NOVI TEDNIK Št. 17 - leto XLVI - Celje, 30. IV. '92 Cena 60 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Ponesrečena promociia ^ prvakov ^ Celjski rokometaši so za minulo soboto napovedali slavje, toda Golovec je bil za popotnico v pokal evropskih prvakov malo podoben športnemu tekmovališču - pivo je brezplačno teklo v potokih, ob igrišču okrepljene policijske enote, dimne bombe, vročekrvni navijači. Stran 12. Troboj na Dobrni Magda Tovornik knock-outirala Jožeta Strgarja. Stran 6. Duhovnik sem, za vsako ceno Intervju s prelatom in opatom Friderikom Kolškom. Stran 16. Bodo zatočišča varna tudi pred ialcoto? Golgota bosanskih beguncev v Celju. Stran 17. IZ VSEBINE: Celjski avto sejem Okno v svet gospodarstva. Stran 7. Ansambel Slovenija Slovenske orglice in škot- ske dude. Stran 21. Gospa iz opere Miniaturka z Niko Vipotnik - Rampre. Stran 8. Prvi maj Kje vse bomo praznovali? Stran 2. izvoz starin Varuhi so se končno zbu- dili. Stran 11. 2 z UREDNIKOVE MIZE Cirkus v mestUi Vse več stvBTi se je začelo dogajati v tem nušvnui 'mestu in zdi se, da je napočil čas, ko bi se morali \ zbuditi le še Celjani. Prebujanje, na kakršnega mislim,^ pa nima prav nikakršne zveze s tem, kar se je minulo soboto dogajalo na promociji celjskih ivkomctmh šampionov v hali Golovec. Prenapeti navijači, pu^'^^ zmag res odlične ekipe in, žal, tudi piva, so pnkazali,M da Celje ne samo da zna biti budno, ampak, žal, s hru~§ pom in razgrajanjem prebuja vse okoli- sebe taka% strastno in divje, da to ic presega objavo v »nočnih | cx'^etkah«. Bo to divjaštvo zbudilo tudi prepovršne^ odgovorne v klubu in v hali Golovec, kjer »Fivovarji^^ nizajo zmage? Bes bi bilo škoda, če prav športniki ur Lv prispevali svojega v kotliček prebujajočega se jjifvfj ob Sax'inji, na katerega znamo biti z besedami, p.i žal mnogo premalo tudi z dejanji, t^iko hudičevo ponosni:§ Toda bistveno premalo so uspehi športrukov v njibovih§ ligah in (morebiten) prodor v Evropo, če se ob tem tu d i Vi Celjani, športna jamost, klubi in občinstvo, ne bomo zavedli, da arkus pač ni wdno Cirkus, da je tudi šport včasih že kar pobožna božja pot, da to m nmska .iieua z gladiatorji, od katerih terjamo (ob znoju m uspehuf še kri in to, da presežejo sami sebe in dosež.L'jyCeljskm grofje« alias ^Bad Blue Bovs« ne mestu in ne klubu niso potrebni, še kako zelo pa rabimo navijače§ - športJie - v pravem pom.enu te plemenite besede. i BBANKO STAMBJČIČi Pomoč odrtim dolžnikom Občanom, ki so jih draga stanovanjska posojila spravila v hudo stisko, se vendarle obe- tajo nekoliko lažji časi. Z Re- publiškega stanovanjskega sklada so namreč sporočili, da bodo dve milijardi tolarjev de- narja od prodaje družbenih stanovanj namenili za ugodna posojila za poplačilo komerci- alnih stanovanjskih kreditov. Posojila sklada bodo obresto- vana po 2 odstotni realni obrestni meri (R + 2-odstotnir), med merili za dodelitev pa bo- do upoštevali tudi premoženj- sko stanje prosilca in velikost njegovega stanovanja. Prvi razpis za dodelitev teh posojil bo objavljen 4. maja in bo tra- jal tri tedne. Nanj se bo mogo- če prijaviti na posebnih obraz- cih, ki jih bodo prodajale vse slovenske pošte. »Skrajni čas je že bil, da se je država odločila za takšno potezo,« ocenjuje sklep repu- bliškega stanovanjskega skla- da dr. Bogdan Oblak-Hamura- bi. »V razvitem svetu so tako ugodna stanovanjska posojila nekaj povsem normalnega. 