floyicE LETO III. - it. 27 V KOČEVJU, DNE 2. JULIJA 1958 Cena 10 din Ob prazniku borcev in rudarjev V VOJVODINI ŽANJEJO V Vojvodinj so že začeli z žetvijo. Prri rezultati žetve v Vojv:d;ni potrjujejo napoved kmetijskih stro- Dan borcev praznujemo v spomin Vsi nešteti znanj in neznan) bor- mere veliko moralno zmago. Ta dan kovnjakov, da bodo donos; pšenice na proglas Centralnega komiteja ei, ki so j »Klali širom i«> naši lepi spominja rudarje na težke borbene na velikih kmetijskih gospodar- Komunistične partije Jugoslavije, domovini v štiriletni borb; za svo- dnj za časa stare Jugoslavije ko so stvih, ki so dobro obdelala svojo ko je 1941. pozval vse narode Jugo- ImkIo, možje, žene in otroci, ki so Izkoriščevalci teptali pravice delav- ZQmljo, v glavnem prav tako dobri slavijo na boj protj okupatorju. Dan dal; svoja življenja kot talci ali skega razreda. k** lani ponekod pa celo večji. Po. rudarjev pa je spomin na veliko umrli v koncentracijskih taboriščih Tudi kočevskj rudarji so dali svoj vedati pa moramo, da bodo letos v gladovno stavko rudarjev, ki so de- po Evropi, so nam goreč spomin na delež v tem boju, posebno pa so se Vojvodinj razlike v donosih pšenice lnlj v raznih revirjih Trboveljske neustrašeno borbo proti sovražni, izkazali v boju za osvoboditev. Hot ve6je kot kdajkoli doslej, premogokopne družbe. Praznovanje ku, Id nas je hotel zbrisati z zemelj, sestavni del delavskega razreda so teh dveh dni je v zadnjih dveh letih ske oble, s|XHnLn na brezkompro- dalj visok krvni delež. PLAČEVANJE DAVKOV mjsn.i boj proti kapitalizmu, na boj Zato predstavlja danes 4. julij Po podatkih državnega sekreta- Postalo tradicionalno. Nikolj ne iKimo mogli pozabiti novi družbeni red — za sociali, ko združujemo praznovanje dveh riata za finance je bilo v naši dr- flistih razgibanih časov, ko se je prjčela oborožena vstaja proti okupatorju, najprej v Srbijj, potem v oborožen boj proti sovražniku, čeprav je bilo malo pripravnega orožja in je sleherna akcija terjala zato neprimerno več naporov. .-w—.4‘si pomembnih dni iz borlienlh časov, žavi od začetka junija vplačanih Pred štiriindvajsetimi leti so si tudj dan vseh delovnih ljudi ki pri 39 % vseh planiranih davkov. Pia slovenski rudarji 3. julija z gladov- svojem delu za skupnost ustvarjajo čevanje davkov je na splošno zal črnj 'gori, Sloveniji in drugod. Vse no stavko priborili za takratne raz- lepšo prihodnost. dovoljlvo. delovno ljudstvo je začelo neenak ~ r> J I DESTILARNA NA ROBU Gradnja naselja na Rudniku občinski ljudski odbor Lašče je na enj izmed svojih sej izdal ga- Stanovanjsko vprašanje na Rud- perečimi. Kot smo že omenili, so rancijo za znesek 500 000 din Kme- Proglas CK KPJ je pomenil nilku v Kočevju je pereče že vsa po. vodstvo Rudnika, delavski svet in tijski zadrugi Rob za plaAlo načr- uspeh, posel*‘n uspeh pa je> bila ^Jna leto- No- v zadnjih letih je upravni odbor posvetih vso .skrb, da tov za destilarno v Robu. " aktivnost vsega ljudstva po progla- blk) tudi stanovanjskim problemom so tako stanje izboljša. Delovnemu •u, rezultat vztrajnega in težkega posvečeno več skrbi. Zgrajen je bil človeku je treba nuditi človeka dodela Komunistične partije v pred- sodobni stanovanjski -blok z 12 dru- stojno stanovanje :in tega se na v°jnih letih, ko je pod vodstvom to- žinskimi stanovanji, v katerih sita- Rudniku dobro zavedajo. Prvi uspe. variša Tita zbirala in utrjevala nujejo rudarske družine. Nadalje so hi tega -prizadevanja so že tu in JJte delavskega razreda za naj- 2 rudniškimi sredstvi zgradili tri bodo vedno večji. .....----------------------r---------------------- --------, ---- tet*vnejšo nalogo v našj zgodovini rrLOntfžne ter prispevali znatoi npkai hfsspd o Rudarskem l^nerJena v to, kako itudi pri nas, je potrebno, da naj- bolezen. Ce pa pustimo, da se bole- Za neizprosen boi za nravice. za znesak za stanovanja v Samskem . ™ ie Rn.inraki ®bole?'l®" S tem ni reče" demo vse TBC bolnike in jih pri- zen razmahne, je zdravljenje take- Spomenik paclljh junakov na Travni gori Pomen množičnega RTG slikanja DivnaSnja zdravstvena politika je če hočemo uspešno zatirati TBC bolj uspešno, čim preje odkrijemo .. - neizprosen boj za pravice, za ^aveka vredno ž/ivljenje, za evo. mmm WMMš llllfHHsi WMSM potrebno skovan e_v; sodobno — m^ttež1i£S?X t ?™a vsako ^. veliko število TBC potrebno zastaviti z,asti na- . „ i, . ko Je »biti alj ne biti« odločal o usoilj naših narodov V narodnoosvobodilni vojni smo v nidflrinv ovniomn rmrnpmi JVi o/vrMoWV, , , . pvvzauu«, v,aanu ieuo veiltKO StevjJO LJtSU pOLieDUO Z< zapisal, zlate stran, našelgod^L f!jK3£ ^£5 £ ^0=^^ pLen^ržrtv/Lk0ršn?hnni !w£ ^V^ShoSŠh letih bo dograjenih računajo na £-moč Rud- tij^rLlh^avilT^ nobena druga dežela v .Vug! sve. Se ^adaljnjih 12 stanovanjskih hiš ^ ČL ^5SS***?? uPa*u?