© Ventil 13(2007)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 13(2007)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 13 Volume Letnica 2007 Year Številka 5 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavna in odgovorna urednica: izr. prof. dr. Dragica NOE Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÿ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-761 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 3,76 EUR – letna naroïnina 16,70 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. 285 Ventil 13 /2007/ 5 UREDNIŠTVO V tej številki objavljamo nekaj prispevkov, ki so povezani z meritvami. Tako mi ob pisanju tega uvodnika blodijo po glavi misli o pomenu merjenja tako pri našem strokovnem delu kot tudi v življenju. Za natanÏno obdelavo potrebujemo natanÏne stroje. Njihove karakteristike je treba izmeriti s še bolj natanÏnimi merilnimi orodji. Vendar ni dovolj samo izmeriti, vedeti je treba kaj meriti, kaj meritve predstavljajo in kako jih uporabiti za izboljšanje natanÏnosti stroja ali procesa obdelave. Zaupanje in možnost izboljšav, ki jih lahko dosežemo z meritvami, pa pomenita tudi zaupanje v sam proces merjenja. Kako izbrati najboljše metode merjenja? Kateri merilni postopki so še ustrezni? Kaj pa, Ïe nam izbrana metoda povzroÏa celo dodatne napake na izdelku? To so pogosto pasti v realni proizvodnji. Merimo, ker ne zaupamo procesu oziroma sistemu. V današnjih avtomatiziranih montažnih sistemih je prepletenost vpliva lastnosti sestavnih delov in kompleksnega montažnega sistema na proces montaže tako težko vnaprej predvidljiva, da je mogoÏe izdelovati kakovostne izdelke le z uvajanjem 100-odstotnih meritev. Pogosto tudi kupci zahtevajo spremljanje izdelka skozi celotno izdelavo. Spremljanje procesa montaže omogoÏa izboljšave in zmanjšanje izmeta. Dogaja se, da kupec z izdelki ni zadovoljen. Îudi nas, kako je to mogoÏe, ko pa so povsem v skladu s podanimi dimenzijskimi zahtevami. Kupec vam pokaže vaš izdelek in izdelek dobavitelja, s katerim je zadovoljen. LoÏita se v nepomembnih podrobnostih, vsaj za njegovo funkcijo, kot so rahla umazanija, majhne poškodbe površine. Merilo, ki ga ni mogoÏe ovrednotiti z dimenzijskim merjenjem, kaže pa odnos do izdelka, ki ga damo od sebe. Zato izboljšajmo svoj odnos do rezultatov svojega dela. Pred Ïasom je naša alma mater ugotovila, da ni uvršÏena na listo 500 najuglednejših univerz na svetu. Poiskala je, kaj so pogoji za uvrstitev, izboljšala je svoje objave in druge veliÏine, in danes jo najdemo na tem tako zaželenem seznamu. Naša podjetja, ki ji omogoÏajo obstoj, že dolgo želijo, da bi iz univerze dobili ustrezno izobražene diplomante. »Alora,« bi rekel moj prijatelj s Primorske, cilj je podan, veliÏine in merila za ustrezno izobražene strokovnjake so podani. Pripravite ustrezne programe in ustvarite okolje, da bodo študenti pridobili potrebno znanje in se usposobili za strokovno delo. Žal bo preteklo kar nekaj let, da bomo skupaj lahko ugotovili, ali je bilo vaše delo uspešno, zato je na vas velika odgovornost. V vsakdanjem življenju se pogosto sreÏujemo z vsesplošnim nezadovoljstvom. Îe se vprašamo, kaj je tisto, kar nas moti. NajveÏkrat tega sploh ne vemo. Nismo si postavili ciljev, da bi sploh lahko ugotovili, v kolikšni meri od njih odstopamo in kaj moramo izboljšati. Cilji so si pogosto nasprotujoÏi, zato moramo biti pri njihovi izbiri zelo skrbni. Ko poznamo cilje in prioritete, najdemo možnosti za izboljšanje našega življenja in poveÏanje zadovoljstva. Na koncu: tudi mi v uredništvu in programskem odboru revije smo si postavili cilj pripraviti revijo, ki bo zanimiva za širok krog strokovnjakov. Bralci pa veste, ali smo uspeli. Da bi jo lahko izboljšali, potrebujemo vaše ocene. Dragica Noe Izmeriti pomeni imeti možnost za izboljšanje