2- odstotna realna obrestna mera bo občanom omogočila realno vračanje dolga, med tem ko so bili dosedanji stanovanjski krediti pri nas oderuški. Obča- nom se zato splača najeti po- sojilo, ki ga obljublja Sklad!« Brez CE-KA In Pokopališke službe i člani celjske občinske vlade so minuli teden soglašali i s Statutarnim sklepom Javnega podjetja Komunala Celje, ki začne veljati v ponedeljek, 4. maja. S tem dnem se nekoliko spreminja Statut JP Komunala, v katerem so dejavnosti podjetja okrnjene za vsa tista 5 področja, kjer so se doslej kot izvajalci pojavljali delavci; poslovnih enot CE-KA in Pokopališke službe. Te dejavnosti \ bodo v bodoče opravljali v podjetjih Ceste-kanalizacije, i Podjetje za komunalne gradnje d.o.o. in Veking d.o.o. • Zaradi kontinuitete dela in notranje obveščenosti pa bo v JP; Komunala še naprej, do konca reorganizacije, delovali delavski svet, v katerem seveda ne bo predstavnikov obeh' enot. IS" Zdomski učitelji v Žalcu Republiški zavod za šolstvo in šport organizator strokovnega seminarja za učitelie materinščine v tujini v Žalcu so minuli teden gostili udeležence strokov- nega seminarja za učitelje dopolnilnega pouka materi- nega jezika in kulture v tu- jini. Organizator štiridnevnega srečanja v Žalcu je bil repu- bliški Zavod za šolstvo in šport, program strokovnega seminarja pa je zajemal ra- zlične teme. Učitelji dopol- nilnega pouka materinščine v tujini so govorili o sloven- ski šoli po osamosvojitvi Slovenije ter koncepciji izo- braževanja v republiki. Os- nova za te pogovore je bila tudi razprava o mednarod- nem priznanju Slovenije in njenem mestu v evropskem prostoru. Učitelji so razpravljali tu- di o povsem strokovnih te- mah, od posameznih učnih načrtov do didaktičnih pri- stopov, obravnavano snov pa so utrjevali v pedagoških de- lavnicah. Najzanimivejši del srečanja v Žalcu je bil za učitelje dopolnilnega pouka materinščine v tujini prav gotovo obisk na osnovni šoli Polzela. Polzelska šola je bi- la kot ena najbolj kakovost- nih izbrana v republiškem Zavodu za šolstvo in šport, učiteljem iz tujine pa so predstavili projektno delo na razredni in predmetni stopnji. Ob zaključku strokovnega seminarja, so učitelji iz tuji- ne obiskali še žalski vrtec, kjer so spoznavali delo vzgo- jiteljic ter oblike in načine dela s predšolskimi otroki. Prvomajska praznovanja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravlja skupaj s planinskimi in gasil- .skimi društvi ter gostinci tudi letos vrsto prvomajskih praznovanj. Na našem ob- močju bodo v petek, 1. maja, shodi na Boču, Gričku, Resevni, Šmohorju in pri Šmiglovi zidanici. Že v ponedeljek, 27. aprila, so ob Dne- vu upora pripravili dve tradicionalni srečanji v žalski in šentjurski občini. Na spominski slovesnosti pri planinski koči Bukovica nad Grižami je preko tisoč lju- di (na posnetku Edija Masneca) prisluh- nilo Savinjskemu oktetu iz Žalca, Pihal- ni godbi Zabukovica in petrovškim ter žalskim osnovnošolcem, zbranim na Re- sevni v Šentjurju pa je spregovoril publi- cist Viktor Blažič. Na predpraznični (nocojšnji) večer bo- do tudi letos zagoreU kresovi na skoraj vseh večjih vzpetinah. Še posebej živah- no, obljubljajo mladinci iz Pečovja nad Štorami, bo ob njihovem kar 10 