* (Na,dalj. na 2. strani) tevnl vojni, so nas uvrstili v svetovno zgodovino. ČMRLJIVOST PADA Splošna umrljivost prebivalstva Področju ljubljanskega okraja je °d 11.98 v letu 1941 dvig-"Uil zarad, lakote jn pomanjkanja v vojuj v ,etu 194g lm 1715 na • ®oc Prebivalcev. Že v naslednjih ,ih P» je padla umrljivost na 9,8, < lanes znaša le še 7,34, kar po-!"eni skoraj dva in polkrat manj kot med vojno. Isto nam pokažejo 'mil številke o smrtnosti dojenčkov. V primerjavi z živorojenimi je bila smrtnost dojenčkov letaj 1918 kar 19,6%; toda na koncu vojne se je s|iet dvignila na 10,8V«. Po osvobodit v i je zaradi zdravstvenih ukrepov naše oblasti in zboljšanja prehrano smrtnost do. jenčkov pričela upadatj In je v letu 1957 bila le 2,83%. Podobno sljko dobimo, če si “glodamo umrljivost za tuberkulozo, boleznijo, ki se ji brez dvo-'"a najlaže upremo prav z zdramil higienskim okoljem ju z zclra. vo prehrano. Medtem ko je v ljubljanskem okraju še leta 1918. Pokosila zahrbtna morilka 29,1 ,nk 10.000 prebivalcev, je v ■‘tli 1941, podleglo tej bolezni le ki 8,5 prebivalcev. Zaradi jiomanj. kljive prehrane jn splošno manjše odpornosti pa se je v letu 1945. spet dvignila na 25,9 na 10.000 Pti'hivalcev. Zdravstvenim ukre. *|o,n, izboljšanj prehrani in večji krb| za človeka se moramo za-Val«i, da je pričela smrtnost v Povojnih letih spet padati jn je v , u 1957 znašala v našem okraju c se 1,27 na 10.000 prebivalcev. Eden od zelo važnih problemov, 8,1 je po vojni pojavil pri nas zv<‘zj z zaščito matere in otroka ~T Jp bil prehrana. Da bj se to knjo izboljšalo, jo bilo s pomočjo " narodnega dečjega fonda or-2®ir®ili veljko število šolskih bjh kuhinj In razdelilnh cen. °v za suho hrano, število otrok, t ■ 80 Prejemali to hrano, je jz le. (lv,v lr*o raslo, predvsem pa se je toži*0” v Ietu 1948> ko jo spe* In v prihaJa*i pomoč UNICEF ,l-.k° se je tudi prispevek naše Ur~ave UNICEF zelo zvišal. ol>lVaj0 otroci v šolskih kuhi-^ob»k. masla, mleka, sira Otroki 'Iruibe za zdravje Sna „ obrexlila sadove: splo-je šte^n°S.t ** znižala, padlo sti m-.,0 ob”levnosti in smrtno-kle^enn ^ n 'zboijšalo fizično ln no zdravje otrok. četvorčkj pn vrstne hiše, v kate- delom ’nekaJ 1x1,10 pomagali tudi tudi pr; nas, vendar smo še daleč rjh bo 48 dužinsk,;h stanovanj. In Prostovoljni prispevki in tako se bo za naprednimi državams, kjer je cena teh stanovanj? Četverček bo veyjetno drugo leto do 3. julija iz- TBC že stopila v ozadje in ne predeta! Okrog 12,000.000 din, vrstna P°ln,la želJa rudarjev, da bo dom stavlja nobenega težkega medicin- dograjen. ... gcspc:darsltcga problema. hiša pa okrog 11,500.000 din. Z novimi stanovanjskimi stavba-iTL; bo precej ublažena stanovanjska stiiska na Rudniku. Tu potrebujejo 150 družinskih stanovanj, od tega 90 zelo nujno. Iz tega sj lahko ustvarimo sliko, kako je bila grad. naj stanovanj na Rudniku potrebna in nujna. Letos pa bj bilo lahko na Rudniku dograjenih več stanovanj, če ... če bj priteklo dbvolj finančnih sredstev iz Repubiškega stanovanjskega sklada m del svoječasno obljubljenih in zagotovljenih sredstev. Kor pa se nj zgodilo, kakor so predvidevali na Rudnjku, bo zato letos dograjenih manj stanovanj ko-t jih je bdlo v načrtu. Stare stanovanjske hiše so na Rudniku doslužile, wh tega pa je prišlo po osvoboditvi še dosti novih ljuti:, zaito je razumljivo, da je stanovanjsko vprašanje med najbolj Grška vlada ni mogla sprejeti Uosedaj -bili med seboj gospodarsko angleškega načrta o začasni trojni tesno povezani, se skušajo na ta vladi na Cipru. Grki stoje na sta- način povezati tudi politično jn s l;6ču, da v britansko-ciperski spor tem -bistveno povečati svoj vpliv na n, treba vmešavati Grkov, ker ti ni- notranjo politiko v Italiji, majo na otoku nikakršnih intere. Po konferenci zastopnikov treh sov, niti Turkov, ker ti vztrajajo na sevemo-afriških dežel, Tunisa, Ma-razdeliitvi otoka, kar bi pr-peljalo roka in Alžjra, prihaja vedno bolj še do slabšega položaja. Čeprav je v ospredje ponovna zahteva, da Al. grška vlada ponovno napotila v žiru priznajo pravico do sarruoetoj-Smimo, sedež enega od štabov po- ne države n neodvisnosti. Sporazum veljstva Atlantskega pakta, svoje o umiku francoskih čet iz oporišč oficirje, v zahodnih krogih ne srna- v Tunisu in nova pcigajanja o od-trajo tega koraka kot dokaz popu- noslh med Francijo in Tunizijo ka-ščanja z grške strani. Te dni pa so žejo, da bodo morda stvari vendarle odpovedali poseben sestanek sveta krenile v pexsitivni smeri, južnoevropskega poveljstva Atlant- Zaenkrat Francija zbira nova ske zveze za planiranje vojaških materialna sredstva, da bi zaostrila transportov, Iti bi moral biti v Ate- vojno v Alžira In skušala tako pri-nah. Vzrok odpovedi ni znan, ven- vesti rešitev alžirskega vprašanja dar so pred nekaj dnevi grški ofi_ v svojo korist. Kljub temu pa se carji izjavili, da ne želijo sodelovati boji v vsem Alžira v zadnjem mena nikakršnem sestanku, kjer bi se seču močno zaostrujejo, kakor da moral; srečati s Turk}. bj alžirski upornjki vedeli, da je Italijanski industrijski krogi se treba v sedanji situaciji za vsako zadnje dni močno zavzemajo, da bi ceno čimpreje izsiliti rešitev, ker sestavili močno politično gibanje, v kljub vsemu jzgleda, da je čas za_ katerega želijo vključiti poleg de- čel delati za Francoze lSs srsjr st s« * ms.** S5čr5*suaerys; •szarsssss^ ObLO Lašče Na sei; ,n Z i, SL ctrugi), ki bi v okvira Ljud- m mže organizirani šob, za ostale pritisnit vladajočo demokrščansko sikal Libanon jn še nekatere arab- S5TZL.7TSC S^™^tob=do - ST” Z to- Hda ‘ ■r*'"1'-™- r ‘M‘”' “ ■= St v Robu. Za šolo s obili že priprav- bodo kot doslei tud- v' bodete P K^Tie , ,v ^ ^Tatl v vIadl ne bl Preveč PaMiraJa. du pomirili. Predstavnik angleške ljeni načrti, ki pa ne ustrezajo da_ h^ti-i predavat na pred^mto^i J™? PMent L koalfcijska vlada ima nam- vlade pa je izrazil željo Britancev, ^ sl? s k ejsts? s*?1 ds: 8 isa? ««-• * M im, K, =.j: Na Uiiclniku rastejo nove stanovanjske hiše Problemi šol v velikološki občini bo potrebno izdelati nove. Tudi g"le- verza. v Robu je nujna, ker bo Rob z novo skega odbora Zato so na^Ts^e' SSSZ omogočeno vsem krščanske stranke glasuje v parla- med vlado ln uporniško opozicijo. šolsko reformo dobil pomebno me- jeli sklep, da -bo v kratkem orgLi- Govoril; so še v šolskih kolonijah mollark^tičlle de- ,V