo z vso tesnico glede mojih stališč in opredelitev. Na žalost pa do te9a ni prišlo. Tiste, ki so zahtevali moj odpoklic, resnica sPloh ni zanimala.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko je v Lesothu potekala drama s talci nekega avtobusa
Vreme (uradni) razlog za papežev nepričakovani prihod v Johannesburg
Papež Janez Pavel II. skupaj z južnoafriškim zunanjim ministrom	(Telefoto AP)
JOHANNESBURG — Zaradi slabega vremena, ki je zajelo malo kraljevino Lesotho, je papež Janez Pavel II. včeraj spremenil program obiska v tej gorski državi sredi Južnoafriške republike. To je vsaj uradni razlog, zakaj je papeževo letalo spremenilo smer in nepričakovano pristalo v južnoafriškem mestu Johannesburgu. Nepričakovano zato, ker Južnoafriška republika ni bila predvidena v programu obiskov Janeza Pavla II. na jugu afriške celine, a kaj ko človek le obrača, bog pa obrne. Med krajšim postankom v Johannesburgu se je poglavar rimskokatoliške cerkve neuradno srečal z južnoafriškim ministrom za zunanje zadeve Roleofom Botho, ki se je malo pred tem ravno vrnil z mirovnih pogajanj v Mozambiku.
Lesotho je vsekakor ostal na spisku programa obiska, saj je sveti oče dospel tja v popoldanskih urah. Vendar papežev obisk ni potekal povsem mirno, saj je prestolnica te kraljevine Mašeru ves dan bila pod vtisom ugrabitve 71 talcev., Talce je zajela skupina štirih oboroženih mož, in to ravno, ko
so se peljali proti prestolnici. Vsi talci so romarji, med njimi pa je 36 otrok in 25 žensk. Kaže, da so ugrabitelji člani ene izmed skrajnih skupin, ki nasprotujejo sedanjemu vladajočemu režimu. Zahtevali so med drugim srečanje z najvišjimi voditelji v državi in s samim papežem, njihova nepopustljivost pa je pripeljala do tega, da je vlada Lesotha uradno zaprosila Južnoafriško republiko za pomoč. Novico je pozneje potrdil tudi glasnik južnoafriškega režima, ki je dejal, da so nekateri njeni varnostni oddelki že odšli v Lesotho.
Papež je vsekakor že pred prihodom v Lesotho bil obveščen o zapletu, saj ga je o tem seznanil južnoafriški minister za zunanje zadeve. Do razpleta je prišlo v večernih urah (po italijanskem času), ko je policija, po oboroženem posegu, osvobodila talce. V krvavem spopadu so obležali trije ugrabitelji in ena talka, medtem ko so četrtega ugrabitelja aretirali. Ranjenih je bilo enajst oseb.
Lesotho je v uradnem potovalnem obisku tretja papeževa etapa, pred tem je obiskal Zimbabve in Bocvano.
Nekateri niso preboleli omejitev hitrosti in zahtevajo spremembo Ferrijevega odloka
RIM — Minister za prevoze Santuz je vče-aj pred komisijo za varstvo okolja in prevoze Poslanske zbornice podal poročilo o položaju J1 varnosti na italijanskih cestah. Ena od srednjih točk njegovega posega je bilo tudi Porno vprašanje o omejitvah hitrosti, o kate-. 111 je zopet spregovoril v kritičnem tonu.
^ ,d drugim je dejal, da je Ferrijev odlok le oasen ukrep, obenem pa priznal parlamen-, u pravico, da ga lahko spremeni.
bolj kritičen od Santuza je bil predsed-. komisije za prevoze Antonio Testa (PSI), Dr']? napovedal, da bo bo omenjena komisija P modnji teden predstavila dokument o spre-0 arnBi ne samo tako imenovanih dvojnih Pfsjitev hitrosti, ampak tudi celotnega nor-s,a^lVa, ki se nanaša na varnost na italijan-ks ^tah. Kritičen je bil tudi njegov stran-Q rski somišljenik Sanguinetti, ki je dekret s nači] kot ukrep, ki spominja bolj na latin-sr0arneriške razmere kot pa na kako evrop-0 državo. Republikanec Dutto je bil mne-
nja, da je Ferrijev dekret sad »zmešnjave pristojnosti med ministri«, nezadovoljstvo pa sta v imenu KPI izrazila parlamentarec Angelini in odgovorni za področje prevozov pri vsedržavnem vodstvu KPI Libertini. Ta je dejal, da predstavlja odlok kompromis in da je z mnogih vidikov nezadosten. Glede vprašanja varnosti na cestah, pravi Libertini, bi bilo potrebno zagotoviti predvsem uresničitev določil Evropske skupnosti o varnosti.
Za revizijo Ferrijevega dekreta se zavzema tudi glasilo socialistične stranke Avanti, ki se v današnji številki sprašuje o umestnosti takih rešitev. Avanti trdi, da nima smisla nadaljevati razpravo na tej ravni, saj večina avtomobilistov itak ne spoštuje novih omejitev.
V razpravo so se nato vključili še drugi. Zveza za varstvo okolja (Lega Ambiente) je skladno z delnimi omejitvami hitrosti predlagala zmanjšanje avtomobilskih tarif, enakega mnenja pa je bila tudi Zveza uporabnikov.
Medtem so objavili podatke, ki se nanašajo na število nesreč v ponedeljek in torek, to je prvih dveh dnevov, odkar je sporni dekret stopil v veljavo. Skupno število nesreč je znašalo 999, medtem ko jih je v enakem obdobju lani bilo 1.126. Smrtnih žrtev je bilo 30, lani pa 49. Zmanjšalo se je tudi število ranjencev: letos jih je bilo 747, lansko leto (zmeraj 12. in 13. septembra) pa 960.
Pristojni organi medtem napovedujejo povečanje števila policijskega osebja na italijanskih cestah. Od dosedanjih 10 tisoč se bo njihovo število povečalo na 13 tisoč. Policijske edinice bodo, kot kaže, kmalu opremljene tudi z aparati za avtomatično izdajanje potrdil o globah.
Zanimivi so podatki, ki jih je za časopis Domenica del Corriere zbral inštitut za raziskave Computel. Na podlagi ankete naj bi t.i. poletni dekret o omejitvah hitrosti spoštovalo 65 odstotkov italijanskih avtomobilistov.
Brez olimpiade zaradi stavke RAI?
RIM — V petek opolnoči bo začela 24-urna stavka novinarjev RAI, ki jo je oklical sindikat USIGRA1. Radijski in televizijski novinarji ne bodo brali in predvajali poročil v znak protesta proti prekinitvi komaj začetih pogajanj o dopolnilni delovni pogodbi.
Sindikat novinarjev RAI je pojasnil, da se je odločil za stavko, ker ne more sprejeti zadržanja voditeljev radiotelevizijske ustanove, ki noče pristati na pogajanja o vlogi in odgovornosti novinarjev v tem pomembnem sredstvu javnega obveščanja. Poleg tega pa USIGRAI že dolgo zaman zahteva pojasnila in podatke v zvezi s plačilom in številom zunanjih in stalnih sodelavcev RAI, stroški o oddajah, ki jih urejajo posamezne deželne mreže ter kriterijih za vsebinsko oblikovanje nekaterih oddaj.
Zaradi stavke, ki se bo končala v soboto opolnoči, ne bo niti prenosa olimpijskih iger iz Seula, kajti doslej USIGRAI in vodstvo RAI še nista proučila možnosti, da bi se dopisniki ne udeležili stavke. Sindikat poudarja, da so za neposredne prenose in v besedi in sliki odgovorni izrecno novinarji in zaenkrat izključujejo možnost, da bi se dopisniki odrekli stavki.
Opoziciji vladni predlogi o spremembi pravilnika niso všeč
V poslanski zbornici prvi spopad o vprašanju tajnega glasovanja
Acna, Farmoplant in Karin B težki izpiti za sedanjo vlado
RIM — Začela se je razprava o tajnem glasovanju in takoj je prišlo do spora. Včeraj se je zelo polemično začela v poslanski zbornici in v senatu razprava o reformah pravilnikov in torej tudi o vprašanju tajnega glasovanja, ki je sestavni del pravilnikov samih. Do ostrega spopada je prišlo predvsem v poslanski zbornici. Z večino glasov so sklenili, da bodo dali prednost vprašanju načina glasovanja in sklenili, da bo zbornica v najkrajšem času razpravljala o predlogu podpredsednika socialistične skupine Gardettija (ki v bistvu vsebuje besedilo vladnega sporazuma o tem vprašanju), po katerem naj bi odslej tajna glasovanja zadevala samo osebe ali vprašanja v zvezi s svoboščinami, ki jih jamči ustava. Pet predstavnikov pristojnega odbora se je izreklo za ta predlog, štirje pa proti. Za predlog so glasovali predstavniki strank večine, proti komunista Minucci in Ferrara, neodvisni levičar Basanini in misovec Lo Porto. Glasovanja se ni udeležila podpredsednica zelenih Rosa Filipini, ki je zapustila zasedanje iz protesta proti sestavi tega odbora, v katerem niso zastopani radikalci, liberalci, de-moproletarci in mešana skupina.
Stališče komunistične partije v zvezi s sprejetim sklepom je bilo zelo ostro. Po mnenju Minuccija gre za zgovoren dokaz, da vladne stranke mislijo samo na odpravo tajnega glasovanja in ne na kako resnično reformo institucij. Komunisti so razočarani, predvsem zato, ker je večina kljub njihovi pripravljenosti izbrala odločno pot. Načelnik demokristjanske skupine Martinazzolli pa je drugačnega mnenja in odgovarja, da je pravilno, da o tem odloča parlament na plenarnem zasedanju, kajti ni mogoče nadaljevati z diskusijo ne da bi prišlo do sporazuma. Po drugi strani pa podpredsednik skupine neodvisne levice v poslanski zbornici Franco Basanini opozarja, da je radikalna reforma tajnega glasovanja možna samo v primeru, da pride istočasno do reforme volilnega zakona z uvedbo uninominal-nih okrožij, z ureditvijo oblasti strank, s statutom opozicije, z možnostmi nadzorstva s strani parlamenta, tako da se italijanski sistem v celoti približa državam, kjer je vedno v veljavi javno glasovanje. Po mnenju Basaninija bi
odprava tajnega glasovanja danes pomenila samo izničenje vloge parlamenta in spremembo parlamenta v nekakšen Vrhovni Sovjet, ki bi bil poklican samo zato, da odobri sklepe, o katerih bi se tajno dogovorila tajništva strank.
Sicer pa podobno zaskrbljenost izražata v pismu načelniku demokristjanske skupine v senatu Mancinu senatorja KD Luigi Granelli in Sandro Fontana. Granelli konkretno predlaga začetek resničnega pogajanja med vsemi strankami večine in opozicije z namenom, da pride do skupnih stališč in do novega pravilnika, ki bi ga poskusno lahko uveljavili že pri glasovanju o finančnem zakonu. Po Granelli-jevem mnenju je vsekakor treba izključiti iz takega novega postopka vsa tista vprašanja, ki zaradi svoje kočlji-
vosti zadevajo neposredno pravice parlamenta. Granelli predlaga tudi notranje spremembe v demokristjan-ski skupini, da bi lahko v tem okviru prišle do izraza možnosti nesoglasja s stališči vlade, seveda ko bi bilo to res upravičeno. Skratka, odprava tajnega glasovanja naj ne bo tudi omejitev pravic in dolžnosti posameznih parlamentarcev, ki jih določa ustava, v korist nevarne prakse oligarhije, v kateri bi vladale stranke. Vendar senator Mancino ni takega mnenja in misli, da je treba sporazum med petimi vladnimi strankami spoštovati. Pri zahtevi o spoštovanju tega sporazuma seveda vztraja tudi načelnik socialistične skupine Fabbri. Vsekakor pa v senatu niso sprejeli nobene odločitve in vso zadevo odložili na prihodnji teden.
G. R.
RIM — Acna, Farmoplant in Karin B so samo trije najbolj kričeči primeri mačevskega odnosa italijanske kemične industrije do vprašanja varstva narave.
Vlada skuša sedaj nadoknaditi zamujeno. V svojih naporih pa je skrajno neprepričljiva, saj se omejuje predvsem na obljube za bodočnost, tekoča vprašanja skuša rešiti na skrivaj mimo ljudske volje in odločitve krajevnih oblasti. Tako se je včeraj minister za okolje Ruffolo sestal s predstavniki kemične industrije, z generalnimi sekretarji CGIL-CISL-UIL in s predsedniki najpomembnejših naravovarstvenih združenj in organizacij. To je bilo prvo tako srečanje med predstavniki tako različnih interesov, kot tako je bilo predvsem informativnega značaja, minister se je predvsem seznanil z razpoložljivostjo svojih sogovornikov.
Prav tako je bilo informativnega značaja srečanje ministrov Carrara,
Ferrija, Lattanzia in Ruffola s krajevnimi upravitelji glede usode Montedi; sonovega obrata Farmoplant v Mas«1 Carrari. Na njem niso sprejeli nobenega sklepa. Sodeč pa po Ruffolovin včerajšnjih izjavah, da bodo lahko 2 19. septembrom obnovili proizvodnje v obratu Acna v Censiu (Val Bormida); se marsikdo boji, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi s Farmoplan-tom.
Nič boljši ni položaj glede pristani5; ča, ki bi sprejelo ladje z italijanskim* industrijskimi odpadki. Sicilski upravitelji so včeraj zavrnili celo možnost; da bi Karin B imala v Augusti tehnični postanek. Ravenna in Livorno pa so včeraj ponovno poudarili svoj odločni ne.
Medtem pa je včeraj minister 23 zdravstvo Donat-Cattin podpisal zakonski odlok, ki določa od 1. januarja 1989 le 1 odstotek fosforja v pralnih praških.
Arafat je pripravljen na pogajanja z Izraelom o ustanovitvi samostojne palestinske države
STRASBOURG — Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj zaključil dvodnevni obisk v evropskem parlamentu. Arafat je prispel v Strass-bourg na povabilo socialističnih evroparlamen-tarcev, včeraj pa se je srečal tudi z načelnikom komunistične skupine Cervettijem, francoskim zunanjim ministrom Dumasom in s predstavniki parlamentarnega združenja za evro-arabsko kooperacijo. Iz Strasbourga je načelnik PLO odpotoval danes zjutraj, namenjen pa je v Kairo, kjer ga bo sprejel predsednik Mubarak.
Jaser Arafat je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev, ki so bila osredotočena v glavnem na palestinsko-izraelsko vprašanje. Arafat je med drugim povedal, da si na vrhu izraelske vlade obeta nov lik voditelja, nekakšnega izraelskega De Gaulla, saj so Izraleci razdvojeni med konservativno strujo Izaka Šamira in laburistom Simonom Perezom. Od tega hipotetičnega voditelja pa PLO pričakuje nov odnos in pripravljenost, da Izrael sprejme ponudeno pogajalsko roko. Skratka, Izrael naj bi sprejel Arafatove predloge za nekakšno širšo mirovno konferenco pod »blagodejnim« pokroviteljstvom OZN. »Samo tako bi se Izrael izognil vojni, ki tokrat ne bi trajala en dan ali kako uro,« je nadaljeval Arafat, »pač pa bi
terjala ogromen življenjski davek. Skrajni čas je> da Izrael zapusti zasedena območja in sodeluj® pri ustanovitvi nove palestinske države na območju Gaze in Cisjordanije in prepozna že začrtane meje.« Arafat je torej prepričan, da mu bo končno uspelo sestaviti novo neodvisno palestin; sko državo in da je prvi korak k njeni uresničitv* odlok jordanskega kralja Huseina v zvezi z zasedenimi področji. Le ta naj bi sedaj, po mnenju Arafata prešla pod začasno nadzorstvo OZN, druga možnost pa je, da bi proglasili začasno vlado v izgnanstvu.
Izraelski predsednik Šamir pa se prav te dni mudi na zasebnem obisku v Budimpešti. Agencijske vesti poročajo, da gre za samostojno pobudo, vendar se bo Samir kljub temu srečal z najvišjimi državnimi madžarskimi telesi. Vsebina pogovorov je zaenkrat tajna, vendar opiazovalci povezujejo ta obisk z nedavnim podobnim potoi vanjem na Madžarsko, ki ga je Šamir opravil preteklega maja. Izraelski zunanji minister Perez pa je danes v Londonu. Tudi njegov obisk je vzbudil dokajšnjo radovednost, saj se je sarno pred tednom dni srečal s premierko Thatcherjevo jordanski kralj Husein.
Na sliki (telefoto AP); Jaser Arafat med tiskovno konferenco.
Zaostritev odnosov med vlado in sindikati
RIM — Pričakovane odjuge v napetih odnosih med vlado in sindikati v zvezi s kompleksno gospodarsko operacijo za sanacijo državnega primanjkljaja, ni bilo. Odnosi so se za spoznanje še bolj zaostrili, tako da se spet oblikuje realna možnost splošnih stavk. Zmerni optimizem, ki ga je vzbudila napovedana pripravljenost ministrskega predsednika De Mite, da pride naproti sindikalnim zahtevam z reševanjem najprej finančnih problemov in šele v naslednji fazi z rezanjem državnih izdatkov, se je namreč v zadnjih dneh spet ohladil. Srečanja z ministrskim podpredsednikom De Michelisom in finančnim ministrom Colombom o davčnih ukrepih, niso prinesla razjasnitve. Stališča so tako narazen, da so predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL odpovedali včerajšnje srečanje z De Michelisom in Colombom in posvetili še zadnja upanja današnjemu sestanku z De Mito. To srečanje bo verjetno odločilno. Vlada je namreč napovedala, da bo na jutrišnjem plenumu dokončno sprejela tako imenovani paket davčnih reform, ne glede na današnji izid pogajanj s sindikati. Slednji pa prav tako napovedujejo, da bodo jutri na
skupni seji odločali o nadaljnjih ukrepih, ki seveda ne izključujejo krepkih stavkovnih akcij, še zlasti ker se bo vlada, po opredelitvi davčnih ukrepov, lotila prihodnji teden še bolj kočljivega problema klestenja izdatkov za javne usluge.
Vse je sicer še odprto, vendar potek dosedanjih pogajanj kaže, da se približujemo odprtemu spopadu. Vlada očitno igra na trenutno krizo sindikalnega gibanja, ki ga razdvajajo notranje razprtije in šibijo pojavi alternativnih avtonomnih sindikatov. Pri tem ima veliko oporo v nekaterih oblastvenih političnih in gospodarskih krogih, ki zagovarjajo rezanje sredstev za javne usluge in privatizacijo raznih javnih sektorjev, hkrati pa se z vsemi štirimi otepajo takšne davčne reforme, ki bi okrnila njihove interese. Včeraj se je dokaj glasno oglasil enotni odbor zbornic svobodnih poklicev, ki je odločno obsodil dejstvo, da se vlada raz-govarja o obdavčevanju neodvisnih delavcev samo s sindikati in ne s tistimi, ki so neposredno zainteresirani in ki bi imeli marsikaj povedati in predlagati. Zato odbor zahteva takojšnje srečanje z De Mito. Podobne pripom-
be in zahteve je slišati tudi iz vrst političnih strank. Odgovoren za gospodarska vprašanja pri liberalni stranki Beppe Facchetti pripominja, da se srečanja vlade s sindikalnimi predstavniki kar vrstijo, niti ene seje pa ni De Mita namenil strankam večine. Zaskr-blja ga tudi dejstvo, da se veliko razpravlja o davčni reformi, medtem ko je šel problem rezanja javnih sredstev v ozadje.
Očitno pa te trditve ne držijo. Kakršen koli bo jutrišnji izid srečanja v palači Chigi v zvezi z dohodki (to je z davčnimi obremenitvami tistih, ki naj bi plačevali premalo in davčnimi razbremenitvami tistih, ki plačujejo preveč), bo prišlo takoj na vrsto poglavje izdatkov. Tipanje v tej smeri se je že začelo, kot priča dejstvo, da so sindikati prevoznega sektorja že napovedali za konec meseca vrsto stavk, potem ko so se predvčerajšnjim sestali z ministrom za prevoze Santuzom in sprevideli, da namerava vlada krepko skrčiti izdatke za vse prevoze, od letalskega in pomorskega, do železniškega in avtobusnega, ter s tem še bolj privilegirati avtomobilski promet, na Agnellijevo veselje.
DUŠAN KALC
• Predsednik ZZB Matic
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Povod za zahteve po odpoklicu je bil moj nastop na zaprti seji pokrajinske konference Vojvodine, ki sem se je udeležil kot član CK ZKJ. Največ tistih, ki so obsojali moja stališča niso poznali celote mojega nastopa, piše Matič, še manj pa moje celotno politično delovanje. Tudi člani predsedstva ZZB NOV Jugoslavije niso bili seznanjeni z vsebino mojega nastopa. Kljub temu in kljub zavzemanju delovne skupine CK ZKJ, ki glede tega še pripravlja poročilo, zahtevajo moj odpoklic. V teh dejstvih je treba iskati edini in izključni razlog, zakaj nisem že prej odstopil, čeprav je bilo iz nekaterih stvari moč sklepati, da prihaja pri tem vprašanju do nezaželene polarizacije v borčevski organizaciji.
Matič je nato izrazil prepričanje, da so zato odgovorni tisti, ki ne sprejemajo tega, da je moč ob idejnopolitičnih izhodiščih ZKJ o ustavni reformi in odnosih v SR Srbiji misliti tudi drugače. To dejstvo mora predsedstvo ZZB NOV Jugoslavije upoštevati. Obenem bi morali poskušati preprečiti vpletanje delov borčevske organizacije v politične igre, kar se pogosto dogaja na nacionalni podlagi.
Moja dolžnost je, je zapisal Matič, da ob tej priložnosti zavrnem za našo družbo resnično neverjetne laži, z ničemer dokazane hude obtožbe, da sem avtonomist, da podpiram iredento, da sem celo izdajalec in pripadnik pete kolone. Vse pa le zato, ker sem izrazil svoje nestrinjanje z nekaterimi nesprejemljivimi stališči nekaterih posameznikov.
Seja predsedstva ZZB NOV Jugoslavije, na kateri bodo sklepali o odstopu Petra Matiča, bo v začetku drugega tedna. (dd)
V Sloveniji bodo kmalu zvišali osebne dohodke
LJUBLJANA — Včerajšnji pogovor predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja z nekaterimi ministri in predsedniki izvršnih svetov skupščin občin, obeh mest v Sloveniji in skupnosti obalnih občin Koper je nakazal eno izmed možnosti tistega, kar je mogoče imenovati politika preživetja na poti v tržno gospodarstvo ob še prenesljivem družbenem nezadovoljstvu. Ker je rast vsote vseh plač omejena z nominalnim sidrom, o katerem sta se sporazumeli jugoslovanska vlada in mednarodni denarni sklad, je mogoče prihodke zaposlenih dvigniti le še tako, da se zmanjšajo dajatve, ki se plačujejo neposredno iz plač.
Ker je zvezna vlada z zakonom omejila porabo t.i. družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo itd.), te pa na svojih računih zato razpolagajo z velikimi vsotami denarja, ki je tako mrtev kapital. Republiška vlada predlaga, naj se do konca leta znižajo dajatve, ki se plačujejo neposredno iz plač, za 8 odstotkov. Tako se ne bo kršila nominalna meja rasti plač, ki je določena na bruto vsoto, neto plače pa bodo lahko ustrezno višje. Vsa stvar ima sicer izrazito kratkoročen karakter, bo pa dobrodošla ublažitev. Kajti razkorak med rastočimi cenami in stoječimi plačami postaja vse bolj nevzdržen.
Vedeti je potrebno, da je jugoslovanska stabilizacijska politika od maja do danes pomenila pravi udar po plačah in da imajo ljudje vtis, da breme prehoda v tržno gospodarstvo ni enakomerno porazdeljeno. Sedanji predlog republiške vlade pa je kvečjemu kapljica v oceanu. D. V.