metrov visokem kresu, ki ga bodo prižgali nocoj ob pol deveti uri. Precej kresov pa bo zagorelo tudi v žalski občini. Vsi prvomajski shodi na našem območ- ju, ki jih pripravljajo svobodni sindikati. se bodo začeli ob 11. uri, organizatorji pa napovedujejo ob slavnostnih govornikih še kulturni in zabavni program. Na Boču bo zbranim spregovoril predsednik celj- ske območne organizacije sindikatov Valter Jordan, na Gričku predsednik sin- dikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Srečko Čater, na Resevni se- kretar celjske območne organizacije La- dislav Kaluža, na Šmiglovi zidanici predsednik sindikata gradbeništva Franc Berginc in na Šmohorju predsed- nik sindikata delavcev v vzgoji, izobra- ževanju in raziskovalni dejavnosti Fran- ci Klepej. PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Jugoslavlla ie mrtva, živela Jugoslavija v ponedeljek, 27. aprila so imeli preostali delegati zvez- nega zbora skupščine SFRJ dokaj nehvaležno nalogo: končno so morali objaviti smrt že zdavnaj klinično mrtve Ju- goslavije, vendar še tega po- slednjega dejanja v njihovi »karieri« niso znali napraviti brez sprenevedanja. V ta cir- kus so se vključili v prepriča- nju, da razglasitev ustave Zvezne republike Jugoslavije pomeni nadaljevanje državne, mednarodne in politične sub- jektivitete SFRJ. Sicer pa, če se državljani nove države ne razburjajo (preveč) zaradi skrajno problematičnega na- stanka svoje ustave (in drža- ve), zakaj bi si mi s tem belili lase. Tudi mednarodni dejav- niki po vsej verjetnosti ne bo- do preveč dlakocepili zaradi balkanskih »pravnih fines«, vsekakor pa nove državne tvorbe ne bodo priznali, do- kler ne bo končana vojna v BiH. Za nas in svet je po- membno predvsem to, da je z razglasitvijo ustave ZR Ju- goslavije tudi formalno priz- nano, da Jugoslavije, katere članica je bila tudi Slovenija, ni več in da je pred nami še zadnji (čeprav nič manj težav- ni) problem: delitvena bilanca. Kanček upanja, da razdeli- tev premoženja nekdanje Ju- goslavije ne bo tako boleč, kot osamosvojitev njenih repu- blik, vzbuja deklaracija, ki je bila sprejeta hkrati z ustavo nove države. V njej je namreč med drugim rečeno, da bo ZR Jugoslavija pripravljena upo- števati pravice in interese ju- goslovanskih republik, ki so razglasile neodvisnost, le-te pa bo priznala po ureditvi od- prtih vprašanj, glede katerih tečejo pogajanja v okviru kon- ference o Jugoslaviji. Nova dr- žava se s to deklafacijo obve- zuje, da ne bo ovirala vključe- vanja nekdanjih yu-republik v mednarodne organizacije in institucije, zlasti ne v OZN in njene specializirane agencije. V deklaraciji je tudi govora o pripravljenosti ZRJ, da se na konferenci o Jugoslaviji poga- ja glede vseh vprašanj, ki za- devajo delitveno bilanco, v primeru spora pa priznava pristojnost mednarodnega razsodišča v Haagu. Morda je spodbudna 3. točka deklaraci- je, v kateri je rečeno, da je ZRJ zainteresirana za obnovitev gospodarskih, prometnih, energetskih in drugih tokovna prostoru SFRJ ter da je pri- pravljena maksimalno prispe- vati k uresničitvi tega cilja. Negotovost vzbuja le dejstvo, da je ta točka deklaracije naj- krajša med šestimi, kolikor jih vsebuje sicer razmeroma ob- sežno besedilo. Nova država, ki jo sestavlja- ta Srbija in Črna gora, je na prvi pogled precej čudna tvor- ba. Prva