Ameriki ^ vedno traJa ***“ sto in bo tu večrazredna šola. Tudi zirano predavanje za vse člane šol o samsk -h Z • kakšnem važnejšem vpra- otoavmava proti znanemu ustaške- pri Gregorju in Velikih Laščah so skjh odLmv, nakatCT* SS- nSKT'1 "čteljstvo šanju, =.nujno priti do padca mu zločincu Artukoviču. Obramba ----- • - K stvaren. vlade. Industrijski krogi, ki so že je v zadnjem tednu pripeljala pred sodnike nove priče katerim pa ni Izdelovanje avtoprilcolic v Kočevju v načrtu gradnje novih šol. Težave tančneje pregledali naloge šolskih so pa v tem — kje dobit; potrebna odborov. sredstva? Razpravljali so tudi o telesni Ko so na sej; razpravljali o teh vzgoji v šolah. Potrebna bo posve. stvareh, je -bilo predlagano, da bi tit; več pozornosti posebno niže or čin ec Jugoslovanski veleposlanik na KS ISSSU 2BES5E velikolaški občini je dovolj sposob. Osolniku ;n na Vel. Poljanah so bili Prav bl bilo, da bi tudi v Laščah Člani sveta so nato razpravljali .Pre“kusu Pa so v^držale terial, uvoženi deli za prikolico sta- ti poslovijo od članov vlade, pri ka- delovala Ljudska univerza. Tudi v o šolski reformi. Za šole na Velikem in ■ Lv l^v>LbratU ”ejoJe 80000 din jn je torej prjko- teriS0 biil akreditirani. Ob takih — • - • -........ je zaposlenih 23 ljudi. Njihovim lica domač proizvod iz domačih su- prilikah je v navadi tudi poslovilni proizvodom, avtomobilskim priko- rovin. Pa še to — dosedaj je pod. sprejem, k; se ga udeležijo diplo. I103™, 80 dali ime »Stojna«. Ime jetje »Avto« edino podjetje, ki iz- matski zastopnik) dragjh dežel m obratu in prikolicam so dali po po. deluje te vrste avtomobilskih pri- ^lanl vlade. Našega veleposlanika bočju, kj se razteza nad Kočevjem, kolje jn s toliko tonažo PirikoUce Pa predstavniki kitajske vlade niso bodo predstavniki Rudnika in Je lepo jn domače jn lahko izgovor. »Stojna« bodo razstavili na II. sel. hotel; sprejeti. Na poslovilni sore niilrn ev/v^lkn X*4 —• Milim flld; nn 4,, 1~ . 1 « J . 1 11 . . . C * 1 r - Rudarji za svoj praznik 3. julij Dan radarjev bodo jih kočevski rudarji loP° proslavili. De- mdnlška godba. Odigrali bodo štiri Ijivo tudi za tujega kupca. Začetki izdelovanja prikolic »Stoj- ki -bo od 4. do 13. julija. lavsko prosvetno društvo »Svoboda« tekme — dve dopoldne, dve pa po- _____________________ Rudnik bo v Kulturnem tednu Ko- poldne. Prv; dve zmagovalni moštvi "a* segajo dve letj nazaj. Po h^,yLk^K^ri5L^a1?. Ve^ Prireditev, ki bosta prejeli od Rudnika lepe poka- vztrajnem delu prizadevnega ko- t.." «--1.! .j ]€| tretje in četrto moštvo pa bo- lefctiva so osvojili proizvodni pro mu prometnih sredstev v Ljubljani, J6"1 111 hilo niti enega predstavnika bodo obenem tudj počastitev rudarskega praznika. NK Rudar je or. RUDNIK Ljudske republike Kitajske. Tako je Kitajska v odnosu do nas kršila osnovna pravila občevanja v odnosih med državam;. Takšno ravna- sta prejeli od Rudnika spominske ces in že nekaj časa izdelujejo pri- V rudniku v Kočevju gradijo ra- nJe Je napravilo na vse diplomatske I grate nogmnetašern dne bo na prostoru letnega kina prikolic, je tudi že gotova ln so jih začel; že letos jeseni in bo verjetno ku Celebesu kjer je po zadušitvi metaši- _ rudari; iz naM^mne«*! koncert začeli seetavljatiV delu pa je iz- drug^ leto že dograjm. Z dekadi- u^oraTtLati^bilo gTavTu£r rudntške -godbe, potem pa vesela delava 20-tih prikolic. «-■<*- *-*- ------ • tCT — • - 6 bodo prišlj v Rudnika nogometaši _ radarji Hrastnika, Zagorja jn Velenja. Pri. pravljajo jim lep sprejem. Sprejeli rudarska zabava, Kakor so nam povedali v podjet- Rueiniku znatno dvignila. tvljo teh del se bo proizvodnja v niško središče ln kamor so uporniki tudi dobivali pomoč od tujih dežel. Zunanjepolitični komentar = PRIJATELJ Skoraj točno ob drugj obletnica sestanka Tito, Nehru, Naser na Brjonih, nas bo obiskal v zasebnem obisku predsednik Združene Arabske republike, Naser. Svetovna javnost posveča temu srečanju precejšnjo pozornost. Od zadnjega srečanja med tremi glavnim,] zastopniki izvenblo-kovske politike ter politike mirnega sožitja med narodi, so se v svetu odigrali zelo važn; dogodki. Kljub temu pa imajo smernice, ki so jih trije državniki pred d verni leti določili za svojo zunanjo politiko, še vedno polno veljavo jn pomen, ki narašča vzporedno z naraščajočo mednarodno napetostjo jn slabšanjem odnosov med velikimi državami. Združena arabska republika je v zadnjih dveh letih prestala hude preizkušnje, saj se je v tem času odigral gusarskj napad na Suez. Ko je Naserju uspelo s pomočjo miroljubnih sjl v svetu odbiti poizkus zasužnjevanja njegove dežele, se je ves predal urejevanju notranjih razmer v Egiptu in povezovanju arabskih dežel. To je prj. vedlo do znane združitve Egipta in precej višje na severu ležeče Sirije v današnjo Združeno arabsko republiko. Tej se je pridružila še majhna arabska državica na jugovzhodu Arabskega polotoka, Jemen, kar daje še poseben pomen obstoju sedanjo Združene arabske republike. Nemjri, Id so sledilj napadu na Egipet, so stalen dokaz, tla se je začel proces prebujanja arabske nacionalne zavestj. Za to prebujenje pa ima nedvomno Naser s svojimi hrabnimj stališči nemalo zaslug. Na politjko sodelovanja med našo državo jn Združeno arabsko republiko niso vplivale niti števil, ne zarote, niti lažna in neutemeljena propaganda prot; nam. Go. spodarski prjtisk na našo deželo je samo pospešil vzpostavljanje šlršjh in trdnejših gospodarskih vegi med obema deželama. Pred dnevi sklenjen} gospodarski sporazum je brezdvomno korjsten za obe deželi, še posebno v današnjih pogojih svetovnega