MAXI
PRILOŽNOSTI

POLETNA
od 5.000 lir do 30.000 lir
ZIMSKA OBLAČILA ’88
od 15.000 lir do 80.000 lir
ZADNJI DNEVI
'Lsport
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tei, 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRI*.___^
Stopili bodo v veljavo 11. oktobra
Novi prometni predpisi tudi v Jugoslaviji
(foto Križmančič)
SEŽANA — Ker v Jugoslaviji izjemno narašča število težjih in celo smrtnih prometnih nezgod, je zvezna skupščina sprejela dopolnila veljavnega zakona o temeljni varnosti v cestnem prometu, ki velja od 11. oktobra 1988 kot popolnoma nov zakon. Navajamo tiste novosti, ki Jih je treba upoštevati in se mogoče razlikujejo od enakega zakona, veljavnega v Italiji.
HITROST. Na cesti v naselju voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od 60 km na uro oziroma z večjo hitrostjo, če to dovoljuje postavljen Prometni znak za vse naselje ali le za del naselja.
Na cesti izven naselja sme voznik voziti do 120 km/h na avtomobilskih cestah (npr. Razdrto—Ljubljana), do 100 km/h na cestah, ki so rezervirane za promet motornih vozil (npr. na cesti Ljubljana—Zagreb—Beograd), in do 80 km/h na drugih cestah (npr. Senožeče—Fer-netiči). Če je na teh cestah promet-111 znak, ki hitrost omejuje, se je freba ravnati po tem znaku. Vendar je omejena hitrost za avtobuse, ki smejo kjerkoli, tudi na avtocesti, voziti le do 80 km/h, enako za motorna vozila, ki vječejo počitniško prikolico, vse seveda pod pogojem, da prometne razmere tako hitrost dopuščajo. Kazni so različne. Kadar Vozijo izven naselja po cesti, ki ima en sam prometni pas, namenjen za promet v eni smeri, drugo za dru-ffim in znaša njihova največja skupna teža nad 3500 kg ali so dolila več kot 7 m, morajo vozniki vseh teh vozil voziti na medsebojni razdalji najmanj 100 m. Kazen 20.000 dinarjev. Voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem (mo-Peda) in osebe, ki se vozijo s takimi y°zili, morajo od 1. 7. 1989 dalje imeti na glavi med vožnjo varnos-tno čelado. Če take osebe nimajo ali ne bodo imele čelade, se kaznujejo z mandatno kaznijo 20.000 dinarjev na kraju samem.
Oseba, ki je bila udeležena v Prometni nezgodi, v kateri je kdo umrl ali je bil poškodovan ali je nastala večja materialna škoda, ne sme, dokler ni opravljen ogled, uživati alkoholnih pijač, mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da jih ni dovoljeno uporabljati pred ali med vožnjo. Če uradna oseba Posumi, da je kateri od udeležen-cev pod vplivom alkohola, mamil
ali zdravil, ki jih ne bi smel uživati, lahko odredi strokovni pregled krvi ali urina ali obojega.
Za prekoračitve dovoljene hitrosti so kazni različne, izreče jih pa krajevno pristojni sodnik za prekrške.
S kaznijo od 40.000 do 200.000 din se kaznuje voznik, ki je bil udeležen v prometni nezgodi, pa je pred opravljenim ogledom užival alkohol, mamila ali zdravila, ki jih ne bi smel jemati, pa tudi voznik, ki ni imel nezgode, pa je bil med vožnjo pod vplivom alkohola, mamil ali takih zdravil, voznik, ki zavrne preskus z ustreznimi sredstvi ali aparati ali strokovni pregled, da se preveri, ali nima v organizmu alkohola, oziroma ali kaže znake alkoholnih motenj ali, če je pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, ki jih ne bi smel jemati pred ali med vožnjo. Prav taka kazen čaka tistega, ki vozi, dokler mu traja prepoved vožnje, ki je vpisana v vozniško dovoljenje, ali dokler mu je to zadržano ali začasno odvzeto na kraju samem, da se strežne. Poleg tega .se takemu vozniku prepove vožnja za čas od 3 do 12 mesecev. Če je tak prekršek storil tujec, se mu za tak čas prepove vožnja v Jugoslaviji. Če je bil voznik v zadnjih dveh letih pravnomočno kaznovan zaradi prometnega prekrška določene vrste, se v novem primeru izreče tudi kazen zapora v trajanju od 15 do 60 dni.
Novost je, da lahko sodnik za prekrške odloži izvršitev varstvenega ukrepa prepovedi vožnje, razen za primere pijanosti, mamil, vožnje v času prepovedi ali odklonitve kontrole krvi, in sicer za dobo od enega do dveh let, pod pogojem, da voznik v tem času ne stori novega prometnega prekrška. To lahko stori sodnik za prekrške, če spozna, da bo voznik tudi brez izvršitve nave-' denega ukrepa v bodoče pravilno vozil in ne bo povzročil novega prekrška.
V ostalem naj italijanski vozniki vozijo tudi v Jugoslaviji skrajno previdno, saj so ceste večinoma izrabljene, osimskih pa še niso pričeli graditi.
Poudarjam, da veljajo tukaj navedene omejitve hitrosti za vse dni v tednu, naj bo to petek ali svetek.
LOJZE CAFUTA
Na včerajšnjih sejah - Predsedstva strankam večine
Izvolili predsedstva deželnih komisij
TRST — Včeraj so se prvič sestale deželne svetovalske	Peta komisija (javna dela, urbanistika, ekologija):
skupine in iz svojih vrst izvolile predsedstva. Vsaka politična skupina je na osnovi svoje številčnosti določila število predstavnikov, ki jo bodo zastopali v posameznih komisijah, potem ko so predsedniki strank določili število članov vsake komisije. S tem se dejansko začenja delovanje deželnega zakonodajnega organizma (vsak zakonski osnutek mora namreč najprej proučiti pristojna komisija, ki ga nato »pošlje« skupščini s spremnim poročilom). Komisije so na včerajšnjih sejah, pod koordinacijo podpredsednika skupščine Auguste De Piero Barbma, izvolile predsednike, po dva podpredsednika in enega tajnika. Njihova sestava je naslednja:
Prva komisija (predsedstvo, krajevne uprave,, finance, proračun in načrtovanje):
Predsednik Diego Carpenedo (KD), podpredsednika Piero Zanfagnini (PSI) in Paolo Padovan (KPI), tajnik Adalberto Donaggio (KD). Člani: Bomben (KD), Brezigar (SSk), Budin (KPI), Bulfone (PSI), Cavallo (DP), Cisilino (PSDI), De Agostini (MF), Dominici (KD), Gambassini (Lpt), Giacomelli (MSI), Solimbergo (PLI), Trangoni (KD), Viezzi (KPI), Vivian (Zeleni), Wehrenfennig (Zelena lista).
Druga komisija (kmetijstvo, gozdovi, gozdno gospodarstvo):
Predsednik Luigi Blasig (PSI), podpredsednika Duilio Campagnolo (KD) in Ivo Del Negro (KPI), tajnik Franco Trangoni (KD). Člani Braida (KD), Bratina (KPI), Brezigar (SSk), Casula (MSI), Cavallo (DP), Cisilino (PSDI), De Agostini (MF), Gambassini (Lpt), Rigo (PSI), Rossi (Zelena lista), Solimbergo (PLI), Vivian (Zeleni).
Tretja komisija (šolstvo, kulturne dejavnosti, šport, rekreacija):
Predsednik Bojan Brezigar (SSk), podpredsednika Lu-cio Vattovani (KD) in Marco De Agostini (MF), tajnik Franco Vampa (PSI). Člani Braida (KD), Budin (KPI), Cavallo (DP), Cecovini (Lpt), Cisilino (PSDI), Giacomelli (MSI), Lepre Bruno (PSI), Lepre Oscarre (KD), Padovan Giannino (KPI), Piccoli (KD), Rossi (Zelena lista), Solimbergo (PLI), Vivian (Zeleni).
Četrta komisija (industrija, trgovina, obrt);
Predsednik Giancarlo Cruder (KD), podpredsednika Adino Cisilino (PSDI) in Giannino Padovan (KPI), tajnik Franco Vampa (PSI). Člani Blasig (PSI), Bratina (KPI), Brezigar (SSk), Campagnolo (KD), Cavallo (DP), Coiro (MSI), De Agostini (MF), Donaggio (KD), Gambassini (Lpt), Rossi (Zelena lista), Solimbergo (PLI), Spagnol (KD), Travanut (KPI), Tersar (PSI), Vivian (Zeleni).
Predsednik Pierantonio Rigo (PSI), podpredsednika Angelo Compagnon (KD) in Andrea Wehrenfennig (Zelena lista), tajnik Lodovico Sonego (KPI). Člani Bomben (KD), Brezigar (SSk), Bulfone (PSI), Casula (MSI), Cavallo (DP), Cecovini (Lpt), Cisilino (PSDI), Cruder (KD), De Agostini (MF), Poli (KPI), Solimbergo (PLI), Tomat (DC), Vivian (Zeleni).
Šesta komisija (higiena in zdravstvo, socialno skrbstvo, emigracija):
Predsednik Oscarre Lepre (KD), podpredsednika Da-rio Tersar (PSI) in Perla Luša (KPI), tajnik Bojan Brezigar (SSk). Člani Blasig (PSI), Cavallo (DP), Cisilino (PSDI), Coiro (MSI), De Agostini (MF), De Piero Barbina (KPI), Gambassini (Lpt), Piccoli (KD), Solimbergo (PLI), Tersar (PSI), Tomat (KD), Vattovani (KD), Vivian (Zeleni), VVehrenfennig (Zelena lista).
Sedma komisija (prevozi, promet, turizem):
Predsednik Carmelo Calandruccio (KD), podpredsednika Bruno Lepre (PSI) in Renzo Travanut (KPI), tajnik Pierantonio Rigo (PSI). Člani Brezigar (SSk), Čavallo (DP), Cecovini (Lpt), Cisilino (PSDI), Coiro (MSI), Compagnon (KD), De Agostini (MF), Poli (KPI), Solimbergo (PLI), Spagnol (KD), Trangoni (KD), Vivian (Zeleni), Wehrenfennig (Zelena lista).
Da bo delovanje deželnega sveta steklo v celoti z vsemi njegovimi organizmi, je treba sedaj imenovati še tri posebne komisije, od katerih se bo prva ukvarjala s problemi potresnega območja, druga z mednarodnimi in zunanjimi stiki in z odnosi z Evropsko gospodarsko skupnostjo, tretja pa bo vzela v pretres predloge za revizijo deželnega statuta.
Prva reakcija po včerajšnjih sejah komisij je prišla iz .vrst KPI. Predsednik skupine Paolo Padovan je med drugim izjavil, da to, kar se je včeraj zgodilo na sejah komisij, je zelo hudo in praktično demantira Biasuttijeve programske izjave o razpoložljivosti soočanja z opozicijo. Svetovalec Padovan govori o lotizaciji, ki jo je večina razširila, potem ko je sama določila predsednika skupščine, tudi na predsedstva posameznih komisij in sama odločala, kdo bo predsednik in v nekaterih tudi, katera bosta podpredsednika posameznih komisij. Padovan ugotavlja, da gre za dejanja brez primerov, ki postavljajo v dvom sam demokratični odnos v najvišjem institucionalnem organizmu dežele.
Predsednik komunistične skupine se je tudi pismeno obrnil na predsednika skupščine Longa in ga pozval, da bi že na prihodnji seji zamenjali podpredsednika deželnega sveta Sara, ki je bil izvoljen za odbornika, da bi lahko skupščina začela delovati z vsemi svojimi organi.
Prvi sneg pobelil vrhove v deželi
VIDEM — Furlanijo-Julijsko krajino je včeraj dopoldne zajel val slabega vremena. V nižinah je močno deževalo, v višinah nad 1.500 metri pa je tudi snežilo. Močno je padla tudi temperatura, ki je bila včeraj povsod pod sezonskim povprečjem. Na Trbižu in v Karniji se je sukala okrog 2 stopinj Celzija, v Vidmu je dosegla deset stopinj, v obalnem pa je bila le nekoliko višja. V enem dnevu je temparatura v F-JK padla za okrog deset stopinj.
Močno je deževalo, zaradi česar so narasle reke in hudourniki v goratih predelih. Stanje je kljub vsemu povsod pod nadzorstvom in ne vzbuja zaskrbljenosti tudi zaradi tega, ker se je vreme v popoldanskih urah izboljšalo.
Slabo vreme pa je s seboj prineslo težave kmetijstvu, posebno vinogradništvu. Začenjajo se namreč trgatve, ki zaradi hude in dolgotrajne suše ne bodo letos na ravni prejšnjih let. Pridelek grozdja bo znatno manjši z velikm škodo vinogradnikov.
Včerajšnje slabo vreme je še največ škode povzročilo v pordenonski pokrajini s številnimi okvarami na telefonskih zvezah.
Tabeljska železnica postaja realnost
VIDEM — Tabeljska železnica postaja realnost. V torek so namreč predali svojemu namenu odsek, ki gre od Humina do Karnije. Novo dvotirno in sedem kilometrov dolgo železniško progo je zgradilo podjetje Ipa iz Bergama. Zgradilo jo je z revolucionarnim japonskim sistemom (z betonsko podlago), ki je sicer dražji od običajnega, stroški za vzdrževanje proge pa so nižji kar za 80 odstotkov.
Dela na progi se sedaj odvijajo v smeri proti Tahiji, vedno z istim podjetjem. Ta odsek bi morali uradno odpreti v teku leta 1990, naslednjega do Trbiža pa v letu 1992. Vse to bo seveda možno, če ne bodo zmanjkali finančni prispevki. Za dograditev oziroma za podvojitev celotne železniške proge do Trbiža manjka trenutno 350 milijard lir, ki jih sedaj ni na razpolago.
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Preda Konte
»Ja, sem.« Bil je toliko priseben, da ji je na široko odprl rata. »Vstopite, gospodična Hortonova. Upam, da ne boste /beli nič proti, če vas bom najprej popeljal v spalnico, Preden vas bom odpeljal do Tima.«
P »Seveda ne.« Počutila se je neprijetno, ko je sledila 0llu v spalnico. Videti je bilo, da je to njuna zakonska Palnica in Mary se je spraševala, kako bo Ron prenesel lf~Por' ko se bo pogovarjal z njo v sobi, kjer sta z ženo 2 zala skupaj leta in leta. Toda videti je bilo, da se komaj k Ve(Ja prostora, v katerega sta stopila. Svojega pogleda ^ ra mogel odvrniti z njenega obraza. Sploh ni bila °dobna osebi, kakršno si je v mislih predstavljal, in veniti V6 P° dra£R strani prav taka. Njen obraz je bil mlad Ton62	stara je bila lahko največ petinštirideset let.
njen obraz ni bil lakomen, izrazito ženski, ampak je ie .PNjazen, nekoliko strog obraz z nadihom trpljenja, ki se M;1Zrazal v njenih temno rjavih očeh in okrog odločnih ust. jj.1 bj lasje so bili res čisto beli. Kljub odkritju, da je veliko bikjša, kot si je bil mislil, je Ron zaupal temu obrazu in
osebi, ki ji je pripadal. Strogo čedna zunanjost je po njegovem mnenju ustrezala Mary Hortonovi, o kateri je vedno mislil kot o enem najbolj prijaznih, najbolj velikodušnih in razumevajočih ljudi, kar jih je v življenju srečal.
»Gospod Melville, ne najdem pravih besed. Tako zelo mi je žal zaradi vas in Tima in Dawnie...«
»Vem, gospodična Horton. Nikar ne poskušajte, prosim. Razumem. To je strašen udarec, vendar ga bomo prestali. Žal mi je le, da vas Es ni nikoli spoznala. Nikoli nekako ni prišlo do tega, kaj ne?«
»Ne, ni in tudi meni je žal zaradi tega. Kako je z ubogim Timom?«
»Nekako omotičen je. Ne ve natanko, kaj se dogaja. Ve le to, da je mama mrtva. Zelo mi je žal, da moram vas pritegniti v to, vendar ne vem, kaj bi drugega storil. Ne morem dovoliti, da bi šel Tim na pogreb, sam pa tudi ne sme biti, medtem ko nas ne bo.«
»Popolnoma se strinjam. Vesela sem, da ste me poklicali, gospod Merville, in lahko se zanesete, da bom dobro poskrbela za Tima. Predlagati sem vam nameravala, da bi to nedeljo vas in Tima odpeljala v svojo letno hišico in da bi nekaj časa ostala tam, da bi v drugačnem okolju nekako laže prebolevali svojo bolečino. S Timom bom danes, jutri in v nedeljo ostala v Sydneyu. V nedeljo zvečer pa vas bom prišla sem iskat, potem pa oba odpeljala do letne hišice. Bi bilo to v redu?«
Ronov obraz se je za trenutek spačil, potem pa se je zbral. »To je zelo ljubeznivo od vas, gospodična Horton, in že zaradi Tima bom vašo ponudbo sprejel. Njegov šef in moj šef ne bosta imela nič proti, če si vzameva teden dni počitnic.«
»To je potem domenjeno. Dawnie pa bo verjetno bolje, če bo ostala pri svojem možu, mar ne? Zanjo bo ena- skrb manj, ker bo vedela, da s Timom ne posedata v hiši čisto sama.«
»Tako je, to bo zanjo ena skrb manj. Zdaj je že skoraj v osmem mesecu nosečnosti.«
»Oh, tega pa nisem vedela!« Mary si je omočila ustnice in se trudila, da bi odvrnila pogled od zakonske postelje ob steni. »Greva zdaj pozdravit Tima?«
V dnevni sobi ju je pričakala čudna skupinica. Mick in Dawnie sta sedela tesno skupaj na kavčku, Tim pa je sedel na svojem posebnem stolu, sklanjal se je naprej in s praznim pogledom strmel v televizijski ekran. Mary je tiho obstala na pragu in ga opazovala. Zdel se ji je nebogljen in zmeden.
»Pozdravljen, Tim,« je rekla.
Skočil je pokonci, napol prekipevajoč od veselja in napol preveč žalosten, da bi občutil to veselje, potem pa je obstal in iztegnil roke proti njej, obrazne mišice pa so mu trzale. Stopila je do njega, ga prijela za roki in se mu nežno nasmehnila.
»Prišla sem, da bi te za nekaj časa odpeljala k meni domov, Tim,« je tiho rekla.
Sunkovito je iztrgal svoji roki iz njenih in zardel. Prvič, odkar ga je poznala, je videla, kako mu je neprijetno, pa tudi to, da.se povsem zaveda svojih dejanj.
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Konec meseca bodo pričeli deliti bencinske bone
Liter bencina bo z boni stal le 520 lir
Za večje avtomobile predvidenih 770 litrov
Včeraj je bila na sedežu Tržaške trgovinske zbornice tiskovna konferenca o razdeljevanju bencinskih bonov. Rok za vlaganje formularjev je zapadel prejšnjo soboto, bone pa bodo pričeli razdeljevati 26 t. m. Rok za dvig prvega kontingenta bo zapadel 22. oktobra. V tem času bodo razdelili 80 odstotkov vseh bonov, nadaljnjih 20 odstotkov pa bodo delili od 21. novembra do 10. decembra. Posamezniki bodo morali porabiti bone do 30. aprila prihodnjega leta. Zapadli boni bodo neveljavni. Bone bodo delili v občinskih izpostavah in v posebnih občinskih uradih.
Kot je včeraj povedal predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi, so prejeli 73.294 prošenj. Zanje je zaprosilo preko 70 tisoč posameznikov in približno 2.500 podjetij. Na podlagi izračunov bodo lastniki avtomobilov z več kot enajst davčnih konjskih sil prejeli 770 litrov bencina, lastniki manjših avtomobilov pa 565 litrov. Omenjeni količini bencina bodo morali uporabiti do 30. aprila, naslednje leto bodo delili bone marca meseca, lastniki pa jih bodo morali uporabiti do konca leta. Leta 1990 bodo delili bone za celo leto. Omeniti je treba, da se bodo količine bencina po znižani ceni, ki jih bo prejel posameznik, spreminjale sorazmerno s številom prošenj. Skratka, če bo prošenj manj, bodo prejeli posamezniki več bonov, če bo prošenj več, pa seveda manj.
Država je tržaški pokrajini dodelila 55 milijonov litrov bencina, številka se ne bo spreminjala na podlagi prošenj. Predsednik Tombesi je poudaril, da je količina velika, saj v Trstu iztočijo v enem letu 32 milijonov litrov. Mnogo več bencina kupijo ljudje iz tržaške pokrajine v Jugoslaviji.
Te številke seveda ni mogoče kvantificirati, zapišemo pa lahko, da se bo promet na jugoslovanskih črpalkah krepko znižal. Veliko družin ima v Trstu po dva avtomobila, bone pa dodelijo le enemu družinskemu članu za en avtomobil. Marsikatera družina uporablja torej več bencina, kot bo imela bonov, je pa tudi veliko število ljudi, ki bo s težavo uporabilo vse bone.
Liter bencina bo stal približno 520 lir. Tu je treba zapisati, da bo cena porastla le v primeru, če se bo dvignila dejanska cena bencina (podražitev nafte, prevozov itd.), saj so olajšave davčnega značaja. To pomeni, da je bencin z boni neobdavčen, manjšo vsoto bo »odščipnila" Tržaška trgovinska zbornica, ki bo tako prejela v svoje blagajne 9 milijard lir, seveda če bodo ljudje uporabili vse bone.
Tržaška trgovinska zbornica se je pri izdajanju bonov zgledovala po Gorici, kjer imajo bencin po znižani ceni že dolga leta. Tombesi je poudaril, da je na Tržaškem položaj do določene mere različen, vendar bodo morebitne napake v sistemu popravili, ko se bodo pojavile, treba se je pač naslanjati na izkušnje. Bistvenih problemov pa ne bi smelo biti. Bone prejme posameznik in to za en sam (njegov) avtomobil. Po pravilih bi moral kupiti bencin tisti, ki je dobil bone. Dejansko pa boni niso vezani na lastnika, saj na njih ni zapisano niti ime lastnika in niti številka evidenčne tablice avtomobila. Praktično bo kupil bencin po znižani ceni, kdor bo lastniku črpalke dal bone. Glede tega ni predvidenih ukrepov in niti kazni. Praksa v Gorici je pokazala, da večjih pregreh ni
bilo. Konec koncev je država določila količino bencina po znižani ceni in je torej ni mogoče oslepariti. To bi lahko kak zlikovec storil tako, da bi ponaredil bone, kar pa ni lahko, saj so boni tako natisnjeni, da je ponarejanje skoraj nemogoče. Vsekakor bo lastnik bonov plačal na črpalki že omenjenih 520 lir za liter bencina. Lastniku črpalke bodo preostali znesek plačali, ko bo prinesel bone na Trgovinsko zbornico.
Predsednik Tombesi je ob vsem tem poudaril, da pomeni bencin po znižani ceni veliko gospodarsko pridobitev za Trst. Povsem očitno je, da bodo posamezniki prihranili lepe vsote denarja, podjetja pa bodo znižala svoje dejanske izdatke. Misliti moramo, da se veliko tržaških podjetij, predvsem manjših, ukvarja s posli, kjer veliko uporabljajo avtomobile (npr. trgovina). Po vsej verjetnosti se bo zvišalo število črpalk. Na Tržaškem so veliko črpalk zaprli, ker niso bile donosne, v okolici Trsta in na Krasu pa so že prava redkost. Skupno je na Tržaškem približno 80 črpalk, novo povpraševanje po bencinu pa bo bistveno izboljšalo položaj lastnikov in marsikoga spodbudilo, da bo odprl novo črpalko. Tudi Trgovinska zbornica računa na 9 milijard, ki jih bo lahko uporabila za razne gospodarske dejavnosti.
Ob zaključku naj zapišemo, da je poslanec Tombesi poudaril, kako je Tržaški trgovinski zbornici uspelo pravočasno izvesti kompleksno delo in upoštevati predvidene roke za dodelitev bonov. Pri tem se je zahvalil pomoči Deželnega centra za informatiko in občinskim upravam, ki so omogočile, da so pravočasno opravili delo, ki je bilo za vse nekaj povsem novega.