ima okrog 10 milijo- nov prebivalcev, druga pa le okrog pol milijona. Podobno razmerje imamo tudi glede ve- likosti ozemelj obeh »suvere- nih« republik članic, še bolj drastične razlike (v prid Srbi- ji) pa so gosodarski potenciali. Zaradi vsega tega je v Srbiji vse glasneje slišati, da je Črna gora v novi skupnosti šest- najstkrat bolj enakopravna kot Srbija, to pa ji pravzaprav tudi omogoča napol konfede- ralna ureditev ZRJ. Za začetek »sožitja« dveh republik pod isto streho več kot prevelik ka- men spotike. Zanimivo je, da se nova dr- žava ne razlikuje kaj dosti od nekdanje Jugoslavije glede na- cionalne strukture prebival- stva. Srbov je 62 odstotkov, Črnogorcev 5, Albancev 16,6 (po lanskoletnem popisu, na katerega se Albanci niso odz- vali in je ta odstotek »izraču- nan«), Madžarov 3,3, Musli- manov 3,1, Jugoslovanov 3,2 in »ostalih« - 6,3 odstotka. Ob vsem tem je še najbolj zanimi- vo to, da ne zvezna ne republi- ški ustavi ne omenjajo »naro- dov«, ampak je v njih zapisa- no, da so države občanov, zna- no pa je, da se KEVS, ES in ZDA zavzemajo za avtonomijo Albancev, Madžarov in Musli- manov na prostoru Srbije (vsaj tolikšno, kot jo Miloševič zah- teva za Srbe na Hrvaškem in v BiH). Albanci s Kosova ni- majo svojih predstavnikov v srbski skupščini, ker niso hoteli na volitve, liderji njiho- vih strank pa izjavljajo, da jih ves ta cirkus v zvezi z rojstvom nove države ne zanima. Hočejo svojo republiko... Od ponedeljka pred parla- mentom ZR Jugoslavije plapo- la trobojka brez zvezde. Usta- vo nove države na Balkanu ne- kateri že imenujejo »veliko- nočno«, ker je sprejeta med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki. Da so njeni pobudni- ki še kako »rdeči« (ne le pod kožo) pa priča njihovo priza- devanje, da se pokažejo dru- gačni. Na koktajlu po razgla- sitvi ustave so delili veliko- nočna jajca. Toda vsa so biU rdeče pobarvana... ŠTEFAN NOVAK Št. 17-30. april 1992 31 Plinifikacija na papirju v Celju ostaja prednost- na naloga izgradnja plino- vodnega omrežja. Predvi- deno je dodatno sofinanci- ranje, iz proračuna pa naj bi za plinifikacijo namenili 30 milijonov tolarjev. Ven- dar pa celjski IS minulo sredo ni podprl predloga kreditiranja novih pri- ključkov. Predlog kreditiranja no- vih priključkov (s pred- nostjo v Centru, na Aljaže- vem hribu, Ostrožnem in v Šmarjeti), s katerim bi občanom ponudili možnost za kreditiranje do dveh tretjin cene priključka, so člani IS zavrnili in menili, da je potrebno vse razpisne pogoje prilagoditi lanskim in predlog dopolniti. IS Breme prihodnosti V Velenju ustanovljena Republikanska zveza Slovenije »Smo stranka brez breme- na preteklosti, naše breme je prihodnost«, so v vabilu na ustanovni kongres nove slo- venske stranke Republikan- ske zveze Slovenije zapisali člani ustanovnega odbora. Prav skrb za čimboljšo prihodnost je razvidna iz ce- lotnega strankinega progra- ma, ki ga je ob petindvajse- tih članih ustanovnega od- bora podprlo še približno to- liko udeležencev ustanovne- ga kongresa minulo sredo zvečer v Velenju. Večina je iz Velenja in tudi delo stranke bo v bodoče naravnano tako, da bi se krepil položaj delov- nega človeka v kraju, kjer ži- vi, v občini, v regiji in šele nato tudi v posledici, ki jo imenujemo država. Slovenski republikanci napovedujejo boj za pravič- Ena