gospodarstva, kj čuti gospodarsko nazadovanje ZDA. ^ Predsednik Naser se je v minulih letjh vedno jn povsod zavzemal za Jugoslavijo jn se pokazal našega iskrenega prijatelja, V času svojega bivanja bo gost mar. šala Tita in bo prisostvoval proslavi bojev na Sutjeski, kjer bo po vsej verjetnost® govoril tudj maršal Tito. Na tej proslavi pa bodo prisotni tudi člani nekdanjih zavezniških misij, o i TVTn &n iry n n orln m lirrtolo Tv Govoril ji je lepe besede. Hotel JI Med partizani je Jože živel raz_ mo se! Ivanka, kje^si, otrok moj! burkano življenje. Borili so se za svoja življenja, za pravico in svo- ta Klepcem v gozdu pri. Podvrhu nad Osilnico, se menila o stanju na Naša zaseda je imela položaj dober ta kolona je ,bila na cilju. Zidar wi »ro lHDlJllildi U oLcUlJU. IId J J • terenu in bodočem delu. Nihče ni J® ldal povelje in sam s strojnico dometi! pogovora, dokler ni v opoldan. bTO pomeril. Pritisnil je in že je bi. skih urah zabrnelo - po državni cesti 1° P° predhodnici. Uidarja po kamina bližnjem sedlu. Blizu je bila so- oln^- polnih zelenih fantalinov, s vražna postojanka, ki nam ni delala kurjim perjem za klobuki. Dva ti-pesebnih skrbi, saj so bili njeni vo- S01^ sovražnih vojakov trepeče in jaki zelo plahi in le redko so praha- brez re ponovno obdano z bodečo ži- ni kar obstal; jn gledal; s solznimi trpljenja, kj nam ga je prizadejal Hinka Bravničarja za »Foresto« co ta bunkerji. Padale so nove ne- očmi. Tud« sami so bili pripravljeni italijanski osvajalec!! (lesno podjetje), dolžne žrtve in šele 8. maja 1945 je na podobno trnjevo pot. Alojza Piščanca za EMONO, SA_ 2a ceno ogromnih žrtev bilo končno Končno smo prišli v čabar. Srce ICI dn brate Godina, svobodno itud« Kočevje. )nam je trgalo mukanje lačne živi- Jožeta žagarja, za gozdno Upravo \ Rudi Podlogair—'ne. Stali smo kar na prostem. Pri- šel je večer. Izmučeni smo zrli proti z"M -1 • , v . IT naš« vasi. Iz naših domov, v kate- \sllj V cvetoči pomladi r,h so tekle zibelke nam in našim 1 prednikom, se je dvigal črn dim. To To se je zgodilo v času pokanja kivi ,yn shujšan, da ga kmalu mati je bila za nas izgnance tako huda pušk, grmenja topov, prasketanja ne hi spoznala. Z grozo se je spo- bolečina- Italijani pa so uživali nad plamenom, požganih domov in sto- mtajal pretekle jeseni. Tedaj so jih gorjem, k; so nam ga pripravil; v kanja na smrt lačnih ljudi po oku- postavili najprej ob pokopališki zid, imenu dvatisočletne rimske kultu-zatorjerviih koncentracijskih tabo-, nato so jih poslal; v koncentracij- re. riiščih —- tedaj, ko je človek poza. sko taborišče. Spomnil se je, da je Pozabil sem omeniti, da so Itali. bil, da je človek ta se spremenil v oče še ostal na tistem prekletem jan; kmalu po našem prihodu v ča-djvjo zver. ^ kraju v peklu. Ponoči ga je maiti bar odpeljali črednjka, ki je pasel Jože se je vrnil iz taborišča neštetokrat slišala, ko je v spanju vaško živino. Revež je bil pohab-amrtj. Dolgo je potoval ta dospel kričal. Prikazovale so se mu groz- ljenec. Italijani so ga na čabran-domov z nogamj, ožuljenimi do ne podobe iz taborišča, živi okost- skem pokopališču skupno s še ne- Lojze Miklič Jkstati srna pioniefi Bili smo na paši. Govedo je pridno mulilo travo, kajti na zemljo je padial mrak, k; je prisilil k spanju nenasitne obade. Zbrali smo se na jasa pri žagi pod Mokrcem. Vs-č smo bil; zatopljeni v igro. Zbijali smo kozo. Vrtšč in krik je privabil neznanega mladega gesta. S svojim smehom je vžgal v naših srcih čuden nemir. Spraševal nas je, nz katere vasi smo doma, ali prihajajo v vas Italijani), če imamo radi Italija. ne itd. Tudi nas je morila radovednost, kdo je ta človek. Zvedbli nismo nič določenega. Ko smo se razšli, Srno mu morali povedati, kje bomo -pasli naslednji dan, da nas bo spet obiskal. Nemirno smo priganjali ži. vali. Doma sem jih hitro privezal k jaslim; za snažen je hleva pa nisem taiel časa. šel sem v Gorenje Golo z namenom, da doživljaj povem svojemu najboljšemu prijatelju, Leničevemu Franciju. Razmišljal sem o nepciznanem gostu, ko me je pokli-?aJa stebla jeva Olga. Naročila ml Je- na3 pokličem Vida ta Tilko, da P/defta pod njihov kozolec, šel sem Wez ugovora. Ko sem se vrnil iin povedal, da sem ju obvestil, sta bila Pri njej dva tovariša. V enem sem spoznal onega, ki sem ga videi v Sozdu. Zbudila se je otroška rado. ednost, kdo je ta »tujec, ki ima za akogar ljubeznivo besedo. Vanji/ sem se obrnil, da -bi odšel. Usta-tae je glas znanega tovariša: Ludvik Golob »Saj lahko tudi ti ostaneš med nami!« Olga pa me je zavrnila: ».Ludvik le pojdi1, saj si še premlad.« Te besede so mi zbudile še večjo radovednost. Kaj vendar imajo, da ne smem slišati ? Zakaj sem prem-lad? Brez besed sem odšel k svojemu nečaku Ivanu ta mu povedal, kaj sem doživel. Splezala sva na kozolec ta čakala kdaj pridejo. Prihajali so posamič, vsak od svo_ je strani. Ko so bili vs; zbrani, je Olga začela: »Ot var jam današnji sestanek s pozdravom »smrt fašizmu«! Odgovoril« -o: »Svoboda narodu!