Srečanje med PRI in sindikati o gospodarskem položaju v Trstu
V okviru srečanj med strankami in sindikati so se pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL, ki so dala pobudo za tovrstna posvetovanja, sestala z zastopniki republikanske stranke. Delegacijo PRI je vodil pokrajinski tajnik Castigliego, sindikalno zastopstvo Pa Treu, Feletti in Trebbi. Glavna pozornost je bila seveda namenjena težavnemu gospodarstvenemu in zaposlitvenemu položaju v tržaški pokrajini' govor pa je bil tudi o funkcioniranju javnih uprav in socialnih služb.
Delegaciji sta delili resno zaskrbljenost zaradi stanja tržaškega gospodarstva, še posebno kar zadeva javni sektor in pomorski promet, pa tudi zaradi neustreznega delovanja socialnih služb. V zvezi z bivšo škedenjsko železarno AIT so tako sindikalisti kot predstavniki PRI bili mnenja, da je treba okrepiti politične pobude na krajevni ravni, da bi našli v kratkem ustrezno rešitev tako z industrijskega kot z zaposlitvenega vidika. Ne glede na časovne roke, ki jih bo terjala dražba, za katero se je odločilo vodstvo Finsider, si je treba že sedaj prizadevati, da bodo vzeti v poštev samo načrti, ki bodo dajali zadostna jamstva tako za produktivno obnovo kot za zaposlitev.
Končno sta delegaciji tudi soglašali o nujnosti, da se končno skliče 3. pokrajinska gospodarska konferenca ter da pritiče Pokrajini naloga usklajevanja in usmerjevanja razvojne politike v Trstu.

Za ljubitelje rib napočil pravi čas
Že dolgo ni bilo v naših ribarnicah tako živo, toliko kupcev, kot včeraj. To je zato, ker se je vreme spremenilo, ker je zapihala burja, so nam povedali prodajalci, ki so hiteli prodajat ob dobro založenih stojnicah.
V glavni ribarnici ob morju, pa tudi v vseh mestnih ribarnicah, je bila izbira svežih rib velika. Tudi cene nekaterih so bile precej nižje od tistih, ki so jih bile vajene gospodinje v zadnjem času. Veliko je bilo skuš (škombrov), sip -majhnih in velikih, kalamarov, tunine, pedočev, guž (guati), srčank (caperozzoli), nožnic (capelunghe) itd. Niso manjkale niti lepe postrvi, pa tudi druge nekoliko dražje ribe, kot morski listi, škampi, jegulje itd. Najbolj je šla v promet tunina, za njo pa ribe, ki jih kuharice uporabljajo za brodete. Veliko so v ribarnicah prodali tudi skuš.
Skoraj nič ali pa zelo malo je bilo na stojnicah sardonov ali sardel. Te bodo v prodaji v prihodnjih dneh, so nam v ribarnicah povedali.
Za vse, ki imajo radi ribe je torej napočil pravi čas (ni).
Pogovor s prof. Josipom Tavčarjem, ki odhaja v pokoj
»Šola mora ostati zvesta lastnemu okolju«
V ponedeljek se bo začel pouk za šole vseh stopenj, med profesorji, ki bodo poučevali in spremljali slovenske otroke in mladince skozi težave in zadoščenja šolskega življenja, pa bodo manjkali trije profesorji, ki so pomagali izoblikovati zgodovino slovenske šole v Italiji in ki so s svojo strokovnostjo in ljubeznijo do profesorskega poklica vzgojili več generacij. Nekaj dni od tega so šli namreč v pokoj profesorji Josip Tavčar, Ljuba Berce Košuta in Zora Tavčar. Vsi trije imajo za sabo dolgo in burno poklicno pot, saj so začeli poučevati v času, ko je bila slovenska šola v pofašistični Italiji še v povojih in jo je bilo treba pravzaprav šele izoblikovati. V prvih letih je imel njihov poklic skoraj pionirski, udarniški značaj.
Včeraj smo obiskali profesorja Josipa Tavčarja, ki nam je pripovedoval o svoji službeni poti (pogovor s profesoricama Ljubo Berce Košuta in Zoro Tavčar bomo objavili v prihodnjih dneh). Prof. Tavčar, ki je poučeval 43 let, je takoj povedal, da mu je bila šola glavna skrb in naj večje veselje, tako da mu jo je bilo prav težko zapustiti. Vse ostalo, (pisateljevanje, delo na radiu) je bilo bolj stranskega pomena, celo pisateljevanje, je povedal, je bilo neke vrste konjiček, ki ga je gojil bolj za šalo kot zares, bolj za svojo osebno potrebo. Če je zanj dobil priznanja, je bil sicer vesel, vendar se
ni nikoli potegoval zanje. Samo vodenje Slovenskega stalnega gledališča mu je ob šoli dalo toliko zadoščenja. V šoli je bil namreč stalno v stiku z družbo, to je z doraščajočo družbo, ki je vzorec naše bodočnosti.
Prof. Tavčar je začel poučevati že leta 1945, takoj ko se je po vojni vrnil domov. Izbira poklica je bila do neke mere slučajna, v glavnem pa ga je vo-
dil idealni vzgib. »Potem ko so mi tako dolgo odrekali pravico do moje narodne identitete, nisem mogel drugače, da sem jo skušal potrjevati in da sem storil nekaj dobrega tudi za svoje ljudi, da bi lahko tudi oni ohranili svojo nacionalno identiteto. V svojem življenju sem imel mnogo drugih možnosti, lahko bi šel za prevajalca v Bruselj, lahko pa bi tudi nadaljeval po poti, po kateri sem začel stopati še pred vojno, ko sem zmagal nekaj italijanskih natečajev za pisanje fars, komedij in filmskih scenarijev. Tako pa sem se odločil za poučevanje v času, ko smo imeli še dovoljšno mero optimizma, da se bodo stvari lahko spremenile in da bomo ustvarili pravo sožitje. Optimizem je sicer kmalu zvodenel, saj so zavezniki podpirali stare fašiste, hkrati pa nisem v Trstu našel mesta za poučevanje, saj so prednost imeli pribežniki iz Jugoslavije.«
Tako je prof. Tavčar začel poučevati v Kopru, kjer je tri leta ostal na slovenski gimnaziji (ki so jo pravkar ustanovili). »Bili smo samo v treh, tako da smo poučevali vse mogoče predmete. Jaz sem poučeval italijanščino, francoščino, angleščino, zemljepis in še druge predmete. Delal pa sem 42 ur na teden, saj sem poučeval tudi na italijanski gimnaziji, kjer sem bil prvi profesor slovenščine in kjer je med mojimi učenci bil tudi Fulvio Tomiz-za, vodil pa sem tudi slovenske tečaje
za italijanske miličnike in italijanske tečaje za slovenske miličnike ter oficirje. Istočasno sem sodeloval s Corri-ere di Trieste in prevajal. Čeprav sern ogromno delal, mi je bil ta čas zelo všeč. Več kot delaš, še več bi naredil' Zato je pokoj žalosten, saj te sili v brezdelje.« Po treh letih poučevanja v Kopru pa je prof. Tavčar končno prispel v Trst. Najprej je šest let poučeval na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu, nato dve leti na znanstvenem liceju, od leta 1956 do leta 1988 pa na trgovskem zavodu, »ki je edina šola, ki se zaključi v slovenščini (ker ni treba na italijansko univerzo) in zato oblikuje same zavedne Slovence.« V Trstu pa je od vsega začetka poučeval predmet, iz katerega je diplomiral, in sicer angleščino.
»Brez šole ni prihodnosti, šola je najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, a ji posvečamo premalo pozornosti,« je na koncu povedal prof. Tavčar. »Hkrati pa šola ni obdržala dovolj stikov z lastnim prostorom in z ljudmi. Samo na ta način namreč, ko raste z okoljem, je šola lahko res kvalitetna in ustreza potrebam ljudi in časa. Zato bi morali tudi vztrajneje gojiti stike s Slovenijo in ostati zvesti našemu prostoru. Kot posameznik odhajam, a skupnost ostaja in prav skupnost je najpomembnejša.« (bg)
Na seminarju za slovenske šolnike o miselnih vzorcih in raziskovanju
m
Drugi koncert 12. Glasbenega septembra
Violončelist Arturo Bonucci koncertant velikih odlik
Na včerajšnjem seminarju v Prosvetnem domu na Opčinah sta bila na vrsti predavanje profesorice Marije Gabrijelčič iz Pedagoške posvetovalnice v Novem mestu, ki je obravnavala tehniko učenja na podlagi miselnih vzorcev, in predavanje magistra Edvarda Kobala s fakultete za prirodoslovne vede in tehnologijo v Ljubljani na temo "Učenec kot raziskovalec svojega okolja".
Prvo predavanje je bilo namenjeno profesorjem slovenščine, jezikov, humanističnih ved in umetnostne zgodovine. Prof. Marija Gabrijelčič je na podlagi lastne izkušnje v Vzgojni posvetovalnici v Novem mestu prisotnim obrazložila prednosti učenja na podlagi miselnih vzorcev. Gabrijelčičeva je pri svojem delu namreč preverila, da je učna metoda z miselnimi vzorci uspešna tudi z učno neuspešnimi učenci. Miselni vzorec je tak zapis ključnih besed, kjer je v središču zapisana osrednja misel, naslov, tema, enota, o kateri se učimo. Zapis ključnih besed z miselnim vzorcem je po mnenju Gabrijelčičeve v veliko pomoč spominu prav zato, ker je usklajen z načinom mišljenja, z delovanjem možganskih celic, z "možganskimi vzorci".
Magister Edvard Kobal je profesorjem znanstvenih in tehniških predmetov priporočil čim več raziskovalnega
dela z učenci. Raziskovalno delo je namreč za mladega človeka stimulan-tno in zanimivo, saj preko konkretnega dela učenec preveri pridobljeno znanje in preizkusi svoje sposobnosti. V Sloveniji je delo z mladimi raziskovalci precej dobro organizirano, saj se mladi lahko vključujejo v krožke in sodelujejo pri raziskovalnih taborih in simpozijih. V zadnjih letih so bili rezultati raziskovalnih akcij mladih razir skovalcev izredno razveseljivi, saj so
bili po kvaliteti in izvirnosti na višini raziskav strokovnih raziskovalcev. Tudi tržaška profesorica Marinka Per-tot je v svojem posegu poudarila korist raziskovalnega dela kot metodo učenja in pri tem orisala delovanje zamejskega mladinskega raziskovalnega tabora, ki ima pri nas tudi zaslugo, da pripomore h krepitvi navezanosti mladih na slovensko ozemlje.
Na sliki (foto Magajna): predavanje prof. Gabrijelčičeve.
Gost drugega koncerta 12. Glasbenega septembra v Luteranski cerkvi 'na Trgu Panhli je bil v torek violončelist Arturo Bonucci, diplomant konservatorija Santa Cecilia, Accademie Chigiane iz Siene in Mozarteuma iz Salzburga. Izpopolnjeval se je pri slavnem čelistu Pierru Fournieru. Koncertiral je po skoraj vseh evropskih državah, v Sovjetski zvezi, Južni Ameriki in na Japonskem (kot solist ali s slavnimi orkestri in dirigenti) ter snemal za številne najpomembnejše evropske radijske in televizijske postaje. S posebno pozornostjo se posveča izvajanju skladb sodobnih avtorjev, sicer pa sega njegov repertoar v zakladnico instrumentalne klasike. Zdaj igra na violončelo Miremont, s katerim je nastopal tudi Pierre Four-nier v svoji dolgi in slavni karieri.
Za svoj tokratni tržaški nastop (in prireditelji Glasbenih septembrov si lahko štejejo v ponos, da so ga dobili) si je izbral Bachovo Suito št. 6 B.W.V. 1012 v D-duru, Regerjevo Suito op. 3, op. 131 v a-molu in tri Paganinijeve Capriccie v lastni transkripciji.
Koncertant se je, tokrat žal ne preveč številnim ljubiteljem muzike predstavil kot suveren mojster inštrumenta, kot koncertant z velikim tehničnim znanjem in muzikaličnostjo, ki mu omogočata premagovanje najtežjih zahtev partitur in lahkotno preha-
janje od vrtoglave virtuoznosti do žametno spevnih tonov. Odlikuje ga zlasti perfektno vodenje loka, ki nvi na vseh strunah, s posebno lepoto še posebej na nizkih, dovoljuje ob čistem tudi izjemno kompakten ton-Tako smo lahko že pri Bachovi Suh1 ob posameznih stavkih, od virtuoznega Preludija preko spevne Alleman-de, hitrega na drobnih notah grajenega Corrente, ritmično počasne Sara-bande z mojstrskimi dvojemkami d° živahnih Gavott iz zaključne Gige' občudovali širok razpon koncertanta-ve virtuoznosti.
V	Regerjevi Suiti iz zbirke za godala solo op. 131 smo ob izjemno prozornem zvoku v Preludiju, uživali ob izvajalčevi tehnični dognanosti v živahnem Scherzu in vso ritmično pestrost muziciranja v Andantu z variacijami.
V	treh Paganinijevih Capriccih je mojster požel dolgotrajen vmesni aplavz za izvedbo Capriccia št. 6 v P' molu, grajenem na melodiji in tremolih in tehnično izredno zahtevnem^ kot so tehnično zahtevni sploh vsi Pa' ganinijevi Capricci in zahtevajo od izvajalca (zlasti še v primeru transkripcije violinskega parta za violončelo) veliko znanje. Arturo Bonucci je dokazal, da mu znanja ne manjka m da se uvršča med pomembne interprete čelističnega muziciranja, (jk)
Nadaljujejo se polemike o sinhrotronu
Tržaški odbor želi odločati brez soočanja z javnostjo
Izjave odbornika za urbanistiko tržaške Občine, demokristjana Lucia Vattovanija, da namerava sedanji občinski odbor, ki obstaja le zaradi tega, ker novega odbora še ni, zavrniti na Podlagi zakona 140 vse ugovore glede lokacije sinhrotrona in tako pospešiti Postopek podrobnostnih načrtov, so za Marsikatero stranko in organizacijo nesprejemljive.
Načelnik svetovalske skupine KPI "laurizio Pessato je včeraj izjavil, da le ta odločitev občinske uprave nesprejemljiva. »Ob tako pomembni odločitvi,« je dejal Pessato, »so občinskemu svetu ponovno odvzeli vse pristojnosti.« Bivši odbor, ki ga je sestavljala danes še neobstoječa večina, si jemlje Pravico, da odloča o problemih, ki nikakor ne sodijo v tekočo upravo in
zavrača sleherno soočanje na pristojnih sedežih. Pessato nadalje pravi, da bi se sedanje ravnanje, ki želi na videz pospešiti gradnjo znanstvenih struktur, lahko spremenilo v nekaj čisto obratnega. Skratka, zaradi političnega položaja in neobstoječe večine bi lahko omenjene odločitve delovale kot zaviralni element.
Pessato ob zaključku svojega tiskovnega sporočila ugotavlja, da je sedanja paraliza občinske uprave jasen dokaz, da bi bilo treba reševati krizo v okviru občinskega sveta in ne na ravni tajništev strank.
Občinski svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar je izdal tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da je hipoteza, da bi v zvezi s sinhrotro-nom uporabili nujnostni odlok, zlorab-
ljanje občinskega zakona 140. Omenjeni zakon se prevečkrat uporablja, ko gre za kočljiva vprašanja, o katerih je bolje v javnosti "molčati".
Bekar zaključuje svoje tiskovno sporočilo z ugotovitvijo, da bi bilo nujno prisluhniti mnenjem zainteresiranega prebivalstva in to s posvetovalnim referendumom. Občinski odbor pa o tem, kot kaže, noče niti slišati. Predsednik tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF) Dario Pre-donzan pa je izjavil, da bodo storili vse, kar je mogoče, čeprav se zelo jasno zavedajo, da so težave velike. Sedanji občinski odbor in odbornik Vat-tovani nočeta niti poslušati ugovorov prebivalstva in naravovarstvenikov, je pripomnil predsednik WWF, ki je, kot znano, predložil številne ugovore proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici.
Občinski odbor lahko formalno sprejme kateri koli sklep po nujnos-tnem postopku in ga šele nato predloži v oceno občinski skupščini. Pravilnik, ki urejuje delo krajevnih uprav, je glede tega precej dvoumen, tako da ga lahko vsakdo tolmači po svoje. Zakon obvezuje le odbor, da sprejeti odlok vključi na dnevni red prve seje občinskega sveta. V tem primeru pa je vsa zadeva nekoliko bolj zapletena, ker bi moral tržaški občinski odbor sklepati in odločati le o tekočih zadevah in o rednem upravljanju. Sinhrot-ron pa gotovo ne sodi med "tekoče zadeve".
Občni zbor zahodnokraške SSk
Prejšnji teden se je v domu Alberta Sirka v Križu odvijal občni zbor sekcije Slovenske skupnosti Zahodnega Krasa. Po pozdravu novoizvoljenega rajonskega svetovalca Marjana Pertota je o rezultatih junijskih volitev in o sedanjem zapletenem političnem položaju na Tržaškem spregovoril pokrajinski tajnik stranke lipove vejice Zorko Harej. Sledil je specifični prikaz problemov Križa, Proseka in Kontovela s strani Roberta Vidonija, ki je med drugim poročal o prizivu stranke na- Deželno Upravno Sodišče (TAR) v zvezi z napačnim dodeljevanjem svetovalskih mest v rajonskem svetu za Zahodni Kras. Tržaško sodišče bo o tem prizivu SSk sklepalo v začetku oktobra.
Med diskusijo, ki je bila konstruktivna in v katero je poseglo veliko število Prisotnih, je prišel na dan tudi problem organizacije in delovanja sekcije. Sledile 50 volitve novega odbora, ki se je znatno pomladil.
Muhasti september
Pa je res muhast ta september! Burja in dež sta včeraj krepko ohladila ozračje, na bližnjih hribih v Furlaniji se je pojavil sneg, v Boljuncu pa... cvetijo češnje. Gornjo sliko je namreč naš fotoreporter Mario Magajna ujel prav včeraj v zgornjem koncu vasi proti Glinščici
»Ex voti« v
TK Galeriji
Z razstavo »Ex voto in umetniki« bodo danes odprli razstavno sezono Palerije Tržaške knjigarne. Prva razstava sezone, ki jo bo ob 18. uri odprl bmetnostni kritik Enzo di Grazia, bo gostovala petnajst italijanskih umetnikov, ki prihajajo pretežno iz južne Ita-bje in ki ustvarjajo pod vplivom Ijud-ske nabožne umetnosti. Umetniški ex v°ti, ki bodo na ogled v galeriji TK, Pa niso samo izraz neke religiozne občutljivosti, pač pa so tudi poskus odkrivanja korenin neke zelo razširjene MUdske kulture.
Na sliki ex voto Guida Cecereja.
Zelo nejasen politični položaj na Tržaškem
KD spet odločno zahteva župana in grozi s politično opozicijo
Krščanska demokracija spet odločno zahteva mesto tržaškega župana in v nasprotnem primeru grozi, da bo brez nadaljnjega ubrala pot politične opozicije v tržaških krajevnih upravah. To je brez dlak na jeziku izjavil novinarjem deželni tajnik KD Bruno Longo po včerajšnjem rimskem sestanku z najvišjimi strankinimi voditelji, na katerem je tekla beseda o zapletenem političnem položaju na Tržaškem. »Tržaški volilci so nesporno nagradili našo stranko, ki je na občini izvolila kar šest svetovalcev več kot na prejšnjih volitvah«, je poudaril Longo, »zato so povsem iz trte izvite pripombe nekaterih, da KD ne more dobiti županskega mesta v Trstu, ker ima itak že predsednika Dežele in župane ostalih večjih mest v Furlaniji-Julijski krajini. Volilci so dali jasno indikacijo, ki jo morajo ostale politične sile, ki hočejo z nami sodelovati, sprejeti in spoštovati.«
Sekretar KD, ki je trenutno tudi predsednik deželnega sveta, je kot vidimo zelo kategoričen in po svoje zelo jasen: KD ne namerava na noben način popustiti pri kandidaturi Franca Richettija, ki je na junijskih volitvah prejel največ osebnih preferenc. Da je to poudaril najvišji strankin deželni voditelj nesporno dokazuje, da doživ-
ljajo pogajanja za oblikovanje novih tržaških uprav zelo kočljive, morda tudi odločilne trenutke. Sinoči se je v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo KD, takoj nato pa je bil na programu sestanek medstrankarske komisije KD, PSI, LpT, PSDI, PRI in PLI, ki ima nalogo izdelati programske smernice novih uprav. V središču pozornosti je bil socialistični predlog za oblikovanje koalicije KD-PSI-PSDI-PRI-PLI, ki bi lahko računala na zunanjo podporo melo-narjev. Podpredsednik Dežele Carbo-ne, ki je iznesel ta predlog, ni omenil župana in predsednika Pokrajine, am-
pak je podčrtal le "nujnost enakopravnega dostojanstva KD, PSI in laičnih sil".
V Rimu se je včeraj mudil tudi tržaški socialistični podžupan Augusto Seghene, ki se je srečal s poslancem La Gango, ki v okviru strankinega vsedržavnega vodstva odgovarja za vprašanja krajevnih uprav. Po sestanku so izdali tiskovno noto, v kateri socialisti "izražajo zaskrbljenost zaradi zamud in zavlačevanj pri oblikovanju novih tržaških uprav, za katere nosi prvenstveno odgovornost Krščanska demokracija, ki vseskozi zagovarja prejudicialna stališča". Socialisti, piše nadalje v sporočilu za tisk, si prizadevajo za potrditev dosedanje politične
in upravne večine ter za enakopravno dostojanstvo med laičnimi silami, PSI, KD ter LpT. La Ganga je sporočil tržaškemu podžupanu, da bo odslej naprej vsedržavna direkcija PSI v prvi osebi sledila razvoju političnih dogajanj na Tržaškem.
Segheneju in La Gangi polemično odgovarja radikalna stranka, ki je mnenja, da so za zamude pri izvolitvi tržaških odborov v enaki meri odgovorni demokristjani in socialisti. Socialisti kažejo sedaj veliko zaskrbljenost, pravi tržaška občinska svetovalka Aglietta, v bistvu pa niso naredili še nič konkretnega, da bi se položaj vsaj pomaknil z mrtve točke. Aglietta je kritična do Carboneja in do njegovega predloga o izvolitvi odborov, ki bi upravljali mesto in pokrajino do evropskih volitev, ki bodo na sporedu prihodnje leto. Taka rešitev, podčrtuje poslanka radikalne stranke, bi samo zaostrila sedanjo politično in upravno praznino.
O zapletenem političnem položaju je tekla beseda tudi na sinočnji seji vodstva Slovenske skupnosti. S tržaškimi političnimi vozli se bo ukvarjal tudi vsedržavni tajnik KD De Mita, ki bo v nedeljo sodeloval na predkongresnem zborovanju stranke v Gradežu.
S. T.
Med Nabrežino in Šempolajem
Nenapovedano zaprtje železniškega prehoda
, Ljudi, ki stanujejo v bližini železniškega jrrehoda v Nabrežini (na cesti Proti Sempolaju), je včeraj zgodaj zjut-& čakalo res neprijetno presenečenje. >-ez noč so jim namreč zaprli prehod, asčanov pa ni nihče obvestil. Šofer teijskega avtobusa se je začuden us-avii pre(} nepričakovano oviro in ni edel, kaj naj stori. Avtomobilisti so tezni obrnili vozilo in odšli po oprav-m po daljši poti. Nekateri so se ogor-eni odpravili na železniško postajo in ahtevali pojasnila, nihče pa jim ni nal točno povedati, zakaj jih niso ob-estili o delu na progi in do kdaj bodo , da trajala. Nič bolje ni bilo v "višjih , r°gih". O zaprtju proge so odgovorni 0majda kaj slišali. Vse pa kaže, da °do pot v naj slabšem primeru odprli o Popoldne.