konkretnih nalog Re- publikanske zveze v velenj- ski občini bo določitev cene za izkoriščanje Šaleške doli- ne in občine, račun za »že zagrešeno« in sanacijo, pa bodo republikanci izdali dr- žavi. no plačilo za delo — plača naj omogoči normalno življenje! »Nočemo države, v kateri sta obdavčena kruh in mleko«, pravijo v novi slovenski poli- tični stranki, ki se zavzema za decentralizacijo države, pravni red na vseh področ- jih, zaščito človekovih pra- vic in integritete, varovanje okolja, svobodo veroizpove- di ter celovito skrb za druži- no in naraščaj, vendar ne s prepovedjo splava. »Temelj bogate države je bogat in za- dovoljen posameznik, eko- nomija je temelj življenja in dela«, pravijo republikanci, ki se zavzemajo za vzpodbu- janje konkurenčnosti na vseh področjih ter uvedbo fi- nančne discipline. ............m Božič ostaja predsednilc v petek so znova zasedali zbori mozir- ske skupščine, na dnevni red pa vendarle ni prišlo glasovanje o zaupnici mozirske- mu izvršnemu svetu. Pred tem so to vprašanje že dvakrat umaknili z dnevnih redov zasedanj skupščine. Alfred Božič tako še naprej ostaja predsednik mozir- ske vlade. Petkovo zasedanje pa je vendarle po- kazalo, da je vprašanje, če se bosta lahko predsednik občine Andrej Presečnik in predsednik izvršnega sveta, Alfred Božič pobotala. Božič je od župana zahteval naj se mu javno opraviči tudi zato, ker je na prejšnjem zasedanju skupščine Pre- sečnik zahteval glasovanje o zaupnici oziroma nezaupnici izvršnemu svetu. To je storil, ne da bi se s tem strinjalo vsaj deset poslancev, kot to zahteva poslov- nik. Božič je želel izvedeti, kakšne argu- mente ima Presečnik, da lahko zahteva kaj takega, Presečnik pa je dejal, da gre za vprašanje politične kulture in da mo- rajo nekateri ljudje na funkcijah to razu- meti. Kakšna pa bi bila demokracija, če bi se moral kdo, ki pove kaj v skupščini, potem javno opravičevati. Za osvežitev spomina je treba zapisati, da je sodu izbila dno znamenita novinar- ska konferenca, ki so jo februarja sklicali predstavniki treh Demosovih strank. Predsednik ene izmed teh je mozirski predsednik občinske skupščine. Takrat so Božiču med drugim očitali samovoljno razdeljevanje sredstev za delo strank, iz- koriščanje njegovega položaja v korist njegove firme Božič d.o.o., to, da so de- nar, ki je bil namenjen za odpravo posle- dic poplav namenili pod ugodnimi pogoji kot kredite družbenim in zasebnim fir- mam v občini in še marsikaj drugega. Alfred Božič je povedal, da v vsem tem ne vidi nič spornega, da je vse legalno in zakonito, to pa je v bistvu povedal tudi Andrej Presečnik. Znova pa si je postavil vprašanje, kakšna je morala v zvezi z Bo- žičem, njegovo firmo in njegovim pred- sedniškim položajem. Ob koncu so ven- darle sprejeli poročilo, posebne skupš- činske komisije, ki je raziskala delo iz- vršnega sveta in ni odkrila nič spornega. Poslanci pa se tudi niso izrekali o prisot- nosti župana na delovnem mestu. Preseč- nik namreč svoje funkcije ne opravlja profesionalno, Božič pa je pripravil tri različice za županov delovni čas. Prav hecno pa je bilo poslušati očitke, ki so jih mnogi izrekali na račim tistih novinarjev, ki smo poročali z znamenite novinarske konference. Vse skupaj je iz- venelo tako, kot da smo si stvari izmisliU sami in krivi naj bi bili tudi za