« Z Ivanom sva bila vsa nestrpna. Iz razgovora sva spoznala, da je mo--jemu znancu ime Stojan. Zbranim je pripovedoval o nalogah mladine v boju proti tujcem jn domačim izdajalcem. Vsak je dobil svojo nalogo. Olga, se mora povezati z želimljami in tam pripraviti ustanovitev organizacije SKOJ-a. Pri tem jim morajo pomagat; vsi. Vida naj dela z do_ mačo mladino. Mladino, ki se izogiblje Italijanov in domačih izdajalcev, je treba pritegniti v Zvezo slovenske mladine. -Stebla,jev Vid, po domače Andrejev, je dobil nalogo, naj dela s pionirji. Ustanovi naj pionirsko četo. Tako so se naloge zvrstile tudi za ostale. Niihče ni pomislil, da kdo prisluš- kuje; zato so tako pogumno govorili- Okrog 10. ure zvečer so se nasmejanih obrazov razšli. Z Ivanom sva bila prežeta z misijo, kako bi jim povedala, da veva za njihove načrte. Rada bi jih tudi vprašala, kaj pomeni »konspiracija«, kar so tolikokrat rekli. V soboto sva iskala Vida, vendar ga n« bilo nikjer. Drugi dan smo zvedeli, da je delal za nas partizanske kape Jz papirja, zase pa leseno puško in bombo. V nedeljo je zbral osem mojih vrstnikov to mene, nam razdelili partizanske kape ta nam pokazal svoje orožje. Tako smo postal« pionirji. Novam se je naglo razširila med vsemi otroki v vasi. Takrat ne ibi mogel nikogar od nas najti doma: vsj smo iskali deske za puške ta bombe. Drugi dan smo delali puške ta bombe. V enem dnevu je bila četa oborožena. Kakor hitro so videli naše orožje, so se nam pridružili tudi mlajši. Vid je na svojo puško dal gumico, da je lahko streljal s kamni; vsi smo ga posnemali. Pri ponovnem zboru čete je Vid imel na puški že pločevinasto cev, ki jo je napravil sam. Vsakorat, ko smo se dobili, nam je pokazal nekaj novega.* Vsi smo si želel vsega, kar je imel on, zato smo bill vedno pri njem. Imeli smo tudi svoj štab; bil isem namestnik komandirja. Na sestankih čete nam je Vid pripovedoval o partizanih. Večkrat nas je obiskal tud; Stojan, s katerim smo postali neločljivi prijatelji. V četi je imeli vsak svojo nalogo. Jaz sem nosil razna poročila jn literaturo v Sevnik do Glavanov e Anice. Skupno smo zbirali orožje, municijo in razne druge stvari. Naša 'skupna jn najvažnejša naloga pa je bila, da smo vedno pazil;, kje ho-d jo Italijani in belogardisti, da jim ne hi kakšen partizan po nepotrebnem padel v roke. Tudi potem, ko je skoraj ves vodilni kader naše čete odšel v partizane, ne več z leseno puško, marveč s pravo, se ni nikdar zgodilo, da bi prišli Italijani, belogardisti ali Nemci v našo vas, ne da bj pionirji obvestila terenske delavce, naj se umaknejo iz vasi ali se jim postavijo v bran. Četa je imela tudi redno tedensko vajo po navadi ob nedeljah. V času vaj smo imeli straže, da nj sovražnik prišel do nas. Le enkrat smo pozabili postaviti stražo in prav takrat se je zgodilo, da so prišli belogardisti. Niso se ozirali na to, da smo otrocj z lesenimi puškam. Zapel je mitraljez. Vsi smo srečno ušli. Nihče ni bil ranjen, pa tudi počakal jih nd nihče. Potem smo se, kadar Vida ni bilo, radi pogovarjali kako bj naša četa stopila v pravo vojno. Domenili smo se da borno s kamenjem napadli škriljske pionirje, seveda, kadar Vida ne bo doma, kajti vedeli smo, da on tega ne bi pustil, ker so imeli on« prav tako dobro pionirsko četo. Na sestanku čete nas je Vliti zaradi tega zelo kregal; posebno pa mene, ker sem bil poleg Vida in BYandija najstarejši. , Ta sestanek je bdi eden najdalj- ših, kar smo jih imeli. Vjd nam je pripovedoval, kako tovariški bo par_ tizani med seboj, kako ljubijo in čuvajo vsakogar, ki je z njimi. Dejal je, da moramo prav s tesnim sodelovanjem in prijateljstvom s škrdljskim; pionirji ustanoviti močno četo ali bataljon. »Ko boste to napravili, morate biltj zelo previdni, da vas ne dobe belogardistične patrulje, potem pa lahko greste, Če se že hočete boriti, v borbo z mladinci, ki nosijo italijansko zastavo.« Teh je bilo nekaj s Ples, Pijave gorice in Žellmelj. Ko nam je vse to razložil, se je poslovil -in odšel v partizane. Težko nam je bilo brez njega. Njegovo nalogo sem dobil jaz. čeprav se delo nd ustavilo, smo ga pogrešali, ker je rasel z nami m nam vcepil prve klice ljubezni do domovine in sovraštva do fašistov ter domačjh izdajalcev. Kmalu ko jte Vid odšel, smo zvedeli!, da imajo mladinci, k« rad; hodijo na Pijavo gorico k belogardistom, 'tri prave mitraljeze. Predlog, naj se vojskujemo z njimj, je dal Vid, zato ga moramo izpolniti. Enoglasno smo sklenili: mitraljezi mo. rajo bit; naši! Ta misel nas je vodita na Plese. Belogardistični mladinci so bil; zbrani na velikem travniku med Plešam« jn željmlja-ml. Poslušali so svojega komandanta Lipovca. Ta je bil veliko večji od drugih, saj je že dovršil šolsko obveznost. Njegov brat je bil eden cd zvestih pomočnikov župnika Milavca pri organiziranju bede garde. Po zgledu svojega brata je tudi on postal zvest borec v vrstah domačih izdajalcev. Nismo se dolgo ogledovali. Spoprijeli smo se s kamenjem. Borba je bila kmalu končana. Francija je kamen ranjl v glavic, vendar ni bilo nič hudega. Važno je bilo to, da smo ujel; njihovega komendan-ta, kj smo ga tepli toliko časa, da nam je povedal, kje imajo mitraljeze, municijo ta dve bombi. Ko je povedal, srno ga izpustili. Imeli smo zelo malo časa. Hitro smo morali poskrit} orožje, kajti patrulja belogardistov, ki se je pomikala s Pijave gorice protj Želim!jam, je to opazila ta je korak usmerjala proti nam, vendar zaman. Naslednjo noč sva z Ivanom znesla orožje na varno v bližino maše vasi Golo. Po tej akciji sva »tudi jaz jn Franci odšla v partizane. Ni preteklo dolgo časa po tem, ko so zaplenjeni mitraljezi zapel« smrtnonosmo pesem nad pija-všMmi belogardisti. S tem je pionirska četa Izvršila nalogo, ki jo je postavil Vid; začeto delo so pionir j} častno nadaljeval« do osvoboditve. Ivam, Cene in Lojze, ki so se vzgajali v tej četi, so bili njeni zvest« voditelji. Vsi so postali skojevcj in kasneje član; Partije. Od tovarišev, ki so šli v partizane, sem ostal živ le jaz. Vid ta Franci sta padita kot znana partizana in dobra borca. Vsi, ki smo zvedeli za njuno smrt, smo se zavezali, da ju bomo maščevali in nadaljevali njuno delo. Do danes ni še njhče prelomil obljube, vsi so pošteni jn zvesti član; Zveze komunistov. O B 3AVE KINO JADRAN, Kočevje: 2. m 3. julija angleški film »Joči, ljubljena dežela«, od 4. dio 6. julija jugoelo-vansko-nemški barvni film »Dekleta in moški« (Kruh In sol), 9. in 10. julija franc, film »Podzemlje Pariza«, od 11 do 13. ju_ lija franc.