G začasnem zaprtju železniškega Prehoda ni bil obveščen nihče, niti de-. tesko-nabrežinska občina. Župan Bo-v n Brezigar je rekel, da morajo odgo-orni v takšnih primerih nujno poslati VBHeSW° vsaj nekaj dni prej in napo-tejiri'*' k° takoi Protestiral na Pok-
s Pdbornik za javna dela Cervesi ;P °h ni bil seznanjen z dogodkom in 1^.Zanikal, da bi Pokrajina nosila del ! tede prj tem popravilo ceste pri že-Ce n!*kem prehodu v Nabrežini je si-skr Ze nekaj časa v načrtu in pokrajin-v0a uPrava naj bi ga izvedla po dogo-ru 2 devinsko-nabrežinsko občino.
Zaradi birokratskih zapletov pa se je uresničitev načrta nekoliko zavlekla. »O današnjem zaprtju prehoda pa sploh nisem bil obveščen,« je z odločnim glasom povedal pokrajinski odbornik, ki smo ga poklical v njegov urad.
Tudi ravnatelj Državnih železnic za tržaško pokrajine Egidio De Meo ni vedel, kaj naj reče. Vzel si je nekaj časa, da ugotovi, kaj se dogaja, in nas nato sam poklical v uredništvo. Vsaj delno nam je razjasnil "skrivnost", ko je povedal, da so hoteli železniški prehod na cesti proti Šempolaju zapreti le za nekaj ur. Navsezgodaj zjutraj so delavci tvrdke Cosfer iz Aguile zaprli cesto in se lotili dela. Prepričani so bili, da bodo zadevo kaj kmalu uredili. Nihče ni predvidel, da se bo delo zavleklo. De Meo je še rekel, da bi morali cesto odpreti že (včeraj) popoldne.
Na železniški postaji v Nabrežini so odgovorni dobili nekoliko drugačne informacije. Po njihovih besedah sodeč je dovoljenje za zaprtje ceste izdala Pokrajina, ki bi morala obvestiti prizadeto občino in prebivalce. Povedali so še, da bo prehod po vsej verjetnosti odprt jutri v popoldanskih urah.
Odgovori vseh, ki bi morali biti o zadevi najbolje obveščeni, še zdaleč niso zadovoljivi. Kdo je dovolil zaprtje železniškega prehoda, ni bilo mogoče ugotoviti.
Včeraj zjutraj na Fernetičih
Tovornjak s prikolico se je prevrnil na bok
Včeraj zjutraj je na Fernetičih prišlo do slikovite prometne nesreče, ki se le za las ni sprevrgla v tragedijo. Kamion s koprsko registracijo je zavozil s ceste in se s silnim truščem prevrnil na bok, nekaj metrov pred dvonadstropno hišo (kot vidimo na posnetku D. Križmančiča).
Kamionist Miran Ferfila iz Sežane se na srečo ni poškodoval. Ljudem, ki so se kmalu zbrali na kraju nesreče, in prometnim policistom je povedal, da
se je s kamionom peljal proti meji. Nenadoma pa je opazil fiat uno temno sive barve, ki je vozil v nasprotni smeri. Kaže, da je neprevidni avtomobilist med prehitevanjem zavozil na drugo stran cestišča. Kamionist se mu je hotel izogniti, pri tem pa je sam zapeljal s ceste. Zaradi prometne nesreče je včeraj prišlo do hudih prometnih zastojev. Dva velika žerjava sta v popoldanskih urah težko vozilo spet postavila na kolesa".
Koristna navodila za preprečevanje gozdne stekline
Urad za živinozdravstvo pri KZE je po ugotovitvi primera stekline na Krasu ponovno objavil navodila občanom, kako preprečiti okužbe s steklino. Prvo zadeva lastnike psov: ti morajo poskrbeti, da bodo psi v prostorih odprtih javnosti privezani in da bodo imeli na sebi nagobčnik. Poskrbeti morajo tudi, da pravočasno obvestijo Urad za živinozdravstvo pri KZE o morebitnem begu živali ter o vsakršnem možnem simptomu virusa, ki bi se pojavil pri živalih, kot na primer: sprememba značaja, napadalnost, paraliza, težava pri hranjenju.
Kdor najde mrtvo divjo žival, se ne sme dotakniti mrhovine, ampak mora pravočasno obvestiti Urad za živinozdravstvo pri KZE (tel. 820026) ali pokrajinski odbor Italijanske zveze lovcev (tel. 61367).
Danes v Nabrežini srečanje upokojencev
Danes ob 17. uri bo v občinski knjižnici v Nabrežini srečanje upokojencev, ki ga prireja sindikat upokojencev CGIL, CISL in UIL. Na srečanju bo govor o sindikalnem sporu upokojencev in o uresničitvi socialnih in zdravstvenih služb za ostarele.
Zaradi kraje stroga kazen
Pretor Reinotti je včeraj zjutraj obsodil 32-letnega Giorgia Radionija na 1 leto in 6 mesecev zaporne kazni ter na 600 tisoč lir globe zaradi kraje in povzročitve gmotne škode v delavnici 28-letnega radiotehnika Antonia Tro-pea. Radonija so policisti zasačili v noči med torkom in sredo v Ulici del Bosco, kjer je pravkar ukradel radio in kovček z raznim delovnim orodjem. Eden od mimoidočih je namreč tatu opazil prav v trenutku, ko je razbil šipo delavnice. O dogodku so takoj obvestili policijo, ki jeJRadonija ujela že po nekaj minutah. Čeprav je imel ukradene stvari pri sebi, je agentom nedolžno izjavil, da jih je našel na tleh...
Kazen je razmeroma stroga. Sodišče je namreč kot oteževalno okliščino upoštevalo dejstvo, da je imel Radioni že večkrat opravka s pravico.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Laure Pipan por. Kozman
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti.
Družina Pipan - Kozman
Trst, 15. septembra 1988
Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabre-žina izreka iskreno sožalje svojcem ob težki izgubi Mirota Legiše.
Slavje dolinskih 50-letnikov
V nedeljo so proslavili srečanje z Abrahamom petdesetletniki dolinske občine. Bilo jih je okrog šestdeset, skoraj iz vseh vasi, ki spadajo pod dolinsko občino. Zbrali so se na trgu pred občinsko telovadnico, kjer sta jim Ada in Anica podarili rdeč nageljn in rožmarin, nato so v sprevodu odšli do občinskega spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni, kjer so položili venec in počastili spomin padlih z enominutnim molkom in kjer sta se Anica Slavec v slovenščini in Giacomo Siraldi v italijanščini v kratkih besedah spomnila vseh občanov, padlih za svobodo (na sliki - foto Magajna). Dolinskim petdesetletnikom so se pridružili tudi družinski člani, prijatelji in Veseli godci ter se v štirih posebnih avtobusih odpeljali na kosilo v Furlanijo, kjer so si ogledali tudi razstavo v Vili Manin. Vrnili so se pozno zvečer ter zaključili praznovanje na Kmetijskih dnevih v Boljuncu. Povsod je bilo počutje zelo veselo. Petdeset let danes ni nobena starost, nasprotno, kot so pokazali dolinski petdesetleniki, ki so se ves dan zabavali, obujali lepe in grde spomine mladih let ter se naplesali do pozne ure. (mm)
koncerti
Štivanska cerkev
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert dua CH1ANDETTI-CASCIOLI (kitara). Na sporedu skladbe Sara, Carul-lija, Castelnuova Tedesca, Albeniza, de Falle in Granadosa.
V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
razna obvestila
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Patronat INCA-CGIL v Nabrežini obvešča, da deluje po novem urniku: ponedeljek in torek od 9. do 12. ure ter četrtek in petek od 15. do 18. ure.
KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324.
MePZ Rdeča zvezda Salež začenja novo sezono v ponedeljek, 19. t. m., ob
20.30	v osnovni šoli v Zgoniku. Vabi stare in nove člane.
ŽPZ Tabor - Opčine obvešča, da bo imel prvo pevsko vajo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu. Vabljene so tudi nove pevke.
Dekliški zbor Devin sporoča, da so vaje ob ponedeljkih in petkih ob 20. uri na sedežu zbora.
Pripravljalni odbor za Gervasiovo fantovsko prireja danes sestanek v drugem sklicanju za pripravo fantovske. Zbirališče ob 20.30 pred slavljenčevim domom (Gabrovec 14). Dnevni red: imenovanje predsednika in načrt kulturno-umetniškega programa fantovske.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Codice pri-vato, r. Francesco Maselli, i. Ornella Muti.
EKCELSIOR II - 18.15, 22.00 LTnvestiga-zione letale, i. Michael Caine, James Fox.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 fultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. Bernardo Bertolucci: i. John Lone, Peter OToole.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Pazzi da legare.
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 Le fanci-ulle del sesso proibito, porn., □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La creatu-ra, srhljivka, □
PENICE - 17.00, 22.15 II serpente e l'ar-cobaleno, r. Wes Craven.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Polterge-ist III, r. Gary Sherman; i. T. Skerrit.
□
MIGNON - 17.00, 22.15 Misteriose forme di vita.
EDEN - 15.30, 22.10 Private love amanti delTesibizionismo, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Saint Tropez Vice, □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Miracoio sulT-Ottava strada, fant., ZDA 1988; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy. LUMIERE PICE - 17.00, 22.00 Le balene d'agosto, r. Lindsay Anderson; i. Bette Davis, Lilian Gish.
ALCIONE - Zaprto
RADIO - 15.30, 21.30 Piacere carna-
le.porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
šolske vesti
Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnici v Miljah v ponedeljek,
19.	t. m., od 14. do 18. ure.
Ravnateljica liceja F. Prešeren v Trstu vljudno vabi starše vseh dijakov, ki so se vpisali za šolsko leto 1988/89 v prvi razred znanstvenega liceja na sestanek, ki bo danes, 15. t. m., ob 18. uri v šolskih prostorih.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da se bo pričel pouk na šolah "Bazoviški junaki", "F. Milčinski", "F. S. Finžgar" in "O. Župančič" v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30.
Osnovna šola V. Šček iz Nabrežine
sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj pridejo v šolo ob 8.10 v spremstvu staršev.
Osnovni šoli K. Štrekelj in J. Jurčič javljata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t.m., ob 8.30. Šolska maša bo ob 11. uri.
Nižja sredja šola L Gruden - Nabrežina obvešča učence, da šolska maša v ponedeljek, 19., t. m., ob 8. uri. Po maši naj se učenci zberejo na šoli.
Nižja srednja šola F. Erjavec - Rojan obvešča, da se bo pouk začel 19. t. m. Učenci naj se zberejo ob 9. uri na šoli, ob
9.30	bo šolska maša. Po maši se bodo učenci vrnili na šolo.
Ravnatelj nižje srednje šole S. Kosovel - Opčine sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki se bodo zbrali pred šolo ob 8.15, nato bodo odšli v cerkev v spremstvu profesorjev. Po maši se bodo dijaki vrnili v šolo, kjer bodo dobili navodila in urnik.
Ravnateljstva slovenskih višjih šol na Tržaškem obveščajo dijake, da bo začetna šolska maša v ponedelejk, 19. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Vsi dijaki morajo biti ob 10. uri na šolah.
Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda Ž. Zois in strokovnega zavoda J. Stefan obveščajo profesorje, da bodo seje profesorskih zborov v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri.
__________prispevki________________
V	spomin na Pepija Trampuža daruje družina Maria 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na drago Lauro Pipan por. Kozman daruje tržaški VZPI - ANPI 50.000 lir za ANPPIA Trst.
Ob bridki izgubi žene Laure Pipan darujejo prijatelji tov. Marija Kozmana
50.000	lir za VZPI-ANPI.
V	zahvalo za voščila daruje N. L.
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob obletnici smrti drage Tatjane Blažič por. Tavčar se je spominjata Olga in Valerija ter darujeta 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin.na strica Celesteja Daneua daruje Lučo Perco 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za SKD Tabor.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1988 - 89
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 15. t. m., od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30 po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4.
Vpisovanje novih abonentov od jutri, 16. t. m., dalje.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
Tftfiak-ila
UL. SV. FRANČIŠKA 20
danes, 15. t. m., ob 18. uri
Vas vabi na otvoritev skupinske slikarske razstave
»EX VOTO« in UMETNIKI
___________razstave______________
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je do 28. t. m. na ogled razstava »Ex voto« in umetniki.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	tržaški Občinski galeriji razstavlja do ponedeljka, 25. t. m., svoja dela slikarka Anita TONEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI. Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje.
V	galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giuseppeja ZIGAINE.
razne prireditve
V	nedeljo, 18. t. m., bo ob 10. uri v Komnu zborovanje borcev Kosovelove brigade. Ob 14. uri odkritje obeležja padlima komandantu bataljona Romanu Malalanu iz Trebč in komisarju Radu Škrku iz Trnovce. Nastopili bosta Godba na pihala V. Parma iz Trebč in MePZ iz Trnovega. Ob 15. uri bo zborovanje vseh enot. Govorila bosta Ciril Zlobec in Fe-derico Vincenti. Vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union - Sv. Ivan, Vrdela in Podlonjer vabi vinogradnike na predavanje o TRGATVI IN ALKOHOLNEM VRETJU, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, jutri, 16. t. m., ob 20. uri. Predaval bo enolog Albano Bidasio iz Krmina.
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Ul. San Laz-zaro 5, pri Grande fraternita universale bo dr. Boris Kariž predaval o avtogenepi treningu in skupinskih dinamikah Gestah. Sledili bodo tečaji. Vstop prost.
čestitke
Draga KATJA! Ob tvojem rojstnem dnevu se vsi skupaj s tabo veselimo in vse najlepše ti zaželimo vsi, ki te imamo radi, posebno pa mama.
Ljuba MAMICA! Koš 26 vročih poljubčkov ti pošiljata tvoji mali Sonja in Erika.
Danes praznuje v Podlonjerju 6. rojstni dan MICOL. Vse najboljše ji želijo mama, nono Angelo, stric Frenki ter vsi, ki jo imajo radi.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
sporoča
da bo v ponedeljek, 19. t. m., odprta
z vttffi
(S) \Goley	Jutri, 16. septembra, ob 18. uri
	v TRŽAŠKI KNJIGARNI
	URADNA PREDSTAVITEV
GALEBOVEGA ŠOLSKEGA DNEVNIKA	
	Prisrčno vabljeni
učenci, dijaki, učitelji, profesorji in ravnatelji slovenskih šol.	
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
sporoča, da je še nekaj prostih mest na
DVELETNEM TEČAJU
s kvalifikacijo za dodeljene v uradniškem delu.
Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Ul. Gmnasti-ca 72, tel. 577941.
gledališča_____________
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Vpisavanja se zaključijo 18. t. m.
V soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red A) bo otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbinderja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B).
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 15. septembra 1988
DOLORES
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 11.06 in zatone ob 20.34.
Jutri, PETEK, 16. septembra 1988
LJUDMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.31 najnižje -32 cm, ob 11.52 najvišje 48 cm, ob 18.32 najnižje -40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15,5	stopinje, zračni tlak 1007,3 mb raste, veter 26 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 42 km na uro, vlaga 62-od-stotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje, ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuditta Lazzarini, Ivan Vuch, Luca Arciero, Stefano Benkovič.
UMRLI SO: 62-letni Fiorentino Geli-cich, 66-letna Stella Del Fabbro vd. Mi-niussi, 81-letni Umberto Coloni, 93-letna Paola Benedetti roj. Berton, 83-letna Maria Ulcigrai vd. Mosetti, 68-letna Anna Petrina vd. Scaramelli, 71-letna MarceHa Sialino, 86-letni Vitorio Vittori, 86-letna Clara Tolusso vd. Biasini, 27-letna Rosana Pelosa.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. septembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (228124), SESLJAN (tel, 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_____________izleti______________
KD Primorsko-Mačkolje obvešča, da bo odhod za izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice v nedeljo, 18. t. m., ob 6. uri izpred gostilne Tul.
SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17 in 18. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Poru Ulpiano. Vpisovanje m informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel 229258) v večernih urah.
SKD Tabor, MPZ in ŽPZ vabijo vse člane in prijatelje društva na piknik v nedeljo, 18. t. m., na Nanosu pri Abramovi domačiji - Jež. Udeleženci naj se javijo v baru Prosvetnega doma še jutri, to. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili.
Zveza upokojencev SPI-CGIL Nabrežina - Križ priredi izlet v Celje in okolico od 30. septembra do 2. oktobra. Informacije dobite na sedežu CGIL v Nabrežini od uradnih urah, tel, 200036.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 29. t. m. izlet v Rovinj, od kjer bomo nadaljevali z barko proti Lini' skemu kanalu. Kosili bomo na barki-Vpisovanje v sredo, 21. t. m., v naših prostorih v Ul. Cicerone 8, od 9. do 10. ure.
mali oglasi J
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu.
OSMICO so odprli pri Čočevih v Bratu-ževi ulici v Doberdobu. Nudijo črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempo-laju.	..
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Zl'
PRODAM knjige za klasični licej. Tel-211016 v večernih urah.
PRODAM knjige za srednje šole. Tel-772777 v večernih urah.
PRODAM knjige za trgovski zavod. Tel. 728498.
PRODAM 10 petdesetlitrskih pletenk-Tel 040/227262.
PRODAM Hlavatyjeve akvarele: Devinski grad, Zima in Kraški motiv. Tel-413142 od 19. do 21. ure.
PRODAM renault 5TS, letnik 1981, pre' voženih 76.000 km. Tel. 229234.
UGODNO PRODAM nov štedilnik 25.400 kal. za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200564.
KUPIM knjige za tretji razred trgovskega zavoda. Tel. 228551.
GROZDJE za črno in belo vino prodam po dogovoru. Tel. od 7. do 8. ure zjutraj na št. 0481/489530.
PRIDNO trgovsko pomočnico takoj za' posli trgovina z oblačili. Pismene p°' nudbe poslati na Oglasni oddelek Pri' morskega dnevnika, Ul. Montecchi n 34137 Trst, pod šifro 'Trgovska pomočnica".
RESTAVRACIJA išče poklicno kuharico-Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
MANJŠO hišo na Notranjskem, primer; no za vikend, v višini 850 m, v bližin1 Cerknice ugodno prodam. Tel. - Ljub" Ijana 003861/221217.
DEKLE išče stalno delo kot hišna P°' močnica. Tel. 228834 ob uri kosila.
PRODAM po ugodni ceni 120 - basovsko harmoniko Piattanesi model super ' musette. Tel. ob urah kosila ali večerje
na št. 0481/20002.
PRODAM fiesta ford 900 po ugodni ceni-
Tel. 229147.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik tr' govskega zavoda. Tel. 200984 od 19. u 20. ure.
Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja:
od 26. 9. do 6. 10. v KAPADOKIJO, cena 950.000 lir;
1. in 2. 10. na BRIONE, cena 168.000lir;
od 2. do 7. 10. v DALMACIJO in na PLITVlCKA JEZERA, cena 498.000 lir; od 7. do 9. 10. na križarjenje z ladjo Jadrolinije "ADRIANA", cene od 170.000 lir dalje;
od 28. 10. do 2. 11. v LONDON , cena 880.000 lir; od 30. 10. do 1. 11. v VELI LOŠINJ, cena 135.000 lir
Informacije in rezervacije pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. 60261.
menjalnica____________________
Ameriški dolar.......... 1372.—
Nemška marka ........... 744.—
Francoski frank.......... 217,50
Holandski florint ...... 660.—
Belgijski frank......... 35.—
Funt šterling........... 2320.—
Irski šterling.......... 1980.—
Danska krona............ 191.-
Grška drahma .............. 8,75
Kanadski dolar ......... 1090.—
14. 9. 1988^
"a5°
883'«n
105,6°
Japonski jen............
Švicarski frank ........
Avstrijski šiling.......
Norveška krona ............ 1?9-^
Švedska krona.............. "8 5°
Portugalski eskudo......	-
Španska peseta..........
Avstralski dolar .......
Debeli dinar............
Drobni dinar............
10,5°
105S;5
0,38
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo g^i Aaenciia Rojan 41
S koncerta na videmskem stadionu
Legendarni Deep Purple še navdušujejo občinstvo
Kitarist Ritchie Biackmore
Vse je kazalo, da bi se bili morali to noč iz Furlanije vrniti razočarani. Oblačno popoldne se je okoli osmih zvečer spremenilo v neurje. Lilo je, kot bi se nebo raztrgalo. Cementna struktura stadiona, vodna zavesa, pred nami in bliski so kraju dajali magičen čar nečesa izrednega. Hard rock legendarnih Deep Purplov, ki so ga mnogi že zdavnaj odpisali, je v tej noči moral dokazati, da še vedno žari na nebu kot pred približno 16 leti v pesmi Smoke on the water, lire in the sky... v Pod pokrito tribuno je čakala množica mladih in tistih, ki so v začetku 70. let pri dvajsetih noreli za najbolj znano rock skupino na svetu. Bilo je mraz, nihče pa ni hotel zapustiti stadi-nna. Po zvočnikih so najavili, da bodo Deep Purple vsekakor igrali.
. Počasi se je neurje poleglo. Tehniki m in pomočniki so mrzlično začeli pri-Pmvijati oder, ki je bil popolnoma Premočen. Nevarno je bilo, da pride do kratkih stikov.
Naenkrat se je vse zatemnilo. V polmraku se je prikazala lesketajoča obleka lana Gillana in tisti hip so reflektorji ponoreli. V histeriji lazerskih efektov so vpitje množice preglasili akordi pesmi Highway Star. Ritchie Biackmore je s Stratocasterjem in zidom Marshallov rjovel, kot bi v rokah ne imel, kitare. Skupaj z Jonom Lordom in njegovim Hammondom sta v rokah držala razbeljeno železo - glas lana Gillana, ki so ga oblikovali in podpirali udarci težkega ritma bateris-ta lana Paicea in bas Rogerja Glover-ja. Pesem je navdušila. Cel stadion je bil pokonci, vse je v ritmu skandiralo »Deep Purple«. lan Gillan je po mikrofonu kričal: »Oprostite za dež, vi ste perfektni...«.
Koncert se je pričel in vse je šlo kar samo naprej iz pesmi v pesem. Gillanu je bilo očitho prevroče, čeprav smo se mi med publiko tresli od mraza. Slekel si je jopo in napol gol nadaljeval s pesmijo iz filma Jesus Christ Super-star, Strange kind of woman. Nato so zadonele note pesmi Hard lovin' Wo-man, Knocking at your back door, Child in time, izredno doživeta Lazy, ki jo je skupaj z Gillanom pela vsa publika. In še Space truckin' in novejše pesmi iz albumov Perlect strangers in The house of blue lights, ki so ju skupaj s ploščo v živo Nobody's perlect (izšla je pred kratkim) snemali po letu 1984. Leta 1973 so se namreč na višku slave razšli, čeprav so njihove plošče izhajale do leta '81, ko je izšla tudi zadnja In concert.
Koncert pa ni bil samo hard rock, bili so tudi zvoki Beethovnove skladbe, ki jo je Ritchie magično izvajal na električno kitaro. Sam je že na začetku kariere zatrjeval, da ga večkrat običajni rock grajen na pentatonskih blues lestvicah dolgočasi in je zato iskal navdih za pesmi, ki so spremenile rock glasbo, v klasični glasbi za violončelo. Deep Purple so na torkovem koncertu res dokazali, da so samo oni očetje hard in metal rocka, da pa so lahko tudi v dobi »skonstruirane« lahke glasbe še vedno aktualni in da imajo tudi sedaj, po tolikih letih še kaj povedati, (ivo)
____________sklad mitja čuk___icM.,
Zaznamovano življenje alkoholikov ne prizanese ne družini ne otrokom
»Odraščal sem v malem Vietnamu; nisem vedel, zakaj sem tam, niti, kdo je sovražnik.«
To niso besede kakega otroka iz tretjega sveta, izgovoril jih je sin alkoholika.
Raziskave kažejo, da imajo otroci alkoholikov še desetletja po smrti njih staršev težave v čustvenih odnosih, saj so se celo življenje učili ne zaupati nikomur. Torej tem otrokom ni hudo le, dokler se ne ločijo od staršev, njihove težave ostanejo še za tem. Svojih staršev ne morejo »izbrisati«, ne morejo živeti, kakor da jih ne bi nikoli bilo.