vse, kar je zadnje čase razburkalo javnost v Gornji Savinjski dolini. Očitno so mnogi poza- bili, da smo zapisali zgolj to, kar so nam povedali sami in niti črke več. Gre seve- da za čisto sprenevedanje, izgubo spomi- na in še kaj, o neodločnosti in medlosti nekaterih poslancev, pa tako ni vredno izgubljati besed. JANEZ VEDENIK Svetovanje priliodnjim podjetniifom Presenetljivo zanimanje Šmarčanov Po stari preizkušeni modrosti, po kateri je pametneje nekoga naučiti ri- bo uloviti kot pa mu jo podariti, se je šmarska vlada lotila projekta osebne- ga svetovanja občanom s podjetniški- mi zamislimi. Z uresničevanjem so za- čeli ta mesec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje ter s pomočjo denarja iz proračuna. S pomočjo izkušenega ljubljanskega svetovalnega podjetja poteka indivi- dualno svetovanje občanom v prosto- rih občine, kjer so presenečeni zaradi odziva. Tako se je na prvem, uvodnem pogovoru pojavilo 55 občanov. 40 pa Na koncu svetovalnega postopka bo imel občan v bistvu pisni elaborat, s katerim bo lahko že sodeloval na pričakovanih razpisih za sredstva. jih nadaljuje z lu-ami osebnega sveto- vanja. Občan s podjetniško zamislijo pride na pogovor s svetovalcem tederi- sko po eno uro, pri čemer računajo, da bo imel po desetih urah že poslovni načrt dejavnosti, ki jo želi opravljati kot obrt ali v lastnem podjetju. S sve- tovalcem iz Ljubljane ugotovita pogo- je ter vse možnosti, od denarnih do poslovnih prostorov. Ali se zadeva iz- plača, je jasno že po eni ali dveh urah. K svetovalcu prihajajo občani s službo ali brez nje, pa tudi obrtniki, ki si želijo širitev dejavnosti. Po sveto- valnem razgovoru dobi občan nekakš- no domačo nalogo, ki ga podjetniško razživi, hkrati pa svetovalec ugotovi še potrebno samostojnost. V občinskem sekretariatu za gospodarstvo si ob tem želijo, da bi za prihodnje potrebe raz- voja podjetništva ustanovili v šmarski občini svoj podjetniški svetovalni cen- ter. Pomagali bi z občinskim deležem, del dejavnosti pa bi pokrivali profitno. Prvi korak so storili z usposabljanjem dela zaposlenih v tem sekretariatu. BRANE JERANKO KIV In Emteks za čistejše oiiolje Sežigalna naprava v Emteksu, ki je v bistvu rezultat dela in znanja podjetja KIV z Vranskega, bo imela pomembno vlogo pri sežiganju odpadkov avtomobilskih vlog, ki jih izdelujejo na Ložnici. Doslej so jih namreč odlagali na odlagališče na Ložnici. Povrhu vsega pa sedaj te odpadke spreminjajo v energijo. V treh letih naj bi bila vložena sredstva že povrnjena. Kalorična vrednost odpadkov je približno takšna kot od rjavega premoga in tudi zato, če odštejemo seveda ekolo- ške razloge, je bilo povsem nesmotrno, da so jih vozili v do že skoraj povsem polno deponijo. V Emteksu so vedeli, da ima KTV že bogate izkušnje z izdelavo raznih toplotnih naprav, ko pa je KIV obiskal še predstavnik Emteksove matične firme iz Nemčije in videl projekte, so se odločili, da delo zaupajo temu podjetju z Vranskega. Sicer pa so v KIV razmišljali o razvoju in izdelavi naprav za termično predelavo že pred petimi leti. Emisije, ki jih ta naprava spušča v zrak, ne presegajo vrednosti, ki so dovoljene. Meritve so opravili strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora in kot zanimivost velja zapisati, da je emisija dimnih plinov bistveno manjša od izpušnih plinov avtomobilskih motorjev. ...