-nemški barvni film »Cigan baron«. SVOBODA, Rudnik: 12. in 13. julija italijanski film »Njihove zablode«. DOBREPOLJE: 5. jn 6. julija ameriški film .»River Stret 99«, 9. jivu. lija nemški film »Kadar žene ljubijo«, 12. jn 13. julija francoski film »Pred potopom«. PONIKVE, Dom počltlka: 4. julija nemški film »Strup v zoološkem vrtu«, 11. julija nemški fUm »Kadar žene ljubijo«. RIBNICA: 5. in 6. julija ameriški fjlm »Jajce in jaz« 12. in 13. julija madžarski barvni film »Liili-oinfi«. OSILNICA: 13. julija francoski film » Julietta«. VELIKE LAŠČE: od 4. do 6. julija amerjškl fjlm »Nasilje«, 12. in 13. juljja madžarski barvni film Glavo kvišku«. LOŠKI POTOK: 5. in 6. julija danski film »še ni prepozno«, 12. in 13. julija ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrta«. KOČEVSKA REKA: 5. in 6. julija angleški barvni film »Punpuma dolina«, 12. in 13. julija ameriški barvni film »Zapuščena pištola«. PREDGRAD: 5. in 6. julija madžarski barvni film »Kvišku glavo«, 12. in 13. julija slovenski film »Dolina miru«. SODRAŽICA: 5. in 6. julija francoski barvni film »Lukrecija Borgia«, 12. m 13. julija italijanski f'im »Vlila Botrghese«. RAZPIS Komisija za uslužbenska vprašanja Občinskega ljudskega odbora Kočevje razpisuje v upravi Občinskega ljudskega odbora mesto referenta za imovinsko pravno zadeve z visoko strokovno Izobrazbo (pravnika) ali s srednjo strokovno izobrazbo s prakso v upravni službi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom vložite v uradu tajnika ObLO Kočevje. Rok za vlaganje prošenj je do vključno 30. julija 1958. ★ Vsem prebivalcem občine Kočevje čestitajo k Dnevu borca in Dnevu rudarjev Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Obč. gasilska zveza GIOSISTICNO »1GOVSKO »OMITJI F KOČEVJE čestita vsem cenjenim odjentalcem jn dobaviteljem k Dnevu borca Trgovina TEHNIKA Kočevje čestita za Dan borca vsem potrošnikom Nudimo Vam motorna kolesa, dvokolesa, šivalne stroje, gospodinjske stroje, steklo, porcelan, razne kovinske izdelke, pohištvo in razno galanterijsko blago. Oglejte si brez-obvezno naše zaloge. — Prodajamo tudi na potrošniški kredit. K 4. juliju Dnevu Sorča čestitajo Prehrana Kočevje s posl. Mozelj Tekstil Kočevje Tkanina Kočevje Trg. pod. Tobak Kočevje špecerija Kočevje s posl. Željne in Koprivnik Preskrba rudarjev s posl. Šalka vas Restavracija „Pri kolodvoru" Kočevje Oskrba Kočevje s posl. Stari Log Preskrba Kočevje s posl. Livold Knjigarna in papirnica Kočevje Trgovina Stara cerkev Manufaktura Kočevje Potrošnik Kočevje - Obutev Kočevje Hrana Kočevje - Železnina Kočevje Steklarstvo Kočevje Galanterija Kočevje Sadje zelenjava Kočevje Knjigovodski center Kočevje Rudnik rjavega Čestita vsem rudarjem, borcem in aktivistom ter pošilja borbene pozdrave k Dnevu borca in Dnevu rudarjev premoga Kočevje i K 4. juliju Dnevu borca čestita DELOVNI KOLEKTIV / Vsem prebivalcem partizanske Kočev- kolektiv podjetja T eksiilane ske čestita k Dnevu borca in Dnevu rudarjev »AVTO« ELEKTRO TOVARNE SUKNA KOČEVJE h iiii: vi i: čestita vsem borcem In aktivistom k 4. juliju KOČEVJE Splošno avtoprevozništvo A 1 Stran 5 PISMENI INTERVJU S PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV g* _ Delo delavskih svetov se izraža v napredku gospodarskih organizacij 7 plačevati socialnega zavarovania ce- tok kakršen' je M v davnih dneh. D—' ’-*• -- ■-*’-- 2. Kako in v katere namene boste uporabili sklade, ki ste jih .. sk*'bi za izboljšanje živ. j0 ^ 40/, več kot ^ norTnajnl pni_ Med O^itoico In Brodom na Kolpi • •• • «*«*. t. ™ <,. c ~ •*« -»*>"». ■»» n jak. Pred letj je bil mnogo lepši. ...-— --------—. .... ......... ., — — ...... —. ™ ™„. ... « Od Slavskaga laza dalje, kjer ustvarili v minulem poslovnem letu 7 ljenjskjh in delovnih pogojev smo gpg^ To narekuje, da lx>- 86 prebija skozi ozko dolino, kj je gremo lahko po visečem mostu na k.h3: Hkrb. vafcf« detavrfrega sveta za IzbeljSanje življenj- hiOa wža drogih problemov, lej so ^hiikor ^ vtookimi tij^asto jlor.-^b ^kMtijh^^ra^atoje BF5 awiarn«: ifCKSS Sš&iiz&ziisfis kolektiva? 5. Kako bodo članj kolektiva vašega oddih? 4. Kako skrbi vaš delavski svet za tehnjčno in vsetransko vzgojo ■e,, EE—E E iE1"1— koristjjo. V oddelku, kjer se precej podjetja preživeli fLvTXdlh Xf*' “ Vzgajati « deto3j manjši listavci, šele na vrhu plan'o, ------------------------------------------ zdravju škodljiva dela, imajo de- se varujej0 nezgod, saj večkrat na- kl J® Podprta _ s strmimi stena, dejo tu svoj eldorado. Ob zaraslem pobočju nizke vzpe. a. , - ... , , tine °Paše reka razvaline nekdaj ■Nad Bosijivo loko je znana Loška močnega Kostelskega gradu. Izro- fil-PTl/l. rt (TYvl/Q.ld Ms imzvjM V _ .—. V . 1 • v « - koristijo. V oddelku, kjer se precej ' Nad Bosijivo loko je znana Loška močnega Kostel: Na naša vprašanja so nam predsedniki delavskih svetov odgo- Prašfi, dmo uredili ventilacijo, za 4) skrb ^ tehnično in vsestran spfla- Krokar Turen, Krempa, Bo- čilo pripoveduje, da ji le enkrat vorild takole: kar jeJjJlo potrebnih precej sred. ako vzgojo ne pu5čamo v ozadju, Ul o!JlPS Grintav°u grade sedaj klonil Turkom, 1 >t čez Kolpo, naša stranjo. Peter Maležič predsednik DS »Elektro Kočevje« kar je bilo potrebnih precej sred. sk^ ne hamo v ozadTu", g* “*3 ■»* "*5 FSiEHSi IIIŠSIE - nalaga « oaP«,o poro* g« SMSi M ft SS5. STS > ~v=*o.z:.l----------1---«--■ --- -J------------------------*------------ So t.ozlm.r. ™olKlo™ 1.