V delu Odrasli otroci alkoholikov, ki je izšlo leta 1983 v angleščini, Janet Geringer Woititz - ena izmed ustanoviteljev ameriškega gibanja Otroci alkoholikov - razpravlja o trinajstih simptomih, ki so jih večinoma izkusili otroci alkoholikov. Ti simptomi postanejo kasneje temelj življenjskih problemov. Predvsem se odrasli otroci sprašujejo, kaj je normalno okolje,-so v težavah, ko morajo slediti nekemu načrtu od začetka do konca,-lažejo, ko bi jim bilo prav tako lahko povedati resnico,- o samih sebi sodijo brez usmiljenja,- imajo težave pri zabavah,- jemljejo vse zelo resno,- imajo težave pri intimnih odnosih; premočno reagirajo na spremembe, ki jih ne morejo kontrolirati; stalno iščejo potrditve in uspeha; čutijo se drugačne od ostalih; navadno so ali nadpovprečno odgovorni ali nadpovprečno neodgovorni; so izredno lojalni, tudi ko je jasno, da se lojalnost ne splača; nagibajo se k zapiranju samih sebe v niz dejanj, ne da bi upoštevali posledic.
Skratka, otroci alkoholikov so ljudje, ki so bili oropani svojega otroštva.
Jasno je, da ne občuti vsak tak otrok vseh trinajst tez, o katerih
govori Woititzeva. Vendar so ti otroci večinoma izredno lojalni, tudi takrat, ko vidijo, da to ne pelje nikamor. Včasih raje živijo v zanikanju, kakor da bi od tega odstopali.
Devetletna deklica je povedala: »Ko moja mama pije, se jaz enostavno delam, kot da ni res. Nikoli ne govorim o tem.«
In pravzaprav najnovejše študije dokazujejo, da so ti otroci »drugačni«: raziskovanje možganov je pokazalo, da imajo otroci alkoholikov primanjkljaje na možganskih delih, ki uravnavajo spomin in emocije. V tem smislu, zaradi svoje nadležne osebnosti in nagibom k negativni podobi o samih sebi, otroci alkoholikov zelo od blizu spominjajo na alkoholike. To potrjujejo tudi dejstva: vsak četrti postane alkoholik, če primerjamo z ostalim delom prebivalstva, kjer je tej nevarnosti izpostavljen vsak deseti. Predvsem pa velja osnovna ugotovitev, da alkoholizem ni le bolezen, ki zajame telesne organe - alkoholizem je bolezen, ki zajema družino. Najhujše zlo je verjetno to, da pri ljudeh povzroča nerazumljivo jezo do tistih, ki bi jih morali najbolj ljubiti.
Knjiga Odrasli otroci alkoholikov Janet Geringer Woititzeve je pristala na tretjem mestu lestvice najbolj branih knjig, ki jo objavlja The New York Times, še preden jo je bilo mogoče kupiti v knjigarni.
Gibanje oziroma sklad Otroci alkoholikov je nastal šele pred šestimi leti, vendar se je v tem času v Združenih državah zelo razširil. Predsednik Ericksonovega zavoda za napredne študije o otrokovem razvoju iz Chicaga James Garbari-no meni, da je to gibanje spremenilo zasebno bolečino v javno ugotovitev. Kar pa daje gibanju nekaj čudežnega, je njegova hitra rast:
od začetnih 21 ima danes 7000 članov. To je posebej razveseljivo, predvsem glede na primarni simptom alkoholizma, to se pravi na zanikanje.
Drugi simptom, ki se pojavlja v družini alkoholika, je soodvisnost. To je tudi izhodišče gibanja Otroci alkoholikov. Gre za podzavestno privrženost neurejenemu okolju druge osebe. Skratka, družinski član, ki je soodvisen, postavlja potrebe druge osebe pred lastne. Morda je globoko v sebi prepričan, da je sam kriv za alkoholno odvisnost svojega sorodnika, in tako na nepravilen način izgublja energije. Po eni strani morda rešuje alkoholika pred problemi: pelje otroke zdoma, da ne bodo motili partnerjevega počitka, morda bolje kuha, da bo stanje izboljšano, ali pa začenja skrivati steklenice, kar vodi do popolnega družinskega pekla in do vsaj prikritega, če že ne očitnega, nasilja.
In kljub nasilju, ki ga včasih zaznamuje incest ali seksualna zloraba, mnogi otroci ne zapustijo svojih staršev celo do svojega dvajsetega ali celo tridesetega leta. To je čudno, morda pa tudi obrazložljivo s primerom.
V veronskem svetovalnem središču gospe Woititzeve so obravnavali osemletno deklico, ki se je doma sredi noči zbudila in zagledala svojo od alkohola odvisno mater, ki si je prestrelila možgane v poskusu samomora. Dekletce je poklicalo rešilca, spremljalo mater v bolnišnico in ji rešilo življenje. V omenjenem središču so jo zdravili zaradi nenormalne more - ni se namreč hotela zbujati, da bi ne bila priča poskusu samomora. Wo-ititzeva pravi, da ni šlo za navadno moro. Dekletce je v bistvu postalo mati svoji lastni materi.
(se nadaljuje)
1 1								današnji	televizijski in radijski sporedi	Ji	: .		
m rai i					C	RAI 2	1	1	RAI 3	IT RTV Ljubljana								(*!Pj TV Koper
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Gianni e Pinotto e il Dr. Jekyll (kom., ZDA 1953, r. Charles Lamont, 1. Bud Abbott, Lou Costello)
15.30	Risanka: Richie Rich
16.00	Glasbena oddaja: Nagrada Rino Gaetano (2. del)
17.00	Dokumentarec: Lltalia del Po
17.30	Nanizanka: Emil
18.00	Risanka: LJspettore Gadget
18.40	Filmska oddaja: Di paesi di citta
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Igre brez meja (prenos iz Coma)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Film: II segno degli Hannan (krim., ZDA 1979, r. Jonathan Demme, i. Roy Scheider, Janet Margolin)
0-05 Dnevnik - zadnje vesti 0-15 Šport: SP v hokeju, Italija-Nem-čija (iz La Corune)
11.50	Nadaljevanka: Pinocchio (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate
16.15	Šport: golf (iz Albarelle)
16.50	Film: La donna della montagna (dram., It. 1944, r. Renato Castel-lani, i. Amedeo Nazzari, Marina Berti)
18.20	Dnevnik - šport
18.35	Nanizanka: il commissario Kijs-ter - Fallimento
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Kabaret: Monterosa 84
23.05	Posebna oddaja o OI v Seulu
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Aktualno: Speciale II piacere delPabitare
0.15 Filmske novosti
0.25 Film: I Docks di New Orleans (krim., ZDA 1948, r. Derwin Ab-rahams, i. Roland Winters, Vic-tor Sen Young)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Glasbena oddaja: recital Luciana Pavarottija (2. del)
15.25	Film: Lanonima Reynlott (krim., It. 1936, r. R. Matarazzo)
16.30	Kolesarstvo (iz Capagattija)
17.10	Glasbena oddaja: Speciale Jeans
17.50	Dok.: La grande avventura dell'-Himalaya (4. del)
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Otroški laboratorij
20.30	Film: Dove osano le aguile (pust., ZDA 1969, r. Brian G. Hut-ton, i. Richard Burton, 1. del)
21.45	Dnevnik - večerne vesti
21.50	Dove osano le aguile (2. del)
23.05	Filmske novosti
23.10	Kult. odd.: Una sera un libro
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Finalmente morta (dram., It. 1984, r. Elisabetta Valgiusti, i. Peter Berling, E. Valgiusti)
0.50 Dok.: 20 let prej - Drobci
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slovenska ljudska glasbila in godci - Žvegla
11.00	Film: Požar (dram., ZDA 1977, r. Earl Bellamy, i. Ernest Borgnine)
16.30	Mozaik (ponovitev)
17.30	Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, 5. del)
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem 88 - Kritiki (o zborovskem petju razmišlja študent muzikologije Matjaž Barbo)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Tretja žena (J. Goli, J. Jarolim, r. Michael Knof,
i.	Jiirgen Reuter, Barbara Schnitzler, 2. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Plavanje: Olimpic Trials ZDA (ponovitev) _
17.00	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Občina bo odobrila odlok o sinhrotronu
TRST — Predlogi socialistov za sestavo tržaških koalicij
TRST — Razgovor z Marjučo Oifizia o knjigi receptov
TRST — Obračun akcije za bencinske bone
GORICA — Z mednarodnega tekmovanja violinistov Lipizer
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Avtomobilizem: Formula Indy (iz Ohia)
21.30	Nogomet: prijateljska tekma,-Ni-zozemska-Wales
23.15	Dnevnik
23.25	Športne vesti: Šport time
23.40	Reportaže: Šport spektakel
C®;
CANALE5
8.00	Nanizanke: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Quelle due (dram., ZDA 1961, r. William Wyler, i. Aud-rey Hepburn, James Garner)
17.15	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest la vie
18.15	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
40.30	Film: Pizza Connecti-on (dram., It. 1985, r. Damiano Damiani, i. Michele Placido, za-
»	dnjidel)
22.20	Aktualna oddaja: Spe-
„	ciale News
23.05	Rubrika: Premiere
23.15	Film: Battaglia sulla spiaggia insanguinata (vojni, ZDA 1961, r. Herbert Coleman, i. Audie Murphy)
U'45 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.45	S.W.A.T.
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Naniznaka: Il santo
9.30	Film: Colpo di sole (kom., It. 1968, r. Mino Guerrini, i. Alberto Li-onello)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valjata, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Il re delle Olim-piadi (biog., ZDA 1987, r. Lee Philips, i. David Selby, Renee Souten-dijk)
22.30	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
23.00 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu
23.30	Aktualno: Speciale News
23.45 Film: 01ympia (dok., ZRN 1938, r. Levi Rie-fenstahl, 1. del)
ITALIA 1________
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Il secondo tragi-co Fantozzi (kom, It. 1976, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro)
23.35	Nanizanka: Zanzibar
23.05	Variete: Dibattito
23.20	Aktualno: Giorni di gloria
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
imM TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da.vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Dokumentarec
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: La maledizione di Damien (srh., ZDA 1978, r. Don Taylor, i. William Holden, Lee Grant)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Nanizanka: Switch 0.30 Šport: Boks
% TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nad.: Leonela, 14.30: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15 Nad.: La vita di Leonardo Da Vinci, 18.15 II furto della Gioconda
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Juha
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Film: La gatta (dram., Fr. 1958, r. Henri Deco-in, i. Francoise Arnoul)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: mezzosopranistka Zlatomira Nikolova, basist Ivan Sancin, pianista Lovrenc Arnič in Aleksander Rojc; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Primorski pihalni orkestri, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori;
18.30	Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih šol;
14.45	Mozaik; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambla Greentown jazz band in Zeleni val; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Glasba;
22.30	Podoknica; 23.05 Lit. nokturno;
23.15	Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Gremo v Manofakturo; 17.40 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem;
18.30	Glas. prireditve; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 7.45 Razglednica; 8.00 Oddaja za otroke; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Jugo-ton; 9.32 Občutki; 9.45 Ansambel Casa-dei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Glasba;
10.40	Vstop prost; 11.00 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 Obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike;
21.00	Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba.
Pokrajinski svet se bo sestal prihodnjo sredo
Stranke tik pred dogovorom
Goriški pokrajinski svet se bo sestal prihodnjo sredo, 21. septembra, ob 17. uri. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika ter štirih efektivnih odbornikov in dveh suplentov. Sklic pokrajinskega sveta, ki ga je na predsi-nočnji seji odločil pokrajinski odbor, je nov znak, da so pogajanja med strankami za sestavo novih odborov po junijskih volitvah tik pred iztekom. Tudi ostali dve novoizvoljeni krajevni upravi se bosta sestali v teh dneh. V Ronkah bo seja občinskega sveta nocoj s pričetkom ob 18. uri. Obeta se nova večina, brez KPI, ki je prva stranka v Ronkah, težko pa je napovedati, če bo do tega prišlo že nocoj, ali pa bo potrebna še druga seja. Občinski svet v Tržiču se bo na zahtevo socialistov in socialdemokratov po vsej verjetnosti sestal v petek, 23.
Dokončno besedo o sestavi novih uprav ter porazdelitvi mest v njih bodo imela pokrajinska tajništva večinskih strank. Delegacije strank večinske koalicije so imele skupni sestanek sinoči na goriškem sedežu krščan-
ske demokracije. Sklepi s sestanka bodo znani šele danes.
Kar zadeva župana obeh Občin in predsednika Pokrajine so imenovanja predvsem domena dveh vodilnih strank koalicije, krščanske demokracije in socialistov. Njuni delegaciji sta se sestali predsinočnjim in se okvirno že dogovorili o porazdelitvi teh mest. Župana v Tržiču in Ronkah naj bi bila iz vrst PSI, predsednika Pokrajine pa naj bi imenovala KD. Tržiški del stranke relativne večine se je sicer upiral tej rešitvi in zahteval ohranitev demokristjanskega župana v Tržiču, vendar kaže, da je naposled le prišlo do dogovora okrog hipoteze, ki se je v zadnjih tednih izkazala kot najverjetnejša.
Dogovor bodo morali seveda potrditi še ostali partnerji, s katerimi se obeta dokaj vneta razprava okrog porazdelitve odborniških mest. Socialisti zahtevajo v zameno za predsedniško mesto na Pokrajini podpredsednika in še eno mesto v odboru. PSDI, PRI in SSk se gotovo ne bodo zlahka odpove-
dale svojemu edinemu odborniku, prav tako ne KD, ki bi sicer ob predsedniku ohranila le še enega odbornika. Možnost kompromisa se nakazuje v tem, da bi v pogajanja vključili kako "tolažilno" mesto na čelu drugih ustanov. Kakorkoli že, kaže, da bomo v prihodnjem tednu, skoraj tri mesece po volitvah, končno dobili nove upravitelje na Pokrajini in dveh med pomembnejšimi Občinami na Goriškem.
Žiberna tajnik PSDI
Socialdemokrati v Gorici imajo novega občinskega tajnika. Soglasno je bil na to mesto imenovan 26-letni Ro-dolfo Žiberna, podtajnika pa bosta As-sunto Garozzo in Mario Marzillo. Po notranjih sporih in prestopu številnih članov v socialistične vrste so tako v PSDI spet enotni. Mestno socialdemokratsko vodstvo se je v zvezi s polemikami o delu goriške občinske uprave izreklo za ohranitev sedanje koalicije.
Na violinskem natečaju Lipizer
Danes polfinalni nastopi
Trinajst polfinalistov se bo še danes (popoldne od 15.30 dalje in zvečer ob 20.30) potegovalo za napredovanje do dveh finalnih večerov na 7. mednarodnem natečaju za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Na izločilnih na-stopiih je žirija opravila prvo selekcijo in pripustila k drugi preiskušnji sledeče tekmovalce: Se Yon Sandy Kirn (Južna Koreja), Sonia Korkeala (Finska), Vladimir Tasev (Bolgarija), Miran Kolbl (Jugoslavija), Jean-Marc Phillips (Francija), Kun Hu (Kitajska), Franziska Pietsch (ZRN), Anne Leonardo (Belgija), Ivana Tomaškova (Češkoslovaška), Kazimierz 01echow-ski (Poljska), Chin Kirn (Južna Koreja), Momoko Kato (Japonska) in Lenu-ta Ciulei Atanasiu (Romunija).
Na prvih nastopih so skoraj vsi pokazali dobro pripravljenost in sposobnost izvajanja, tako da izbira ni bila lahka. Največ točk je v tem delu prejela Nemka Franziska Pietsch, ki je tudi prejela posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe "Mosaico se-condo". Nagrado za izvedbo Lipizerje-vih Viariacij so podelili Francozu Jean-Marcu Phillipsu. Medtem ko nastopajo še danes tekmovalci ob kla-
Upokojenci na Bledu in Pokljuki
Mesec september so slovenski goriški upokojenci pričeli z izletom, ki je potekal v res prijetnem vzdušju. V nabito polnem avtobusu so se podali na izlet na Bled in Pokljuko. Peljali so se skozi Cerkno, Petrovo brdo, Škofjo loko in Dražgoše, kjer so si ogledali spomenik padlim v znameniti dražgoški bitki in poslušali posnetek o krvavih dogodkih, ki jim je bila vas priča med vojno. Nekateri so posnetek že slišali, za druge je bilo to pretresljivo spoznanje. Kljub temu jih veselo razpoloženje ni zapustilo. Skozi Kropo, Radovljico, Lesce in mimo Bleda so pot nadaljevali do Pokljuke, kjer jih je čakalo kosilo. Po okrepčilu so obiskali tamkajšnji spomenik v čast 79 padlim Prešernove brigade.
S Pokljuke so krenili na Blejski grad, kjer so si v spremstvu domačega vodiča ogledali muzej in osvežili spomin na kulturno in zgodovinsko preteklost graščine. Po tem zahtevnejšem programu so imeli dve uri prostega časa, ki so ga preživeli ob jezeru. Nekateri so se peljali s kočijo, drugi pa šli kar peš. Vreme je bilo idealno za dobro počutje. Med povratkom so se za boljši zaključek dneva ustavili v gostišču kmečkega turizma v Šempasu, kjer so ob jedači in pijači ter v veseli družbi preživeli še zadnje urice. V Gorico so dospeli v pozno zvečer in se razšli v upanju, da se bodo kmalu spet srečali na podobnem izletu.
Na Vrhu podelili priznanja zaslužnim članom
Dan sovodenjskih krvodajalcev
Na Vrhu so v nedeljo praznovali dan krvodajalcev sovo-denjske občine. Na srečanju so se ob domačih krvodajalcih zbrali tudi mnogi, ki so so z njimi v zadnjih letih navezali prijateljske stike. Prišli so tako krvodajalci iz s Sovodnjami pobratene občine Škofje Loke, iz Nove Gorice, Ajdovščine in številnih občin na Goriškem ter od drugod. Prisotni so bili tudi sovodenjski župan Vito Primožič, novogoriški Albert Bevčič ter predsednica Rdečega križa Slovenije Ivica Žnideršič.
Po maši so krvodajalci šli v sprevodu do spomenika padlim, da bi položili venec in prisluhnili recitalu igralca Jožeta Logana, nato pa so se podali do kulturno-športnega središča Danica, kjer se je odvijala kulturna prireditev. Na čelu sprevoda je korakala krvodajalska godba na pihala iz Vileša, sledili so prapori kakih 20 krvodajalskih sekcij in združenj, nato pa krvodajalci, gostje, prijatelji, predstavniki društev in organizacij, ki delujejo v sovodenjski občini.
Predsednik sovodenjske sekcije Branko Černič je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da je vsakoletni dan krvodajalca priložnost za oceno dela ter obenem za oblikovanje programa delovanja krvodajalcev v naslednjem letu. Izrekel je željo, da bi darovanje krvi ne bilo privilegij nekaterih, pač pa dolžnost, ki jo občuti vsak človek. Vsem, ki že darujejo kri, pa se je zahvalil tudi v imenu vseh, ki so njihovo kri dobili. Na prireditvi so pozdravili še drugi gostje, nato je občinstvo lahko prisluhnilo nastopu ženskega pevskega zbora iz Škofje Loke, igralcu Loganu in sledilo plesnemu nastopu baletne skupine iz Štandreža.
Na prireditvi so tudi podelili priznanja krvodajalcem iz sovodenjske občine, ki so v zadnjem letu dosegli 10, 20 in 35 darovanj krvi.
Praznik krovodajalcev je se nato nadaljeval z duržabnim srečanjem ob zakuski, popoldne pa so se podali na krajši izlet v okolico.
Sprevod krvodajalcev z godbo in prapori (foto Marinčič)
A.S. Pro Gorizia
Cene vstopnic
‘vstopnice za vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno
POKRITA TRIBUNA	12.000	lir
TRIBUNA	10.000	lir
STOPNIŠČE	7.000	lir
S POPUSTOM*	3.500	lir
KORIST.
ABONMA
VSTOPNICA
PRIHRANEK

NOGOMETNA SEZONA 1988/89 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
■ ■
imajo najzvestejši
Dež, veter, predvsem pa toča povzročili škodo in težave
Dež in veter sta predsinočnjim in ponoči povzročila spet nekaj težav, toča pa je prav sredi trgatve povzročila še največ škode vinogradnikom. Gasilci so imeli v torek zvečer opravka z vejevjem in celo drevesi, ki jih je izrila sila vetra. V Gorici so morali odstraniti s ceste drevo v Ul. Catterini, v Ul. Pola pa večjo vejo. V Krminu so posegli zaradi domnevnega požara v hiši na Krminski gori. V resnici pa je gorel le del naprav na drogu električne napeljave, zaradi česar so v Krminu ostali eno uro brez elektrike. Požar je povzročila strela ob neurju.
Isto neurje je povzročilo tudi škodo vinogradnikom. Z dežjem je prišla tudi toča, ki je kake četrt ure bolj ali manj silovito klestila po Brdih. Največ škode je povzročila na Krminskem pri Plešivem, v Števerjeriu pa je bilo kot kaže najbolj oškodovano območje nad Bukovjem. Toča ne bi smela po prvih ocenah učinkovati na količino pridelka, pač pa bo najbrž zaradi sedanjega slabega vremena njegova kakovost nekoliko slabša.
»Auf biks« v Krminu
Karabinjerji v Gradišču skušajo pojasniti okoliščine in odgovornosti za množični pretep, do katerega je prišlo prejšnji večer., na prazniku grozdja v Krminu. Sklicujoč se na preiskovalno tajnost nam včeraj niso hoteli dati toč-nejših informacij o dosedanjih izsledkih. Gotovo je zadeva delikatna, hkrati pa je težko ugotoviti, kdo je začel pretep, pri katerem je bilo soudeleženih več kot sto oseb.
Prvi prepir je izbruhnil med plesom, ko so po krajšem prerivanju domači mladinci nagnali skupino vojakov iz vojašnice Amadio. Vzroki so bili najbrž dokaj banalni, kot se navadno dogaja ob takih priložnostih. Povedati pa gre, da je v zadnjih tednih že prišlo do prerekanj med vojaki in domačini. Najhujše je tokrat prišlo po 23. uri, ko
je iz vojašnice krenila nekaka kazenska ekspedicija z namenom, da maščuje pretepene vojake. Prepir je tako prerasel v množično obračunavanje, ki so ga organi javnega reda s težavo pomirili. Ranjenih ni bilo, če izvzamemo praske in podplutbe, zaenkrat pa ni vesti o kaki prijavi sodstvu.
Odšel je Pepce Nanut
Prejšnji teden je po nenadni slabosti umrl naš dolgoletni zvesti bralec Jožef Nanut iz Štandreža, bolje poznan kot Pepče. Rodil se leta 1917 v begunstvu pri Ilirski Bistrici. Znal je živo priklicati v spomin preteklost domače vasi, kjer so kot bosonogi fantiči jedli mur-vice po Malih Rojah ali pa si hladili poletno žejo, ko so se podili za vozovi ledu, ki so ga prevažali iz ledne tovarne. Po poroki se je odločil, da bo skupaj z ženo Lidijo trgoval z domačo zelenjavo, čeprav se je sam izučil za mehanika. Vsak dan je 35 let hodil do kmetov v Brda, Benečijo in celo v Furlanijo ter nato ob zori na tržaško trž nico. Zadnja leta se je ukvarjal s svojim vrtičkom in je tudi letos komaj čakal na pridelek domačih trt. Večkrat je žalostno ugotavljal, kako štandreški kmet izgublja zemljo in kako tuja povrtnina preplavlja domači trg. S Pep-četom izginja še en košček starega Štandreža, tistega pristnega, ki ga dandanes malokdo pozna.
Umrl Lojze Velišček
V torek je prerano preminil 42-letni Lojze Velišček. Njegovo še mlado življenje je pokosila huda bolezen, kateri ni bilo pomoči. Bil je iz znane Ve-liščkove družine na Šolkanski cesti. Po poklicu je bil trgovec s toplotnimi inštalacijami. Službeno je veliko potoval po Šloveniji in tudi po Hrvaški, kjer je bil kot trgovec zelo poznan. Bil je član Gospodarskega združenja. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka.
virski spremljavi, bodo jutrišnji in so-botrni nastopi pravi koncerti, saj bo violiniste spremljal Simfonični orkester iz Sofije vodstvom dirigenta Lud-mila Deševa.
Jutri dopoldne se bo v pokrajinski sejni dvorani ob 10. uri pričel simpozij o violinski glasbi, ki ga prirejajo vzporedno z natečajem. Včeraj je organizatorje in člane žirije sprejel župan Scarano.
Capricci Veneziani še do 16. oktobra
Letošnja likovna razstava "Capricci Veneziani del '700" v prostorih goriš-kega gradu je dosegla tak uspeh - v kratkem bo število obiskovalcev preseglo rekordno mejo 35 tisoč obiskov -, da so organizatorji sklenili podaljšati razstavo vse do 16. oktobra. Po mnenju občinskega svetovalca za kulturo Obizzija je ta preložitev namenjena predvsem dijakom in šolam, ki bi si še želeli ogledati mojstrovine beneške umetnosti.
Nov poveljnik finančne straže
Podpolkovnik Alfonso D'Auria je včeraj prevzel poveljstvo finančne straže v Gorici. Dosedanji poveljnik Virgilio Elio Ciccio odhaja po dveletnem službovanju iz Gorice v Rim, kjer bo prevzel mesto pri vsedržavnem poveljstvu. D’Auria je star 44 let. Doslej je služboval v Comu, pred tem pa v Trstu in Palermu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ABONMA
1988-89
Vpisovanje obonentov vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
vazna obvestila
Moški zbor Skala iz Gabrij vabi na prvo pevsko vajo, ki bo v ponedeljek, 19. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Predvsem so vabljeni novi člani, ki se želijo pridružiti zboru.
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici obvešča zainteresirana športna društva, da zapade 17. t. m. rok za predstavitev pisnih prošenj za uporabo telovadnice v športni sezoni 1988/89.
Kmečka zveza obvešča upokojence, da izpolnjuje obrazce, ki jih zavod za socialno skrbstvo INPS pošilja za ugotavljanje dohodkov.
Občina Doberdob prireja 24. in 25. septembra dvodnevni izlet za upokojence na Južno Tirolsko in Tridentinsko. Cena izleta znaša 106 tisoč lir, zainteresirani lahko vplačilo poravnajo na Občini še danes, 15. septembra, od 7. do 10. ure. Na razpolago je le še malo mest.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič (Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89 vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 5«.
VERDI 17.30-22.00 »Ultimo tango a Pari-gi«. Prepovedan mladini pod 18. le-tom.
VITTORIA 17.30-22.00 »La grande orgia della sguadra del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmiti
LETNI KINO 20.30 »Gli aristogatti«-Walt Disney.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Mladi volkodlak«. DESKLE Danes zaprto. Jutri ob 19.30 »Neverjetni Malcolm«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I. Maggio 94 - tel, 790338.
pogrebi
Danes ob 11. uri Marija Prinčič. V _ Prinčič iz bolnišnice Janeza od Boga cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Razstava »Capricci veneziani del 700« na goriškem Gradu
Pošastni za gledalce 18. stoletja danes pa nadvse užitni: »capricci«!
Izraz "capriccio", s katerim označujemo določen umetniški žanr (izraz velja tako za likovno umetnost kot za glasbo), se je tako udomačil v našem besedišču in v naši kulturni občutljivosti, da ne moremo več dojeti njegovega prvotnega (revolucionarnega ?) Pomena, predvsem pa ne moremo doleti, zakaj so prvi primerki "capricci-0v", zlasti v likovni umetnosti, povzročili toliko začudenja in ogorčenja. Capricci' beseda naj bi izhajala iz caporiccio", to je reakcija iz strahu Pred nepredvideno ali pošastno prikazen, ali iz "capra ", torej iz živali, ki je simbol nenavadnega obnašanja — s° namreč poskus osvobajanja od uveljavljenih likovnih kodeksov, del-no v smislu uvajanja novih upodobit-venih tehnik, a predvsem v smislu izvirne in revolucionarne uporabe taistih kodeksov.
Prvi likovni "capricci" ohranjajo v glavnem strukturo vedut, uporabljajo urhitektonske elemente in prvine pej-suža, tudi slikarska tehnika je seveda enaka, tako da so skoraj v vsem Podobni vedutam, ki so se rojevale v cameri obscuri". Kar pa je tako presenetilo sodobnike prvih ustvarjalcev capricciov" je bila svoboda, ki so si h dopuščali umetniki. Arhitektonski in vsi ostali elementi, ki so značilni Za podeželske in mestne vedute, postanejo skoraj nosilci simbolov, umet-
niki jih uporabljajo najprej nonšalan-tno in skoraj naključno, nato pa jih — vedno pogumneje — vgrajujejo v nov, a izpopolnjen sistem likovnih znakov. Ob tem pa je seveda pomembna tudi drugačna uporaba človeških figur, ki se pojavljajo v velikih skupinah, včasih tudi v takih zadržanjih, ki so bila po mnenju sodobnikov lahko moralno oporečna (čeprav ne smemo pozabiti, da so Tiziana in drugi vlili v svoje slike nabožne vsebine toliko življenjske radosti, ki meji skoraj na pohotnost). Človeške skupine ali posamezne figure pa ustvarjajo nenavadno perspektivo, ki ločuje "capriccie" od akademskih in običajnih vedut, saj učinkuje na oko drugače (zlasti na oko sodobnikov ustvarjalcev "capricciov"), ker vsiljuje v ospredje prej obrobne elemente. Dokler se fantazija ne bo povsem sprostila in ustvarjala podobe, ki bodo ohranjale realistične poteze, a se bodo rojevale onkraj vidnega sveta. Takrat bodo "capricci" zašli v grotesko ali v vizionarnost.
"Capricci" beneških mojstrov so že od začetka poletja na ogled v goriškem Gradu, kjer je Občina Gorica priredila precej obsežno razstavo z naslovom (Capricci veneziani del sette-cento". Čeprav razstava ne more zaradi svojega obsega ponuditi zgodovinskega pregleda tega umetniškega
Antonio Canal (Canaietto): Capriccio z razvalinami in novimi poslopji
pojava, pa nudi več priložnosti za čisti umetniški užitek. Predvsem platna Antona Canala oziroma Canaletta, tega edinstvenega umetnika Benetk in njihovega "hinterlanda", mojstra prozornih barv in metereoloških pojavov, dobesedno zadržijo opazovalca, da se čim dlje ustavi pri njih. Veliko platno "Capriccio architettonico", ki so si ga prireditelji izbrali tudi za simbol razstave, razodeva vso Cana-lettovo slikarsko spretnost, njegovo mojstrsko obvladanje barve in čopiča, ki postaneta eno, postaneta skoraj podaljšek umetnikove roke in umetnikove duše (ki je morala biti zelo čista in prozorna, kot so njegove barve). Čeprav je vseskozi jasno, da pred nami stoji slika (saj nobeden od ve-dutistov ni — kljub veliki natančnosti in cameri obscuri — težil k hiperrea-lizmu), pa je njegova kretnja tako gotova in obenem lahna, da imamo pred sabo prozornost neba, prosojnost atmosfere in vse odtenke sončnih žarkov (kar pri opisovanju zgleda tako banalno, je med uživanjem slike skoraj presenetljivo).
Čeprav je v tej umetnosti Canaietto nedosegljiv, pa ponuja razstava tudi druga zelo užitna dela. Tako pridejo na primer na vrsto Canalettov nečak, ki si je spremenil ime in zaslovel kot Bernardo Bellotto (zlasti njegov ironični portret v obleki beneškega pat-ricija), brata Gianantonio in Frances-co Guardi, Luca Carlevarijs, Marco Ricci in njegov stric Sebastiano, Giuseppe Zais, Giambattista Tiepolo in Giambattista Piranesi (slednja imata na razstavi samo jedkanice) in nekateri manj znani umetniki, ki so delali ali se izučili pri priznanih mojstrih.
Razstava pa nazorno prikazuje, kako so si vedute in "capricci" v resnici komplementarni, ne pa antitetič-ni, saj drugi izhajajo iz prvih (od njih podedujejo najznačilnejše likovne elemente), učinkujejo pa povsem nasprotno, saj ne ponujajo "razglednic", pač pa špranjo, skozi katero je mogoče pogledati v "neomadeževano" in "nenaročeno" umetnikovo domišljijo, v njegov intimni svet. "Capricci" se borijo — čeprav ne na življenje ali smrt, kot se je dogajalo v drugih obdobjih in z drugimi likovnimi strujami — proti akademizmu z istim njegovim orožjem, z orožjem akademskega slikarstva, a tako, da ga postavijo na glavo.
BARBARA GRUDEN
Barbara Petrucci uvedla ciklus stare glasbe na Repentabru
Utrinki baročne poezije na Glasbenih popoldnevih
Barbara Petrucci
(Foto M. Pahor)
Barbara Petrucci, priznana mlada klavičembalistka iz Milana, je postregla tržaškim ljubiteljem baročne glasbe z_ vsestransko dovršenim koncertom. Že sama zgradba sporeda (H. Purcell, F. Couperin, G. Handel in J. S. Bach) je pokazala na okusno izbiro, samo navidez zgodovinsko zaporedno. 'Nizanje odlomkov na tem prefinjenem enobarvnem instrumentu je pokazalo kleno premišljeno poetično izbiro. Tako je prireditev kot celota zadobila naravnost klasično zasnovo.
Strogo stilni izbiri skladateljev znotraj samega obsežnega in vitalnega baročnega obdobja je odgovarjala premišljeno okusna izbira njihovih skladb. Uvodni svetli tričlenski Pur-cellovi Suiti v d-molu v splošno spev-no-veselem občutju so sledili trije dokaj mirno in pretežno temnoplavo pobarvani odlomki iz tretje Suite (Ordre) F. Couperina, »menuetno« ozračje je pričarala Handlova tudi tročlenska B-dur Suita, kateri je sledil zajeten finale J. S. Bacha, ki je v monumentalni c-mol Partiti zaključil večer. Glede na tako premišljeno zgradbo je bila sprememba objavljenega programa — F. Couperin namesto manj izrazitega sodobnika J. P. Sweelincka ne samo razumljiva, pač pa naravnost nujna. Lepa poteza skrbnega neprestanega izpopolnjevanja, in ta poteza je zablestela, brez dvoma kot rezultat preteklega trdega dela, v samem izvajanju sporeda.
Igranje Barbare Petrucci je bilo mehko, spevno, brezhibno in mirno. Razveseljiva je bila izbira tempov,
Letošnji natečaj Gnido D’Arezzo ni izpolnil pričakovanja
Povprečno mednarodno zborovsko tekmovanje
Arezzo 88 — VI. državno In XXXVI. mednarodno tekmovanje Pevskih zborov "Gnido d'Arezzo"
Konec avgusta je potekalo v Arezzu tekmovanje pevskih zborov, ki je v svetu veljalo za eno izmed najzahtev-bejših tovrstnih tekmovanj, na kate-rern se je običajno zbrala svetovna amaterska zborovska elita. Prihajali so zbori iz celega sveta. Ob jubilejnem 30. mednarodnem tekmovanju (1983) 50 organizatorji uvedli tudi državno tekmovanje, ki poteka prvi dan te ve-hke zborovske manifestacije. Žirija na tem tekmovanju izbere zbore, ki lahko tekmujejo v mednarodni konkurenci.
Letos se je udeležilo državnega tek-tnovanja šest mešanih in dva ženska Pevska zbora. Mešani zbor iz Grosseta Je tekmoval tudi v kategoriji ženskih *b moških pevskih zborov. Iz naših krajev sta na državnem tekmovanju sodelovala ženski zbor J. Arcadelt iz San Canziana dlsonzo, ki ga vodi Do-bienico Innominato, in mešani zbor mladinskega centra Claret iz Trsta pod vodstvom Fabia Nesbeda. Zbor Accademia musicale universitaria iz Trsta se tekmovanja ni udeležil, čep-rav je bil prijavljen.
Žirija je na državnem tekmovanju Podelila nagrade tako: prvo nagrado mešane pevske zbore je prejel zbor Tappella Musicale Monteberico (Vi-cenza), drugo nagrado sta prejela zbor biladisnkega centra Claret iz Trsta in zbor Puccini iz Grosseta, tretjo nagrado je prejel zbor Polifonico di Giave-bale Sio (Vicenza). Pri ženskih zborih Prva nagrada ni bila podeljena, drugo bagrado je dobil zbor iz Conoglia, jTetjo nagrado pa si delita zbor iz grosseta in pa zbor Arcadelt iz San t-anziana dTsonzo.
Letošnjega mednarodnega tekmova-bja so se udeležili poleg italijanskih Pevskih zborov še en mladinski pevski zbor iz Bolgarije, dva mladinska in en bmšani pevski zbor iz Češkoslovaške, ?Ve pevski skupini iz Nemčije, en me-sani pevski zbor iz Anglije, dva meša-ba pevska zbora iz Poljske in en mla-?tbski in en dekliški pevski zbor iz vtadžarske. Glede na pevsko sestavo bi program je tekmovanje potekalo v baslednjih kategorijah: A — skladbe
iz renesančne in baročne polifonije acappella ali z basom continuo za mešane ženske in moške pevske zbore (od 18 do 30 članov), B — skladbe iz romantike a cappella ali s spremljavo klavirja ali orgel in dela 20. stoletja a cappella ali s spremljavo enega instrumenta za mešane ženske in moške pevske zbore do 50 pevcev, C — skladbe iz posvetne polifonije za pevske. skupine do 16 izvajalecev a cappella ali z basom continuo, D — gregorijansko petje, E — tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in Mednarodni festival ljudskih pesmi. Po kategorijah je žirija podelila naslednje nagrade.
Kategorija A za mešane zbore: prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado je dobil zbor The Lotti Konsort-Oxford, tretjo nagrado sta si delila zbor Accademico della scuola superio-re di pedagogia iz Poljske in pa mešani zbor Da camera.Rossa iz Prage. Za ženske zbore je prvo nagrado dobil ženski zbor Bela Bartok iz Bekescsava
(Madžarska), drugo nagrado je dobil zbor Arcadelt iz San Canziana dlsonzo.
Kategorija B: prvo nagrado je dobil zbor iz Anglije — Oxford, druga nagrada ni bila podeljena, tretjo nagrado sta dobila zbor iz Poljske in Madžarske.
Kategorija C: prvo nagrado je dobila pevska skupina iz Anglije — Ox-ford, drugo nagrado pevska skupina iz Berlina in tretjo nagrado zbor iz Poljske.
Kategorija D: prvo nagrado sta si delila zbora iz Neinčije in zbor iz Ro-viga, tretjo nagrado pa je dobil zbor iz Turina.
V kategoriji E je prejel prvo nagrado zbor osnovne šole iz Madžarske, drugo nagrado pa je dobil dekliški zbor iz Madžarske, tretja nagrada je bila podeljena mladinskemu pevskemu zboru iz Češkoslovaške.
Nagrado za ljudsko petje je dobil dekliški pevski zbor iz Madžarske.
Že iz podelitve nagrad je razvidno, da letošnje tekmovanje v Arezzu, zara-
di maloštevilne mednarodne udeležbe pevskih zborov ni bilo na tako visoki umetniški ravni kot prejšnja leta. Med tekmujočimi ni bilo niti enega vrhunskega zbora, ki bi z odlično pevsko tehniko in interpretacijo prevzel poslušalce. Zbori so se za tekmovanje dobro pripravili, vendar njihovo petje ni bilo vrhunsko. Od popolnosti jih je ločevala še ne dovolj izdelana pevska tehnika vseh članov zbora. Zaradi tega je nekoliko 'trpel'' zvok zbora, zvočno razmerje med posameznimi glasovnimi skupinami, intonacija pa tudi interpretacija. To se je še posebej pokazalo pri nastopu pevskih skupin. Večina le-teh je bila sestavljena iz izbranih pevcev večjih zborov. Najvišje umetniško raven je pokazala kategorija gregorijanskega petja. Absolutni zmagovalec tekmovanja je dekliški pevski zbor iz Madžarske.
Letošnji Arezzo ni pokazal visoke kvalitete zborovskega petja, ki smo jo pričakovali iz izkušenj prejšnjih let.
MIRKO SLOSAR
tudi ta stilno usklajena in v nasprotju z mnogimi »virtuoznimi tekači«, ki bolj zasenčijo kakor pa razkrivajo not-ranje-duhovni lik posameznih skladb. Mirnejši tempi so na enobarvnem in monotonem glasbilu, kot je klavičem-balo, znak poguma in samozavesti poustvarjalca, ki se ne boji razgaliti se in izgubiti napeto pozornost poslušalcev. V tem je bil koncert izjemna lekcija. Skladno s tem estetično-poustvarjal-nim stilnim zadržanjem je bila tudi navidez skromna izbira manualov (ig-ralnikov), kljub dvomanualnim in več-registrskim možnostim francoskega čembala. V tem je izstopala le skoraj romantična Handlova Aria con varia-ziohi, zaigrana v nekaterih delih sočasno na obeh manualih. Splošno pa je baročna glasba, sloneča v glavnem na skrbno zgrajenem melodičnem basu, nad katerim se poigravajo radožive melodije in harmonije, že v pisavi tako prosojno jasna, da je vsako nadaljnje diferenciranje odveč. Petruccije-va se tega globoko zaveda.
V splošno izredno artikulacijsko in miselno dovršenem igranju so še posebej izstopali nekateri odlomki. Tako je Allemande la Tenebreuse pradeda francoskih impresionistov F. Čouperi-na zvokovno pričaral vtise temnih valov skladateljeve notranje globoke reke, ki grozeče obliva otočke čistih imitacijskih prebliskov. Še posebej čisto je izzvenel »aleatorično« napisani Handlov Prelude, ki ga je Petrucci-jeva zaigrala v svojevrstnem arpeggio recitativnem izrazu. Morda ne bi bilo napačno, če bi si privoščila malo slovanskega rubata, ki bi vdahnil njenemu že itak lahkotnemu in spevnemu improvizatoričnemu igranju še bolj razgiban izraz. Že omenjena Handlova Aria con variazioni je izzvenela v odličnem crescendu, tako da se je na trenutke zazdelo, da slišimo klavir Beethovnovega kova. Partito v c-molu gre posebej omeniti. Že itak monumentalno napisano Bachovo delo je postalo v občutju in zanosu klavičembalistke pravi veliki finale večera. Dramatično zastavljeni začetek Simfonije Adag-gio-Grave je zazvenel skoraj tragično, nato se je skladno prelil preko epskega Andante v zaključni dvoglasni fu-gatp, poln polifoničnih zapletov in skoraj brez okraskov. Nadaljni Allemande, Courante, Sarabande, Rondea-ux ter Capriccio so izzvenevali, kakor da gre za začetek koncerta. Zaključni Allegro-maestozni Capriccio je v tut-ti-registraciji optimistično razvezal uvodni tragični adaggio-grave občutek. Z dodatkom La Felix J. Duphlya se je Barbara Petrucci hotela oddolžiti toplemu in spontanemu zaključnemu aplavzu.
Pričujoči prikaz večera ne bi bil popoln, če ne bi omenil še enega protagonista, namreč dvomanualnega francoskega klavičembala samega, delo njenega moža, Antonija de Renzisa. Glasbilo je mojstrsko zgrajeno leta 1983 po francoskem originalu Pascala Taskina iz leta 1727, ta slednji pa se svojčas zgleduje po Ruckersovih vzorih, seveda z razširjenimi oktavami. Francoski original hranijo v grajskem muzeju Sforzov v Milanu. Samo po sebi umevno je bila temu primerna tudi naravna uglasitev (A-413), kar razloži izredno blag zvočni vtis, ki ga je marsikak razgledan in pozoren ^poslušalec tudi začutil.
Koncert je dokazal, da znamo tudi v dvajsetem stoletju prisluhniti prefinjeni glasbi vse prej kot za zunanji efekt grajenih instrumentov. Barva je namreč skoraj dobesedno odsotna in skladatelju ne preostane drugega kakor goli notranji duhovni izraz in poustvarjalcu, da se v te izražene resnice poglobi, izredno rahločutno prisluhne ter potem na glas pove navzočim. Barbara Petrucci je to delo skupaj z delom svojega moža A. de Renzisaodlič-no opravila. IVAN FLORJANC
V Kulturno-infovmacijskem centru Križanke v Ljubljani
Predstavitev Kmetijskega muzeja Slovenije
Kulturno-informacijski center Križanke v Ljubljani je septembra odprl prikaz eksponatov in dokumentov, ki jih je kustos mag. Marija Turkova zbrala v depojih Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na razstavi je podana zgodovina prizadevanj za ustanovitev in oprema muzejskih zbirk orodij, strojev in raznih pisanih in tiskanih listin, pretežno iz obdobja tehniškega razvoja v službi kmetijstva. Organizatorji in sodelavci se zavedajo, da muzeji nastajajo počasi v prostoru, ki nudi muzejsko gradivo, in da delo ni nikoli končano; vedno ostajajo odprta vprašanja in nedokončan program.
Prvo idejo o ustanovitvi kmetijskega muzeja za Kranjsko je podal Peter Kosler na seji Kmetijske družbe za Kranjsko leta 1871, kjer naj bi zbirali »orodja in mašine«, dotrajani izdelki in najnovejše strojne naprave, »kjer bi se tudi učili uporabljati nove stroje«. Zbirka teh strojev je bila na pristavi poskusne postaje na Poljanah pri Ljubljani. Kmalu potem, ko je KKD ustanovila kmetijsko šolo na Slapu pri Vipavi, je vso zbirko orodja in mašin podarila
tej šoli. Tudi po prvi in po drugi svetovni vojni so nekateri strokovnjaki in kmetovalci obujali idejo o slovenskem kmetijskem muzeju. Leta 1967 je bil ustanovljen poseben odbor, ki je začel zbirati sredstva in eksponate, predvsem pa si je prizadeval za pridobitev lokacije in razstavnih prostorov. V ta namen so leta 1979 Ljubljanske mlekarne brezplačno odstopile grajski hlev v Bistri, ki je bil v zelo slabem stanju. Za posodobitev poslopja in prostorov je odbor porabil vse tekoče dohodke, prispevke kulturne skupnosti Slovenije in MKS občin Ljubljane. Zaenkrat sta usposobljeni dve dvorani, ki služita za delo eksponatov. Drugi,del dohodka je namenjen za odkupe in obnovo eksponatov. Po tem programu je obnovljeno nekaj traktorjev in lokomobila, ki je še med obema vojnama (in menda do leta 1950) poganjala kmetijske stroje (na pr. mlatilnice) na nekem veleposestvu v Prekmurju. Bila je že na odpadu v Murski Soboti, pred šestimi leti so jo rešili in dipl. inž. Tadej Brate jo je osposobil. Lokomobila je bila do 8.
septembra razstavljena na Trgu francoske revolucije, nato so jo prepeljali v Bistro.
Na razstavi so predstavili razvoj ružilnikov, orodja in strojev za rušenje koruze (ročni ružnik... do elektromotornega ružilnika), ročno mlatilnico in mlatil-nik, razen tega pa okoli 20 panojev — prikazov, grafikonov, opisov in fotodokumentov zbranih eksponatov. Financiranje priprav za kmetijski muzej Slovenije je samo deloma zagotovljeno s pogodbami obeh raziskovalnih skupnosti in z družbenim sporazumom med gospodarstvom in muzejem. Denar priteka počasi v omejeni vrednosti, saj je inflacija razvrednotila težko zbrane prispevke iz kmetijsko živilskih podjetij.
Razstava v Kulturno-informativnem centru Križanke je opozorila na številna odprta vprašanja kot so še nedokončna zasnova muzeja, lokacije drugih zbirk (sadjarstvo, vinarstvo, agrarne operacije), odkup manjkajočih eksponatov, zagotovitev depojev, kadrov in rednih sredstev.	(a)
Italijanski nogometni pokal: Zavarov slabo začel
Udinese bi si zaslužil zmago
Na bližnjih olimpijskih igrah
Kanuist Peric v Seulu
UDINESE - INTER	1:1 (1:1)
STRELCA: v 15' De Vitis (11-met-rovka), v 40' Diaz (11-metrovka).