----------------■ iUrKl' dvakrat. V troti« OO 0-0 oovoo.,«. ki so našli pot tudi, v ta tihi svet. Prevara jim je pomagala, da so ga zavzeli. Kasneje, za časa Napoleonovega pohoda na Vzhodno Evropo, so ga porušili sobe. Preostala sredstva pa bomo za najnujnejše potrebe je postavil vrsto nalog in to: po- novanjsko hišo, dogradili bomo no-stopoma izboljševati vsa električna vo stanovanje in opremili samske omrežja, ki so zaradi naglega po- sobe. pro""'-"’'- —J~t— -- *----------------- rasita porabe električne energije uporabil] prešibka, tako da bo vsem odje- podjetja, malcem električne energije omego. čena uporaba kuhalnikov, motor- Lfta 10o°- »mo zgradili stano-jev in podobno; ustanovitev delav- panjsko stavbo in s tem pridobili nice, ki naj bi bila v prvi vrsti Sbirl ,dfu5inska stanovanja in pet namenjena cenenemu popravilu samfl"“b ao^>- S preselitvijo uprave električnih gospodinjskih aparatov’ v nove upravne nrnstore smo rvri- ungutLuiucv sKiiauisca in delavnice; —--- u. zaradi naglega porasta potrošnje stanovanj za naše delavce. Na osno. energije bo treba podvojiti doseda vi PravlMka o higienslko tehnični njo moč razdelilne transformator- 2356111 PTi delu< k' &a ie predpisal ske postaje; nadalje, zmanjševanje delavski wet- da Imajo izgub z rekonstrukcijami naprav in Y1®. delavci na delovnih mestih za. ugotavljanje nekontroliranega od- š6itnaJ” varnostna sredstva. Skrb jerna, skrajšanje izpadov zaradi ria- 2a prehrano delavcev, dodelitev ma-pak z izboljšanjem organizacije 'ic ^ podobno, je praktično nemo. dela in zvez. Delavski svet bo mo. ker »° f351 delavci raztreseni ral rešiti še vrsto drugih vprašanj na vsem območju našega podjetja, za dobro gospodarjenje v podjetju. Pred dvemi leti smo imel-i tečaje _ , . . , , za pridobitev polkvalifikacije, kva- Sredstva ustvarjena v lanskem jn visoke kvalifikacije, ki le u s° občutno premajhna dabi z ga je obiskovalo 18 članov kolek-njimi zadovoljili vse potrebe podje 6jva. Po končanem tečaju je opra-tja. V glavnem jih bomo uporabili vilo pet delavcev izpit za poikvali- ciiranega, pet pa za kvalificiranega dvakrat. V tretje pa ga zmaguje Hrvatskem zob časa. Z razvalin je čudovit raz. gozdiček. Odkod je prišla sem tisa, W je v Sloveniji tako redka ne vemo. Pri žagi stisnejo Kolpo vjeoki „----7—uv-iio.. hribi jn tako teče dalje skoraj do Majhna Kuželjska kotlina ima Dola pod Predgradom po soteski ki č zanimlvrwH -™1*— je pravi kanjon, s čemer zasluži Franc Zajc B «» * » TuTki organizirali razne tečaje za stro. .6 stara 22 -let, Lipovec Anton, de- v Kočevju. Urejuje uredniški od- »Sem,« je odgovoril Gaber. Hval kri, Jaka, kje je bilo tako lavec 'iz Podplanlne 8 star 31 let bor — Odgovorni urednik Matija »čudno, da je nisi pozabil, ko ved- hudo?« in žagar Albina, delavka iz Pod- Cetinski — Uredništvo ln uprave no kaj pozabiš!« Jaka pa mu odgovori: »I, kje ne, P,ahine 3, stara 21 let. v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, »Pa sem lo pozabil, da!« kj, takrat pač, ko smo rekvtrjrali Rodila je Šneberger Vilma, go- telefon 3-89. Naročnina je 400din, »Kaj pa vendar?« tistega tolstega pujska in je kri te- spodbija jz Drage 43 — deklico polletna 200din in je plačljiva v »Ej, pištolo sem pozabil — po- kla na vse strani in smo jo preti- Marijo. naprej. Za Inozemstvo je 800 din. „ . ... , zabiti...!« se je zarežal Stari. vali iz lonca v lonec.« KOSTEL Tekoči račun 600.12 Urvvv. ' vrelo, -amiMljHiinijC 2) Vse Sklade, ki Smo Jih ustva- v T ... , . ---■ — sr-SjusT-ttisysr »-«/„n».- fSS ~ de°“ **»* v sotomii - f2Ž*».** W**. *?•.*> *0B rnmm vosa. Me tL! n!»viS NeM ČESTITKA RotoPBOV ne vroCamo. pa je nova organizacija dela tav0flticlje najno potrebne. Potrebu- je bila stroga tišina. Koso tako ne- je prišel s sovražnikovega Doložaia Nad- Gole ^ „ . wa še ,bolj do izraza. V prvem ^^^"^•atka^tehm^oHS^olnf1 ka;> časa tiho hoddj- j° Pr!čl° -s dela pijano zamolkel glas: h Ali hočeš najboljšo prijateljica Anica Tmh° PREBIVALCI KOČEVSKE! tr°toeisečiu sme ,Kv-, oron!®_’ SKratka tehnično izpopolni, kolone povelje: .»Komisar s petimi, škomie im «; tv« v mn™ J J v ^ ^ na d\n borca OBIŠČITE 1) »Naloge se iz leta v leto me- se bomo in še naprej Izboljševali JaJ3, vendar nekatere spremljajo proizvodnjo podjetja, aeiavski svet že od ustanovitve in so: storjlnost dela, zmanjšanje r^a še -bolj do izraza. V prvem Se Xati^a t T2?® napraVe, f £a? ^ tiho hodUi’ J° Pr!Š1° s 6ela Pijano zamolkel glas: »Ali hočeš tromesečju smo ustvariti toliko bru- tev lZP«Po1^ kolan0 Povelje: .»Komisar s petimi škornje, kosi bos...?« Eden izmed 53 dohodka, kakor lani v pol leta' Lrln ! dpravili ozka možmi naprej!