UDINESE: Garella, Paganin, Orlando, Manzo, Storgato, Lucci (Negri), Vagheggi, Minaudo (Firicano), De Vitis, Zannoni, Pasa (Galparoli).
INTER: Zenga, Bergomi, Baresi, Brehme, Ferri, Mandorlini, Bianchi, Berti (Matteoli), Diaz, Matthaus, Cioc-ci (Morello).
SODNIK: Cornieti iz Forlija
Trapattonijev Inter se mora zahvaliti predvsem sodniku, da je sinoči v Vidmu iztržil točko proti motiviranim Videmčanom, ki so igrali zares dobro in bili celo boljši od milanskega moštva, še zlasti v drugem polčasu. Od posameznih igralcev si posebno pohvalo zasluži videmski vratar Garella, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču.
Kroniko srečanja bi začeli z 11-met-rovko, ki jo je streljal De Vitis, a le malo je manjkalo, da bi Zenga strel ubranil. Po dveh odličnih posegih Ga-relle je sodnik Cornieti dosodil Interju povsem izmišljeno 11-metrovko zaradi prekrška, ki naj bi ga videmski branilec naredil nad Matteusom.
V drugem polčasu treba ponovno omeniti odličen poseg Garelle po Dia-zovem strelu ter izredno priložnost, ki
jo je imel Vagheggi v 20. min.
(R. Pavšič)
REZULTATI
SKUPINA 1: Sambenedettese - Milan 0:3 (0:2), strelca: Mannari v 8' in 75', Baresi v 26’; Verona - Torino 4:0 (0:0), strelci: Troglio v 46', Galderisi v 58', Pacione v 72' in 76'. PRIHODNJE KOLO: Milan - Verona, Sambenedettese - Torino.
SKUPINA 2: Cesena - Modena 4:1,
strelci: Holmguist v 7', Bordin v 2T, Traini v 53' (11-metrovka) in 81', Aimo (Modena) v 64'; Lecce - Napoli 1:1 (1:1), strelca: Paciocco v 29' in Mara-dona v 42'. PRIHODNJE KOLO: Lecce - Modena, Napoli - Cesena.
SKUPINA 3: Pescara - Ancona 1:1 (1:0), strelca: Tita (Pescara) v 2’, Cera-micola v 47'; Piša - Roma 3:1 (0:0), strelci: Severeyns v 50', Piovanelli v 57', Giannini (Roma, 11-metrovka) v 73', Been (11-metrovka) v 85'. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Roma, Pescara - Piša.
SKUPINA 4: Monza - Bari 2:3 (1:1),
strelci: Monelli (Bari) v 18' in 55', Za-noncelli (Monza, 11-metrovka) v 21', Lupo (Monza) v 58', Ganz (Monza) v 90'; Sampdoria - Atalanta 1:0 (0:0), strelec: Vialli v 57'. PRIHODNJE KOLO: Bari - Sampdoria in Monza -Atalanta.
SKUPINA 5: Lazio - Fiorentina 1:0 (1:0), strelec: Dezotti v 26'; Udinese -Inter 1:1 (1:1). PRIHODNJE KOLO: Fiorentina - Udinese; Lazio - Inter.
SKUPINA 6: Juventus - Ascoli 0:2 (0:2), strelca: Zavarov (avtogol) v 16', Benetti v 29'; Como - Brescia 1:0 (0:0), strelec: Simone v 74'. PRIHODNJE KOLO: Brescia - Ascoli; Juventus -Como.
Nogomet: disciplinski ukrepi
MILAN Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je po prvem kolu B lige za dve koli izkjučila Magnocavalla (Barletta) ter za eno D'-Ignazia (Taranto) in Loseta (Cremone-se). Poleg tega je še do 25. t. m. diskvalificirala trenerja Genoe Scoglia:
Pritožba Kosmine in Antoniča
LJUBLJANA — Koprska jadralca Mitja Kosmina in Boštjan Antonič, ki sta bila črtana s seznama udeležencev 24. olimpijskih iger v Seulu, sta skupno s svojim trenerjem Dušanom Puhom in Jadralno zvezo Slovenije tožila Jugoslovanski olimpijski odbor in Jugoslovansko telesnokulturno zvezo zaradi nepravilnosti pri njihovi izključitvi.
Z italijansko odpravo na olimpijske igre v Seul je odpotoval tudi 25-letni kanuist iz Ronk Alessandro Peric. Ko smo izvedeli za nastop Slovenca v Seulu (zadnji na olimpijskih igrah je bil goriški kolesar Jurij Uršič, ki je tekmoval v Tokiu), smo ga takoj telefonsko poiskali na domu. Alessandrov brat pa nam je povedal, da je že odpotoval, tako da smo le posredno izvede-
li kaj več o univerzitetnemu študentu političnih ved, ki je svojo športno pot začel najprej pri nogometu oziroma bezbolu.
Veslanje s kanujem ga je pritegnilo pred enajstimi leti, ko se je vključil v tržiško društvo Timavo, kjer je pod vodstvom Sergia Soranza dosegel vrsto uspehov. Med najpomembnejšimi bi omenili ducat državnih naslovov ter več dobrih uvrstitev v mednarodni areni. Zadnji Peričev uspeh pa je z lanskoletne univerziade v Zagrebu, kjer si je v kategoriji KI na 1.000 m razdalje zagotovil srebrno medaljo.
V Seulu bo Alessandro Peric, katerega stari starši so bili iz Doberdoba, tekmoval s prijateljem Brunom Dreos-sijem iz Tržiča v K2 1.000 m ter v K4 1.000 m z Bonomijem, Mandragonom in Scarpo.
Kakšni pa so izgledi, da bi Peric in tovariši posegli po kakšni medalji? Po mnenju državnega selektorja Oresteja Perrija zelo majhni. Največji favoriti za bero medalj v tej disciplini so kanuisti iz Vzhodne Nemčije, katerim sledijo predstavniki Madžarske, Nove Zelandije, Sovjetske zveze in Francije. Italija, tako zagotavlja Perri, ni dosegla še nivoja najboljših in že nastop na kakšnem finalu bi predstavljal velik uspeh. (Rudi Pavšič)
Nogomet: v prijateljski tekmi
»Modri« boljši od Španije
OVIDEO V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Jugoslavija kar v gosteh z 2:1 (0:1) premagala Španijo. Gola za Jugoslavijo sta dala Baždarevič v 46. in Cvetkovič v 82. minuti, za Španijo pa je bil uspešen Michel v 26. minuti. Na srečanju se je zbralo 20 tisoč gledalcev.
Samo en zadetek pa je padel na prijateljski tekmi med Anglijo in Dansko. Zmagala je Anglija z golom Webba v 24. minuti.
Včeraj so odigrali tudi tri tekme v okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo leta 1990, in sicer v 4., 5. in 6. skupini.
V	4. skupini je Nizozemska z 1:0 (0:0) premagala Wales. Edini zadetek je dosegel Gullit v 83. minuti. V tej skupini so doslej odigrali tekmo Finska - ZRN, zmagala pa je ZRN s 4:0.
V	skupini 5 sta se v Oslu pomerili Norveška in Škotska. Zmagala je Škotska z 2:1 (1:1). Strelca za Škotsko sta bila McStay v 14' in Johnston v 63', zadetek za Norveško pa je dal Fjoertoft v 43'. V tej skupini nastopajo še Francija, Ciper in Jugoslavija. Slednja bo prvo tekmo odigrala 19. 10. v gosteh na Škotskem.
V	6. skupini sta se pomerili Severna Irska in Irska. Razšli sta se pri neodločenem izidu 0:0. Severna Irska pa že ima za sabo eno zmago, in sicer s 3:0 proti Malti. V tej skupini poleg omenjenih ekip igrata še Madžarska ter Španija.
Košarka: Boston Celtic v Evropi
NEW YORK — Ameriška profesionalna košarkarska ekipa Boston Celtic bo prihodnji mesec odšla na turnejo po Evropi, kjer bo igrala četveromeč. 21. oktobra se bo ekipa Larryja Birda srečala z jugoslovansko reprezentanco, zmagovalec te tekme pa se bo v finalu spoprijel z zmagovalcem srečanja med Real Madridom in Scavolinijem iz Pesara.
Košarka: turnir »Palasport testa«
BOLOGNA — Na prvi tekmi turnirja »Palasport festa«, ki se odvija v Bologni, je ekipa Cantine Riunite iz Reggio Emilie premagala peterko Philips iz Milana z 95:80. Pri Philipsu (bivši Tracer) so bili najboljši Montecchi, Mc Adoo, D Antoni in Premier, v ekipi Riunite pa je nastopil tudi bivši igralec Stefanela Fischetto, ki je dosegel tri točke.
Nova pravila v odbojki
SEUL — S prvim kolom mednarodnih pokalov se bodo tudi nekoliko spremenila odbojkarska pravila, toda le za uradne mednarodne tekme. V primeru neodločenega izida v setih bodo v petem nizu veljala pravila tie-breaka (kdor osvoji žogo, dobi tudi točko in nadaljuje s servisi), v vseh setih pa lahko vsaka ekipa doseže največ 17 točk. V primeru neodločenega izida 16:16 bo torej dovolj ena točka razlike za osvojitev seta. To so najvažnejše odločitve z XXI. svetovnega kongresa mednarodne odobjkarske zveze, ki se je zaključil včeraj v Seulu.
Košarka: turnir Alpe Jadran
Nov poraz S. Benedetta
ZADAR - SAN BENEDETTO 111:95
(54:43)
ZADAR: Paklič 33, Popovič 12, Šarli-ja 8, Blaževič 26, Sarič 25, Trifunovič 7.
SAN BENEDETTO: Aleksinas 40, Hordges 12, Ardessi 20, Vitez 7, Gnec-chi 14, Borsi 2, Uršič, Zaban.
Goriški San Benedetto je v Zadru doživel svoj tretji poraz na turnirju Alpe Jadran in zapravil dobršen del možnosti, da bi si zagotovil eno od prvih dveh mest zelene skupine, ki peljeta v finalni del.
Ne glede na izid srečanja - ekipi sta si bili namreč enakovredni do zadnjih minut - sta pri Goričanih zadovoljila predvsem Aleksinas, ki je dosegel 40 točk in ulovil veliko odbitih žog, in Ardessi, ki je končno metal z razdalje.
V 5. kolu turnirja Alpe Jadran bo San Benedetto igral drevi v Zagrebu proti Giboni.
V drugem srečanju 4. kola je v Centi Benetton iz Trevisa premagal videmski Fantoni z 98:78.
Lestvica zelene skupine: Gibona 4 točke (3 tekme), Benetton 4 (4), Zadar 4 (2), Fantoni 2 (4), San Benedetto 2 (4).
Barbaresco delegat UEFA
GORICA Bivši nogometni sodnik Enzo Barbaresco je bil imenovan za delegata UEFA, kar je gotovo lepo priznanje za goriški in deželni šport. Barbaresco je več kot 20 let sodil v A ligi in 10 let na mednarodnih srečanjih. V Italiji je samo še pet drugih delegatov UEFA. Njihova naloga se ne omejuje samo na kontrolo sodnikov, ampak skrbijo tudi za vse ostalo (organizacija, varnost), kar sodi k športnim manifestacijam.
Nogomet: drevi v Gorici
Zanimiva prijateljska tekma za Pro Gorizio
Enajsterica Pro Gorizie, ki je s porazom začela letošnje prvenstvo v med-deželni ligi, bo danes zvečer ob 20. uri na Rojcah odigrala prijateljsko srečanje z državno reprezentanco, za katero nastopajo popevkarji, gledališki igralci in bivši nogometni reprezentanti (Boninsegna, Mazzola itd.).
Dre višnji »intermezzo« pa ne bo zmotil igralcev, ki se z vso resnostjo pripravljajo na nedeljsko srečanje z Bassanom. Za Del Nerijeve varovance je zmaga neobhodno potrebna, da že v začetku ne zapravijo točk, potrebnih za napredovanje. Tekma v Miri je namreč potrdila, da v tem prvenstvu ni boljših ali slabših ekip in da se je treba za vsako srečanje temeljito pripraviti in na igrišču dati vse od sebe. (pr)
V Seulu hitijo
SEUL — V Seulu potekajo še zadnje mrzlične priprave na sobotno slovesno otvoritev olimpijskih iger (na sliki, telefoto AP). Včeraj pa je marsikomu zastal dih, ko se enemu od 76 padalcev, ki bodo nastopili na osrednji svečanosti, ni odprlo padalo. Gledalcem je izginil izpred oči med olimpijskim in bezbolskim stadionom, vendar so zatem organizatorji sporočili, da se mu je zadnji trenutek le odprlo rezervno padalo.
Vsi športniki na otvoritvi
Organizacijski odbor je opustil misel, da omeji število atletov nekaterih reprezentanc na otvoritvenem mimohodu, ki se ga bo tako udeležilo tudi vseh 870 športnikov iz ZDA. Prav ta država je nasprotovala ideji o omejitvi in je grozila z bojkotom otvoritvene slovesnosti.
Matija Ljubek bo nosil zastavo
Na sobotni svečani otvoritvi bo na čelu jugoslovanske reprezentance korakal zastavonoša Matija Ljubek, za katerega je to že četrta olimpiada, ki se je udeležuje. Ljubek že dalj časa vadi s svojim kanujem in ne izključuje možnosti za osvojitev kolajne.
Bo prva zlata kolajna italijanska?
Prvo izmed 237 zlatih kolajn, ki jo bodo podelili v nedeljo zjutraj, utegnejo osvojiti prav Italijani. Verjetno
bodo namreč najprej nagradili kolesarske ekipe, ki se bodo pomerile na 100 km dolgi progi in kjer so Italijani med glavnimi favoriti. Osvojitev prve zlate kolajne bi seveda vlila velik zagon celotni italijanski reprezentanci. Danes glasovanje o zimskih OI
Člani mednarodnega olimpijskega odbora se bodo dokončno izrekli glede organizatorja zimskih OI leta 1994. Rezultat glasovanja bo znan ob 18.00, po krajevni uri. Med kandidati (Lille-hamer, Norveška; Anchorage, ZDA; Sofija, Bolgarija; Oestersund, Švedska) imata največ možnosti Sofija in Oestersund.
Teroristične grožnje
Neka južnokorejska teroristična skupina je poslala pismo japonskemu olimpijskemu odboru, v katerem ostro obsoja japonski imperializem, ki naj bi preprečeval poenotenje obeh Korej. Zato grozi japonski atletski ekipi.
Študenti proti igram
Včeraj je prišlo do manjših incidentov medjužnokorejskimi študenti in policija Študentje so poskušali zaustaviti štafeto, ki je prenašala olimpijski ogenj. Študentje trdijo, da pomenijo južnokorejske igre politično odločitev, s katero hočejo ZDA poudariti ločitev Koreje in nadoblast nad Južno Korejo.

t
naše planine in ljudje - naše planine in ljudje - naše planine in ljudje - naše plmine in ljudje
Pestro delovanje SPDT
Cilj nedeljskega avtobusnega izleta SPDT so bile Karnijske Alpe. Planinci so se ob lepem vremenu podali od kraja Piano della Guerra do prelaza Giramondo, kjer jih je žal zajela gosta megla, ki jih je nato vztrajno spremljala do jezera Volaia in do koče Tolazzi, kjer je bilo izleta po okrog šestih urah hoje konec.
• • *
S planinskega vidika je bila prejšnja nedelja dokaj živahna: nekateri člani SPDT so se udeležili pohoda v spomin na bazoviške žrtve, ki ga vsako leto prireja ŠZ Sloga, drugi pa so zastopali društvo na osrednjem Dnevu planincev na Janšah, kjer je bil slavnostni govornik predsednik SZDL Slovenije Jože Smole.
• * *
Prihodnji izlet, tokrat z osebnimi avtomobili, bo že to soboto in nedeljo na Kočo pri Planini Jezero, kjer bo že tradicionalno srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Kot smo že pisali, bo odhod ob 6.30
izpred sodne palače na Poro Ulpiano. Z avtomobili se bomo peljali do planine Blato, od koder je do koče le nekaj več kot uro hoda. Sobotni program je bolj družabnega značaja, za nedeljo pa sta na voljo dve alternativi: vztrajnejši in bolj trenirani planinci se bodo lahko podali na Debeli vrh, do koder je za okrog tri ure in pol hoje, drugi pa se bodo odpravili na Kočo pri triglavskih jezerih, katere prenovljene prostore bodo prav to nedeljo uradno odprli. Če se kdo še ni prijavil za izlet, naj pohiti, ker je treba rezervirati ležišča. Izlet vodi Mario Milič, ki je tudi na razpolago za morebitne informacije (tel. 229258).
Že naslednjo nedeljo, 25. septembra, pa se bodo člani SPDT podali na turo na Špik. Točen program izleta, ki ga bo vodil Peter Suhadolc, bomo še objavili, za sedaj naj povemo, da bo odhod predvidoma že v soboto popoldne, tako da bodo planinci prespali v Koči v Krnici.
Velik uspeh našega planinca
Danilo Šavron
prehodil
Pot prijateljstva
Priljubljeni zamejski planinec Danilo Šavron iz Milj je že lani zaključil Slovensko transverzalo ter tudi razširjeno pot, letos pa je svoji bogati planinski beri dodal še eno »trofejo«: Pot prijateljstva. Kot znano, to planinsko pot sestavlja trideset vrhov in sicer deset v Sloveniji, deset v Furlaniji-Ju-lijski krajini in deset na avstrijskem Koroškem.
Svoj zadnji vrh je osvojil 30. avgusta, ko jo stopil na Peralbo v Karnijskih Alpah. Da bi zvedeli kaj več o tem uspehu, smo se pogovorili s tem planincem. Najprej smo ga vprašali, kako se je sploh navdušil nad hribi in kako je nato svoje navdušenje gojil.
»Za hribe sem se navdušil pred približno petnajstimi leti, saj sem imel
Danilo Šavron na vrhu Koenigstuhla 21. julija letos
neke delovne kolege, ki so bili strastni hribolazci. Redno smo zahajali v hribe, vendar pa sem bil mnogokrat sam, saj sem bil zaradi delovnih obveznosti prost le med tednom: Fred desetimi leti sem opravil tečaj za lažjo plezarijo pri CA1, moj največji pla' ninski mentor pa je znani tržaški p^a' ninec in pisec planinskih vodnikov Ettore Tommasi.«
»Pred nekaj leti pa sem se aktiva0 vključil v SPDT, kjer sem še danes aktiven član. Eden mojih najlepšik planinskih spominov je npr. teden dnl v Aosti, kamor smo se podali leta 1984. Čeprav takrat nismo osvojil1 vrha Monte Rose, je bila dogodivščin0 vseeno nepozabna. Pot prijateljsN0 sem začel v prvih letih '80, v zadnje111 obdobju pa največ hodim v hribe 2 Mariom Miličem in Adrianom Rehaf jem, ki je že končal Transverzalo i° razširjeno pot. Sedaj pa se bom bo I posvetil Dolomitom, ki jih ne Pozoa^] tako dobro kot Julijce in Kami j s* Alpe.«
JK Čupa priredil regato za jadralne deske
Organizacija in udeležba zadovoljivi
Jadralni klub Čupa je pred dnevi organiziral pred Sesljanskim zalivom regato za jadralne deske. Organizatorji so za to priložnost določili neobičajno regatno progo v obliki črke »M«. V programu sta bila predvidena dva plova, izvedli pa so samo prvega. Zaradi pomanjkanja vetra je bilo treba namreč start prvega plova, ki je bil predviden za H. uro, preložiti na 14. uro.
Med potekom prve te preizkušnje je pihala rahla, a vendar vztrajna sapica, ki je omogočila tekmovalcem, da so prepluli predvideno progo v Približno eni uri. Drugi start je bil izveden takoj po koncu prve preizkušnje, vendar se je zaradi pojenja-nja vetra regatni odbor kmalu po startu odločil za prekinitev tekme. Kljub temu lahko rečemo, da je regata dobro uspela, saj se je organizatorjem posrečilo, da so kljub nespodbudnim vremenskim napovedim dobili ugodne regatne pogoje. Zadovoljiva je bila tudi udeležba, saj je na regati sodelovalo kar 18
tekmovalcev iz šestih jadralnih klubov XI. področja FIV.
VRSTNI RED: Razred II. D. IYRU:
1.	Dario Benvenuto (CDV Muggia),
2.	David Poljšak (TPK Sirena), 3. Se-bastiano Tognon (CC Ausonia);
Razred I. DIV.IVRU: 1. Paolo Kralj (JK Čupa), 2. Massimiliano Lazzari (SVOC), 3. Andrej Sedmak (JK Čupa).
Ob priliki je regatna komisija izdelala tudi dokončno lestvico društvenega prvenstva za kajutne jadrnice; lestvico so pripravili na podlagi reuzultatov, ki so jih društvene posadke na kajutnih jadrnicah dosegle na sledečih regatah: 29. 5. 88 »Citta di Monfalcone«, 12. 6. 88 »Rosa dei venti«, 9. 7. 88 »Regata notturna«, 4. 9. 88 »Društvena regata Čupe«.
VRSTNI RED: 1. Chiaro di luna (Ferfoglia) 5,7 točk, 2. Teloh (Bensi) 12 točk, 3. Mr. Blu (Milic) - 35,7 točk, 4. Maja (Rolich), 5. Marianna (Poljšak), 6. Atua (Boschin), 7. Saleb
(Guštin), 8. Summer Wind (Baucon), 9. Kajtimar (Malalan), 10. Bonin (na-nut), 11. Chicca (Frandolic), 12. Va-lisca (Peric), 13. Atlas (Vuga), 14. Jadran (Košuta), 15. Cheeky Cherry (martelanc), 16. Carmaux (Sirca).
Podelitev nagrad društvenega prvenstva bo ob priliki društvene večerje v soboto, 19. novembra letos.
(K. Cibic)
Nogomet: za deželni pokal
Danes na Padričah Gaja - Por tnale
Danes se bo padriško-gropajska Gaja, v okviru deželnega pokala, pomerila s Portualejem.
Tekma se bo odvijala na padriške-mu pravokotniku, s pričetkom ob
17.00.
Srečanje bi morali odigrati že v nedeljo, a so ga, na prošnjo gajevcev, prenesli na današnji datum.
Pri Poletu tudi letos priredili kotalkarski tečaj
Začetniki pridno vadijo
Kotalkarska sekcija športnega društva Polet je tudi letos priredila tečaj za začetnike. Tečaj se je pričel v ponedeljek, 12. t. m., in bo trajal petnajst dni. Vadbe potekajo vsak dan, razen °b sobotah in nedeljah.
Tečaja se letos udeležuje 12 otrok, katerih starost gre od treh do največ °smih let. Qfl le-teh je 10 deklic in dva fanta, vendar je možen tudi prihod drugih malčkov. Lani se je na Podobni tečaj vpisalo 25 otrok.
Treningi se odvijajo na openskem kotalkališču od 15.00 do 16.00. Vodi jih mladi Mojmir Kokorovec, za katerega ie delo z otroki zabavno, a zahteva istočasno precej napora.
, Pravzaprav ne gre za prave kotal-£arske treninge, ampak za razne vaje, ki Uvajajo otroke v kotalkanje. Po te-mvadnih vajah opravljajo otroci prve korake s kotalkami in počasi se že opaža napredek. Mladim udeležencem nudijo tako organizatorji možnost, da se naučijo kotalkati. Če bodo potem malčki nadaljevali z dejavnostjo in Postali aktivni člani Poleta ali pa ne, je odvisno samo od njih samih oz. od njihove volje do dela. Na vsak način Ponavadi mladi udeleženci nadaljujejo s kotalkanjem, tako da se v naslednji fazi že oblikujejo tekmovalne skupine.
Skupina začetnikov z vaditeljem Mojmirjem Kokorovcem (foto Križmančič)
Organizatorji tečaja razpolagajo tudi s pokritim kotalkališčem, tako da morebitno grdo vreme ne predstavlja nikakršne ovire. Za prevoz otrok, ki prihajajo tudi iz mesta, poskrbijo starši sami.
Po kotalkarskemu tečaju bodo na sporedu, vedno na openskemu kotalkališču, redni treningi. Odvijali se bodo dvakrat tedensko in trajali približno eno uro.
(W. K.)
Važna pridobitev za ŠD Polet
J. Krečič nov trener
Košarkarska sekcija ŠD Polet je dobila novo strokovno pomoč.
Gre za Jureta Krečiča, Jad-ranovega pomožnega trenerja, ki bo pri openskem društvu odgovoren za mladinsko košarkarsko sekcijo.
Za sekcijo minibasketa bo tako naprej odgovoren prof. Marko Burger, za ostalo mladinsko aktivnost pri Poletu pa bo torej skrbel Jure Krečič.
Tu pa so še mladi trenerji Andrej Granier, Robert Škerlavaj in Edi Ciani, ki bodo pomagali obema trenerjema.
Na sliki: Jure Krečič
Košarka: pionirsko prvenstvo SRS
Zmaga in poraz naših
ZSŠDI - JESENICE	52:47 (20:26)
ZSŠDI: Punis, Corbatti, Gruden 11 (1:3), Križmančič, Brus 4, Tomšič 14 (1:3), Possega 16 (2:4), Baitz 3 (1:2), Turk, Filipčič 4 (0:1). TRI TOČKE: Tomšič 3.
SMELT OLIMPIJA - ZSŠDI	77:32 (36:21)
ZSŠDI: Gruden 11 (3:6), Punis 2, Corbatti 4, Križmančič, Brus 3 (1:2), Tomšič 13, Possega 7 (1:2), Baitz 2, Turk, Filipčič. TRI TOČKE: Tomšič 1.
V Novi Gorici potekal četrtfinalni del klubskega pionirskega prvenstva Slovenije, ki se ga je udeležila tudi priložnostna postava ZSŠDI. Zaradi nerazpoložljivosti Kontovelo-vih košarkarjev, ki so bili istočasno na turnirju v Beogradu, so reprezentanco ZSŠDI tokrat sestavljali skoraj izključno Borovi košarkarji, katerim se je pridružil še Sokolov igralec Matej Gruden. V prvem srečanju so se naši pomerili z visoko ekipo Jesenic. Gorenjci so bili vseskozi v rahli prednosti, sredi drugega polčasa pa so si priigrali kar 13 točk naskoka, saj je že kazalo, da je tekma odločena, ko so naši reagirali in z zvrhano mero značajnosti nadoknadili zamujeno in slavili po razburljivi končnici. V drugem srečanju so naši visoko izgubili z Ljubljančani. (Cancia)
^	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Rado me vedro pogleda in odgovori: »V navalu himalajske dolžnosti nakladamo na temo: "Jugoslavija in osemtisočaki". No, mimo šale, končno se vsi skupaj sproščeno in odkrito pogovarjamo o jutranjih Vi-kijevih predlogih. Dosti je pomislekov. Saj veš, tisti, ki se bodo prvi podali na goro, tvegajo, da se morajo obrniti čez dva dni. V enem dnevu dosežejo tabor 11, naslednjega dne tabor III, nato pa, če je tam megla ali celo sneži, se morajo z višine 7000 metrov zagotovo vrniti. Za povratek bodo porabili spet en dan, do naslednjega naskoka na goro pa bodo morali počivati dva dni, da nadoknadijo izgubljene energije. To je skupaj skoraj teden dni. Če pa obratno ena naveza počaka dva dni in gre na goro s soncem, lahko v enem samem zamahu osvoji vrh in se nato lahko celo takoj loti drugega osemtisočaka: Gas-herbruma II. Vse to naši alpinisti prav dobro vedo, tisti pa, ki bodo jutri odšli na goro, prav dobro vedo, kaj tvegajo. Toda čim večje je tveganje, toliko večji je tudi uspeh. Priti prvi na goro vselej nekaj pomeni, lahko pa se celo zgodi, da si nato tudi edini, ki si vrh dosegel, saj se lahko vreme poslabša, lahko se zgodi karkoli, ti pa imaš vrh že v žepu. Zato je razumljivo, da si sedaj vsi čimprej želimo na goro, saj je človeška narava taka, da se bori za dejavnost proti nedejavnosti, saj je le prav ta aktivnost stvaren porok za uspeh. No, o tem na dolgo in široko razpravljamo, veš? Sicer pa, ne bi nehal spati in buljiti v tiste svoje bukve in se pridružil našim pogovorom?«
Rado me hudomušno pogleda, jaz pa le kratko odgovorim: »Ze grem.«
Spomini
»Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga čuti.«
»Duško, kaj recitiraš?«, me vpraša nekdo.
»Ah ne, to so le spomini iz šolskih let, sicer pa je ta Župančičev verz najbolj primeren za sedanje razpoloženje, kaj pravite?« To vprašanje vržem v padajoči mrak pod šotorskim krilom v jedilnici, tako da neslišno lebdi v zraku še nekaj časa. Pravkar smo povečerjali, obrisi prijateljev pa se vse bolj temnijo. Zbrani smo Primorci, Mišo, Tomo, Andrej, Mica in morda še kdo.
Tiho pada mrak, ta čas pa je kot nalašč ustvarjen za podoživljanje spominov. Kar sami se utrnejo z neba, ki se postopoma utaplja v porajajočo se noč. Besede postanejo lahkotne, kar same valovijo v tem večeru, obenem pa so tudi nepotrebne, le zvočna podlaga so našim mislim, ki se udejanjijo v naših us-
tih.„
Čutimo se lahkotni, saj nismo več mi protagonisti tega večera, temveč večer sam kraljuje nad nami.
Nenadoma se zavedamo, da pogovor kar sam teče. Spomini. Kako je bilo takrat v Chamonixu. In ne bo nikdar več tako. Vsi smo otožni, a z neomajano vero v bodočnost. Nimam vtisa, da je pomembno kaj govorimo, ali o plezariji, ali pa
morda o kakem srečanju ali bivaku pod bleščečimi zvezdami, temveč le, kako govorimo. Ton glasu nas vse božajoče prevzame. Obrisi znanih obrazov so vse bolj temni, tako da jih sedaj le še slutim, vendar prav dobro čutim valovanje, ki prihaja iz teh obrisov. In te obraze nenadoma obžari sij spominov, da se kar bleščijo v temi. Obrazi žarijo! Jaz pa sem eden od teh obrazov, ki se potopi v tiste davne dogodke, v katerih se čutim tako poln z vsem svojim sladkim bremenom lastne poti, ki jo sedaj sestavljajo tisti Chamonix, tiste hoje po neskončnih serakih, takratna upanja, ki smo jih zaupali le oblakom in zvezdam.
V	prosojnosti nevidnih obrisov zaznam, da taki spomini ne umrejo nikoli. Spomini na drobne dogodke, ki so že zdavnaj odrinjeni v pozabo, a se spet pojavijo v mraku, ko je zrak posebno čist. Ti spomini so le spodbuda za jutri, da se bo nato ta jutri nekega dne spet spremenil v sijoči spomin, ki mi bo kazal pot do poti. Zato je od nas odvisno, če se bo ta spomin spremenil v zaklad, ki ga bomo čuvali, dokler se ne bo utrnila zadnja zvezda na nebu, ali pa bo postal neuporabna nadležna šara. Saj lahko le mi naš jutrišnji dan spremenimo v svetli zvezdni sij ali pa v cestni prah brez vrednosti in bodočnosti.
V	šotoru smo še vsi lahkotni od prosojnosti tega večera. Matevž igra na Ilavto že zdavnaj izgubljene melodije, Rado poje, Bogdan pa veselo pritrkava s prsti in naposled še on zaigra na Ilavto. Ne vem, koliko traja čarobnost tega razposajenega somraka, vem le, da Rado naposled pripoveduje smešnico, ki traja najmanj pol ure in za katero ne vemo, ali jo je nehal pripovedovati, saj se tako smejemo, da naposled še ostali prijatelji pokukajo v naš šotor in nas čisto diskretno vprašajo, ali se počutimo dobro, ali pa se nam je popolnoma zmešalo od višine in od naporov prejšnjih dni. Mi pa se le smejemo in naš smeh zaupamo vsem tistim, ki so ga voljni sprejeti.
Ranjeni levi
Že navsezgodaj čutim, da tudi danes, pa čeprav je imel Viki včeraj vso najboljšo voljo, da se poda na goro in je bil v tem smrtno odločen, ne bo nič. In res je vreme najslabše, ki si ga lahko zaželimo v takih primerih. V zraku je neverjetna vlaga, morda celo nalahno dežuje, pa se tega ne zavedam, občasno močno zapiha, da se naši šotori stresejo v svojih temeljih, mraz je precejšen, predvsem pa ni sonca, vira naše energije, želje po uspehu in dobre volje. Dotaknem se svoje že dolge brade: vsa je prepojena z vlago. To je dokončen znak, da ni vremena. Moj osebni barometer ne zgreši nikoli.
Isa kliče k zajtrku, v jedilnico^ pa se napotimo vsi tihi in nekam čudno dolgi in zgrbančeni. Nihče ni glasno rekel: »Danes’ ne gremo na goro«, vendar pa vsi naši obrazi molče tulijo ta neizprosni stavek.
Nogometni turnir na Vrhu
v Kulturno-športnem središču na Vrhu se je v ponedeljek začel 1. nogometni gostinski turnir, na katerem sodeluje 6 ekip z goriško-kraškega območja. Nastopajoče postave so razdeljene v dve skupini, najboljše štiri se P«do uvrstile v finalni del turnirja, ki že po prvih potezah privablja ob rob 'grišča veliko gledalcev. V uvodnem srečanju (na sliki) je Gostilna pri Anteju z 2:0 premagala Gostilno pri Brankotu.
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da so se pričeli treningi otrok, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15.30 do 17.30, ter da se še nadaljujejo vpisovanja otrok.
RITMIČNI ODSEK ŠK KONTOVEL
sporoča, da bo začel sezono 1988/89 za vse skupine dne 20. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo tudi vpisovanje.
AO SPDT
prireja ALPINISTIČNI TEČAJ za
vse. Vpisovanje ob sredah 21. in 28. t. m. na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nad.) od 20.30 do 21.30 ali pa telefonsko na štev. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič. Tečaj obsega praktične lekcije (štiri nedelje v oktobru v Glinščici) in tri predavanja. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v bazenu pri Alturi za začetnike in plavalce ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3. oktobra 1988. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 823293.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibaske-tu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Treninge vodi prof. Marko Burger. Vpisovanje neposredno pred treningi.
Košarkarska sekcija nadalje obvešča, da bo prvi trening za letnike od 1972 do 1976 v ponedeljek, 19. t. m., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Novi vaditelj za te kategorije bo Jadranov pomožni trener Jure Krečič.
Vsi fantje teh letnikov, ki bi se radi začeli ukvarjati s košarko, naj telefonirajo od 13.00 do 15.00 na št. 410476 (Jure Krečič) ali naj se predstavijo v ponedeljek, 19. t. m., ob
15.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
ŠD MLADINA
BALETNI ODSEK
obvešča, da se začne vpisovanje otrok oz. potrditev vpisa za novo sezono 1988/89 dne 19., 20. in 21. t. m. od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričela vpisovanja v žensko miniodbojko (letnika 1977, 1978 in mlajše). Prijave najkasneje do 23. t. m. v Borovem športnem centru od 17.00 do 19.00 ali po telefonu št. 51377.
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in '80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreš-kem igrišču. Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri Ladiju Mar-chiju (tel. 21514) in Dariju Frandoli-ču (78158).
SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da so se začeli tečaji v karateju. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke. Informacije na tel. številki 227342.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šlr. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
-M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
|j|^
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
15. septembra 1988
Tragičen konec počitnic dveh mladih britanskih turistov
Dekle žrtev brutalnega posilstva fanta smrtno povozil cestni gusar
ANDRIA (BARI) — Hotela sta si ogledati vsaj nekaj italijanskih znamenitosti, preden bi se vrnila domov v Veliko Britanijo po daljšem potovanju v Grčiji. Usoda pa je napisala drugačen, tragičen konec poglavju njunega skupnega potovanja. On je obležal mrtev na cestišču, žrtev brezvestnega cestnega gusarja, ona je na pol zmedena na ginekološkem oddelku bolnišnice v Bariju, potem ko je bila žrtev posilstva.
Prisilna protagonista tragične zgodbe, ki v marsičem spominja na filmske srhljivke, sta bila 23-letni Anthony Greg McCole iz britanskega mesteca Bedwas in 22-letna Gina Ouinlan iz kraja Gre-enford. Mlada britanska turista sta bila dalj časa na počitnicah v Grčiji in sta prispela v Italijo v torek popoldne s trajektom. Takoj po izkrcanju v Brindisiju sta se namenila proti severu. Hotela sta namreč v Benetke, da bi lahko tudi osebno doživela čar mesta v laguni, ki sta ga prej lahko občutila le prek fotografij v knjigah in revijah. Zato sta jo mahnila na pot takoj po izkrcanju in kar z avtošto-pom. Morda jima je zmanjkalo denarja, morda pa sta se tudi ona dva - kot toliko drugih mladih -odločila za način potovanja, ki je med najbolj cenenimi.
Sprva je kazalo, da jima je sreča kar naklonjena. V Brindisiju jima ni bilo treba dolgo čakati. Ustavil jima je prijazen avtomobilist, ki ju je peljal do Barija. V apulijsko glavno mesto sta prišla, ko se je že mračilo, kljub temu pa sta hotela nadaljevati pot. Morda se jima je mudilo ali ga jima je prva pozitivna izkušnja vlila zaupanja. Cernu naj bi iskala ob mraku prenočišče, ko so jima avtomobilis-
ti ustavljali? In tako sta brezskrbno vzdigovala palec in prosila mimoidoče voznike za prevoz.
Spet je kazalo, da ju sreča ne bo zatajila. Okoli dvajsete ure se je ustavil manjši avtomobil rdeče barve, v katerem sta bila dva fanta, ki sta po še zmedenem pričevanju mlade Gine imela manj kot trideset let. Britanca sta veselo pograbila nahrbtnika in se skobacala v avto. In tu se je pravzaprav tragedija začela.
Preiskovalci so doslej lahko obnovili le v grobih obrisih dramatično dogajanje, ki je imelo za prizorišče avtomobil in cestišče med Barijem in Andrio. Gina Ouinlan pa jim tudi ni bila v veliko pomoč, saj jo je pustolovščina zmedla in je težko zbrala misli, da bi lahko točneje odgovarjala na vprašanja preiskovalcev. Poleg tega pa je med potjo zaspala in se prebudila nekaj časa pozneje, ko An-thonyja ni bilo več v avtomobilu. »Na ladji v bistvu nisem zatisnila očesa in sem bila utrujena. V avtu sem se zato prepustila dremavici,« je pojasnila preiskovalcem, ki sumijo, da so posiljevalci omamili fanta in dekle z uspavalom.
Ko se je Gina prebudila, je bil avto ustavljen na poljski stezi nedaleč od državne ceste 98. Fanta, ki sta se v Bariju ponudila, da bi mlada Britanca pospremila proti severu, sta se iz prijaznih Jeckyllov spremenila v nasilna Hyda in posilila dekle ter jo pustila sredi polja. Na srečo je kmalu nato privozil mimo tovornjak. Šofer je priskočil zmedenemu dekletu na pomoč in poklical policijo.
Malo po polnoči pa so agente obvestili, da so nekaj kilometrov od kraja, kjer je šofer tovornjaka
našel dekle, odkrili truplo. Šlo je za nesrečnega Anthonyja, ki je obležal v krvi blizu cestišča.
Po dosedanjih izsledkih preiskovalcev so o usodi mladega Britanca mogoča le ugibanja. Znaki ostrega zaviranja na cestišču in razbita stekla na cestišču dajejo sumiti, da sta Italijana, ki sta sprejela turista v svoje vozilo, med potjo sklenila, da se znebita McCola, tako da bi se lažje okoristila z Gino. Najbrž sta zato ustavila avto in s silo spravila fanta na cesto. Anthony, ki se je nenadejano znašel sredi ceste, je najbrž skušal ustaviti kako drugo vozilo, da bi prosil za pomoč. Mimoidoči voznik, ki se je snoči javil policiji, ga je opazil prepozno in ga z vso silo podrl. Mladi Anglež je tako obležal na cestišču, nato pa so prek njegovega trupla najbrž zavozili še drugi, ki so ga prav tako opazili prepozno. Nihče pa se ni ustavil, da bi preveril, kaj je z nesrečnežem, dokler ni po polnoči nekdo obvestil policije.
Obnovitev dogodkov pa je le približna, ker je osnovana le na nekaterih indicih. Preiskovalci si bodo lahko ustvarili jasnejšo sliko, le ko bo Gina Ouinlan bolj prisebna. Včeraj popoldne je namreč bila še tako zmedena, da policija ni mogla računati na njeno pomoč. Poleg tega pa je do poznega dopoldneva niso niti seznanili z usodo Anthonyja.
Stvarnost v svoji krutosti marsikdaj zasenči še tako pretresljivo srhljivko, ki je vendarle samo sad domišljije. Tragedija pri Andrii pa je tudi opozorilo, da je v nekaterih predelih Italije štopanje tvegano, saj je še preveč razširjena miselnost, ki istoveti mlado tujo turistko, še zlasti če štopa, z razpoložljivim dekletom, ki »rado« kloni nasilju.
Sikhi stopnjujejo teror in nasilje v Pandžabu
NEW DELHI — V Pandžabu so se spet začeli hudi neredi. V zadnjih 24 urah so Sikhi ubili najmanj 20 ljudi, od teh so jih 14 pokosili kar na glavnem trgu v mestu Sirhind. Ranjenih je bilo kakih 50 oseb. V spopadih je umrl tudi načelnik posebnega policijskega oddelka, ki že več mesecev nadzoruje najbolj vroča pandžabska središča.
Zaradi naraščajočega nasilja so vse policijske enote in del vojske v pripravnem stanju. Tudi v New Delhiju je prišlo do neredov potem ko je policija odkrila več peklenskih strojev in bomb, podtaknjenih na javnih prevoznih sredstvih. Kljub hitremu posegu pirotehnikov, je ena bomba eksplodirala. Eksplozija je povzročila smrt enega potnika in dvajset huje ranjenih. Oblasti so odredile posebno nadzorstvo nad mestnimi avtobusi, kar je povzročilo skoraj popoln zastoj v prometu. Pirotehniki so namreč morali vsak avtobus tudi po večkrat na dan temeljito pregledati.
Indijske oblasti so doslej obtoževale Pakistan, da nudi pomoč pand-žabskim ekstremistom, vendar sedaj kaže, da je bilo tako »sodelovanje« le občasno. Pakistan tudi poudarja, da ne namerava podpirati skrajnežev, zato je pred nedavnim preprečilo prestop meje skupini znanih pandžabskih ekstremistov. Od takrat so pakistanske obmejne oblasti poostrile tudi nadzorstvo ob meji.
Orkan Gilbert potolkel vse meteorološke rekorde Po razdejanju v Srednji Ameriki se bliža Teksasu
WASHINGTON - Ameriški meteorologi skoraj ne verjamejo svojim očem, a podatki neizpodbitno dokazujejo, da je Gilbert najmočnejši in najhujši orkan, ki so ga kdajkoli zabeležili v Srednji Ameriki in v svetu. Na svoji katastrofalni poti od obal Venezuele mimo Dominikanske republike in Haitija, je oplazil Kubo, opustošil Jamajko, razdejal Kajmanske otoke, včeraj se je znašal nad Jukatanskim polotokom, sedaj pa se je usmeril proti obali Teksasa, kamor naj bi prispel pred koncem tedna. Po podatkih meteorologov National hurricane center iz Miamija se uničevalna moč Gilberta iz ure v uro stopnjuje, od nedelje do včeraj se je iz prve povzpel na peto in zadnjo stopnjo Saffir-Simpso-nove petstopenjske lestvice, s katero merijo jakost orkanov, ciklonov in tajfunov. Uvrstitev v peto »kategorijo« pomeni, da veter piha s hitrostjo 240 kilometrov na uro, po zadnjih podatkih pa je Gilbert že presegel to hitrost, da se sedaj suče s hitrostjo 320 kilometrov na uro, valovi pa so presegli 5 metrov višine.
Obračun je ob taki rušilni moči strahovit. Povsem razumljivo pa so vesti skrajno pomanjkljive, saj je orkan dobesedno odrezal od sveta obširna območja, da agencije navajajo le pričevanja radioamaterjev. Telefonske in teleks veze so namreč prekinjene, tako da jih bodo vzpostavili šele v prihodnjih urah. Po približnih podatkih je Gilbert v Dominikanski republiki povzročil smrt kakih ducat ljudi, iz Haitija ni vesti zaradi političnega in upravnega kaosa, ki vlada v tej državi. Na Kubi je povzročil le gmotno škodo, saj so oblasti izselile 115 tisoč ljudi. Prav izrednim naporom meteorologov, ki od samega »rojstva« budno sledijo Gilbertu, se je treba zahvaliti, da je število žrtev nekoliko omejeno, saj je bilo prebivalstvo predčasno obveščeno, tako da se je lahko zateklo na varno. Kljub temu pa je samo v glavnem mestu Jamajke Kingstonu izgubilo življenje več kot 40 lju-
di, mesto je dobesedno razdejano, saj je orkan rušil lesene' hiše, odkrival strehe bolnišnic in javnih zgradb, ruval drevesa in trgal telefonske in električne žice ter rušil celo daljnovode visoke napetosti. Poleg Kingstona sta na Jamajki prizadeti še mesti Montego Bay in Dcho Rio. Medtem pa na desetine italijanskih družin, ki imajo svojce na letovanju na Jamajki, oblega veleposlaništvo te države v Rimu, da bi izvedeli za usodo svojih dragih.
S Kajmanskih otokov ni nobene vesti. Dobršen del prebivalcev tega britanskega davčnega raja so oblasti predhodno evakuirale, preostali pa so se zatekli v zaklonišča. Tudi tu bi morala biti po ocenah meteorologov gmotna škoda ogromna.
Prav tako pomanjkljive so vesti z mehiškega Jukatana. Tu je orkan prizadel turistični mesti Concun in Cozumel in prostrano arheološko območje, na katerem se nahajajo razvaline predkolumbijske civilizacije Maja. Mehiške oblasti so bile na Jukatanu pravočasno obveščene o prihodu Gilberta, tako da so vse turiste namestile v trdno zgrajene hotele, ki so jim še dodatno zapečatili vrata in okna. Hotele so tudi oskrbeli s hrano, pijačo in električnimi agregati, da bi lahko gostje tudi nekaj dni ostali zaprti na varnem. Povsem razumljivo so tudi domačini poiskali varna zaklonišča. Kot vedno v podobnih primerih bo še največ žrtev na podeželju, kjer skoraj ni železobetonskih ali sodobno grajenih stavb. V preteklosti so v Srednji Ameriki že zabeležili jJva orkana, ki sta imela podobno jakost kot Gilbert, in sicer leta 1935 in leta 1969. Oba sta povzročila ogromno škodo na Floridi, v Louisiani in Mississippiju. Samo na ozemlju ZDA sta terjala 664 mrtvih. Sedanji orkan pa je po vsem sodeč še hujši. Prav zato ne preseneča vest, da so v Teksasu že včeraj sprožili alarm in začeli s preventivnimi ukrepi, da bi na minimum omejili škodo in morebitne žrtve.
Izrednost Gilberta zgovorno dokazuje predsinočnji satelitski posnetek, ko j oko prešlo Kajmanske otoke med Kubo in Jukatanom, ciklonska sPira,aTn zaobjema s svojo oblačnostjo skoraj vso Srednjo Ameriko (zgoraj levo). ®dev redkih posnetkov, ki le medlo priča, kakšno razdejanje je povzročil Giib®r ^ predmestju Kingstona na Jamajki (spodaj levo). Medtem pa je na letališč6 ^ Kingston že prispela prva pomoč iz ZDA. VVashington je poslal v glava mesto Jamajke poseben oddelek strokovnjakov in reševalcev, ki so usPoS° u ijeni za odpravo posledic naravnih nesreč. Včeraj so na letališče v K*n9sylp) že prispela prva ameriška tovorna letala (spodaj desno)	'