« Sredi kolone je bil borcev pa mu ni ostal dolžan: PREKLIC NA nXN BORCA OBIŠ 6 •b?nw P3 vodnjakasto in 40 m globoko Kompolj ter ureditev ostalih pot; na mače vasi ter vsem p£l em L graditev stanovanjskega bloka v brezno se konča z 20 m široko dvo. področju občine. Skupino bo ureje, prijateljicam iz Kočevja: Ludvik Lflscah. V tej zgradbi bodo štiri rano; k, ima lepe kapnike. Spušča- njh 7 km gozdnih poti. Pri teh de- Arko, Ivan Lovšin, Franc Lavrič družinska in dve samski stanova- nJ® in dviganje je bilo precej na- ljh -bodo sodelovali tudi kmetje in Rudolf šile iz nji. pomo in nevarno. Naša dva novin- sami. Nemčija NAJELI BODO KREDIT Občinski ljudski odbor Lašče je globoko. Tu smo našli še Italijan- pas ske čelade in nekaj kosti. Druga zanimiva jama, Oberhausena, Vinko Rofcnrl: 4 Greh na Klemenovini — Poletje se je nagibalo h koncu. Polja so rumenela In klasje je klonilo pod svojo težo. Nebo je bilo jasno in sonce je pripekalo z vso močjo. »Nekaj dežja bi bilo treba,« so govorili ljudje. Tisto nedeljsko popoldne je bilo še posebno vroče in soparno. Oče Klemen je po večernicah sedel doma. Izza matere božje je potegnil orumenel star list in modroval. Mati Klemenka je sedela v postelji, vsa betežna ln onemogla od zadnje bolezni in prebirala jagode na rožnem vencu. Trta je stegovala vrtače preko okna in skoz; odprto okno eo vabil] grozdi. Opojni duh zrelega sadja je vel skoti okno in napolnjeval sobo. Hlapec Lukež je rogovilil po hlevu in Metka je ždela v svoji kamra. Zadnje dni je hodila okrog ža_ lost na ln ne očetu ne materi ni povedala, kaj jo teži. Nad Kurjo vasjo so se začela zbi- rat] temni oblaki in oče Klemen e je s strahom oziral, nič dobrega niso pomenili. Sonce je še vedno si-zalo, ko je blisk švignil skoz; oblake in je votlo zabobnelo, kakor da se podira skalnati vrh Ku 'e gore. Oblak; so kmalu prepreglj vse nebo. Padati so jele prve deževne kaplje. Pes je hlastal in se zaganjal na vaigl. Oče Klemen se je dvignil, odprl okno in zaklical med vejami trte: »Sultan, mil!« »O, oče Klemen? Sam Anžek vas je prinesel. Pes me še pod streho re pu-i; ln huda ura je tu. Dober dan. oče!« Pod oknom je stal berač Marko. Raztrgana suknja mu je v vetru opletala do kolen, čevlji so mu zijal; kakop pasje čeljusti. Hodil je od hiše do hiše, od vasi do vasi, In vselej je vedel povedati mnogo novje. »Kar gor; pridi, Marko!« ga je poklical Klemen. »-Kako fad. Mislil sem, da me bo hudo že sredi Rebri.« »Dober dan, mati. že bolje?« »Bo že, bo že,« je kjrnala Kle-menka v postelji. Medtem je neurje s strahovito naglico pokazalo svojo moč. Veter je s podivjano silo buta! db zid m drevje. B isk; so parali nebo ln debela toča je bila na okenska stekla, da je rezko pozvanjalo. »Žita so dobila in sadje,« se je od okna obrnil Klemen, »jn kaj je novega po svetu?« »He, le! Kaj nič ne veste?« Grom je preglušll besede jn mati Klemenka, ki se je medtem skopala ;z postelje, je začela metati na ogenj oljkove vejice. »Ognja jn potresa, reši nas!« »Prosimo te, usliši nas!« je pritegnil berač, stiskajoč se v zapeček. Ogenj na ognjišču je prasketal in duh po zgorelih oljkah je napolnil izbo. Nevihta se je počasi stjšala .n črni oblaki so se odvlekli proti Reški gori. Izpod neba je še rahlo deževalo, hudournik je bučal, da ga je bito čut; do Klemenovih. Mati Klemenka je postavila pr«l berača kračo, kos pogače in čašo jabolčnika. »No, zdaj pa kaj povej!« ga je silil Klemen. »Oh, oče, he, he. Sem že skoraj ves mesec v seniku. In noge me nič več ne nosijo kakor nekoč.« Stlačil je kruh v malho in popil jabolčnik. »Bog naj vam poplača,« je dejal, ko se je dvignil. i»Kam pa že greš, saj gre še vedno dež.« »O, Marko je vajen vsega. Oho, kje pa je Metka? O, ta Metka, včasih je bila vsa drugačna. Aha, oče. Slišal sem praviti, da boste kmalu štirje na Klemenovini.« »Kaj? Zeta še ne potrebujem!« »Seveda ne. Pa boste, kljub temu, kar malo poglejte, ha-ha!« Zaloputnil je vrata in odkrevsal skoz; dimnico. »Pa boste pa boste!« je zvenelo Klemenu po ušesih. Obstal je kakor pobit pes sredi izbe. »Kaj, hudiča?« Skočil je k oknu ln zaklical za beračem. »Kaj sl hotel reči?« »I no, je že tako!« Zavil je m za sadovnjakom izg,nil za živo mejo, Klemenu se je zamajalo pod dogami, kakor da je pijan. »Prekleto! Cudra cudrasta!« Mati, ki je doslej čepela tiho ob ognjišču, se je zdrznila: »Nikar ne pre- klinjaj! Kaj veš!« »Tiho!« je zarohnel. »Meta, Meta, Meta, prid; dol!« »Takoj oče!« Stekla je po stopnicah in vsa boječa vstopila. Klemen je stal sredi Izbe. Brki so se mu povesili in iz sivih očj so švigal; bliski. Prste je imel stisnjene v pesti, kakor da hoče planit; na svojo žrtev. »Kaj si storila, prešustnica! ?« »Oče!« padla je na kolena tresoč se od joka. Oklenila se ga je okrog nog. »Proč!« Brcnil jo je, da je odletela v kot in negibna obležala. »Ti zver!« je zakričala Klemenka jn začela dvigat; Metko. »Tj to pusti! Jaz opravim, kakor se spodobi takim! Prekleta, taka hči!« Skočil je k njej, jo potegnil za kodraste lase in jo dvignil. Očj je imela podplute ]n na obrazu so se j; poznali sledovi njegovega čevlja. »Kdo je?« Zrl ji je v obraz in zobje so mu šklepetali, kakor Zbori, ld se pripravlja, da pograbi žrtev. »France,« je izdavila komaj slišno in se zgrudila nezavestna. »Sem sl mislil. Pasji sin! Nikoli ne bo na Klemenovini!« »Da se ne pregrešiš mož!« je Jokala Klemenka in močila neza- vestno Metko. »Nikolji, sem rekel, nikoli!« je zavpil, zaloputnil vrata in preklinjajo odšel v dolino. Noč jjma je b;la dolga. Klemenka je vzdihovala, Metka jokala v kamri. Očeta pa ni bilo domov. Prot; jutru, ko je komaj prva zarja potrkala na okna, je nekdo z vso silo udaril na vrata. »Ali ste živi alj mrtvi?! Odprite!« Klemenka se je vsa trda skopala iz postelje in oddrsala v dimnico. »Kdo je, za boga milega?« »Hitro vstanite! Jaz sem, Oštir. Vaš oča je v grapi skoraj...« »Mrtev? je zavpila Metka, ki je medtem prišla v vežo. »Ježeš, ježeš! je potegnila Klemenka zapah. »Ni še mrtev. Dosti pa mu ne manjka. Hitro za menoj!« Metka je stekla za njim v mrzlo jutro. Rosne kapljice so ji močile krito, da se j,; je oprijemalo bosih neg. Naglo je stopala za Oštirjem in v prsih ji je kljuvalo: »Kriva sem, kriva, kriva...!« Nad obronki Kurje gore se je rahlo svetlikalo in v žagarskem vihu so v prvih jutranjih žarkih peč; krvavo žarele. (Konec prihodnjič)