^ __________^ . JANEZ VEDENIK Dan upora prvič v samostojni Sloveniji Celjani so minuli četrtek zvečer do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Na- rodnega doma in se tako po- klonili spominu na upor slo- venskega naroda proti okupa- torju. Slovesnosti ob Dnevu upora, ki ga letos prvič obele- žujemo v samostojni Sloveniji, se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Ivan Del- ničar. Predsednik slovenske bor- čevske organizacije Ivan Dol- ničar, je spomin na leto 1941 povzel v misel: »Izbrali smo pot časti, ker smo predobro poznali pot sramote«. Ob tem pa je poudaril današnjo aktu- alnost izročil Osvobodilne fronte, ki je znala v boju proti okupatorju združiti Slovence ne glede na njihovo politično, svetovnonazorsko ali kakršno- koli drugo pripadnost. Hkrati je Ivan Dolničar opozoril na vedno glasnejše poskuse tistih, ki želijo razvrednotiti narod- noosvobodilni boj, ga prikaza- ti kot komvmistično zaroto ter zablodo in ki skušajo rehabili- tirati kolaboracionizem. »Ideološke delitve in stran- karske razprtije niso Sloven- cem nikoli prinesle nič dobre- ga, saj se za njimi skriva boj za oblast in za prevlado ene same ideologije«, je še dejal Dol- ničar. V kulturnem delu prireditve so ob recitatorjih nastopili pevci Komornega moškega zbora Celje pod taktirko Katje Kovač. V veliki dvorani celj- skega Narodnega doma pa se je po dveh letih spet slišala partizanska pesem. SVET MED TEDNtf i)M Energetske alternative vzhoda šest let po Černobilu Piše: ERIKA REPOVŽ Bilanca jedrske nesreče v Černobilu je ob njeni šesti obletnici bolj tragič- na celo od najbolj pesimi- stičnih napovedi sovjet- skih strokovnjakov za je- drsko energijo, ki so bila z veliko mero zadržanosti objavljena po tragičnem 26. aprilu leta 1986. Do danes je za posledicami radioaktivnega sevanja samo na najbolj izpostav- ljenem področju Ukrajine in Belorusije umrlo že na tisoče ljudi, skupaj pa je kontaminirano približno 10.000 kvadratnih kilo- metrov zemeljske površi- ne. Po novejših podatkih bolnišnice v Minsku je za otroško levkemijo, različ- nimi oblikami tumorjev in drugimi boleznimi, ki so posledica radioaktiv- nega sevanja zbolelo že več kot 30.000 otrok. Ameriški zdravnik dr. Robert Gail, ki je zdravil žrtve Černobila, je takoj po katastrofi ocenil, da bo v najslabšem primeru v naslednjih petdesetih letih zaradi posledic ne- sreče za rakom umrlo pri- bližno 75.000 ljudi. Med- narodna agencija za jedr- sko energijo pa je številko povečala še za 10.000. Ob vsej grozljivi statistiki, ki pa še zdaleč ne prizadene tako kot podobe neoz- dravljivo bolnih in izna- kaženih otrok, katerih slike se vedno pogosteje izmuznejo cenzuri in ob- krožijo svet, velja le kot zanimivost omeniti, da je skupina ameriških znan- stvenikov i^bjavila svoje sporočilo, v katerem do- kazujejo, da je radioak- tivno sevanje iz Černobi- la doseglo celo Južni pol Skorajda neverjetno, vendar Američani trdijo, da se je to zgodilo s po- močjo radioaktivnih izo- topov, ki so v zgornjih slojih atmosfere prepoto- vali skoraj celotno ze- meljsko kroglo. Kot do- kaz navajajo podatek, da se je nesreča reaktorja v Černobilu zgodila apri- la leta 1986, radioaktivni sneg na Južnem polu pa je padel dvajset mesecev kasneje - to naj bi bil čas, ki je potreben, da izotopi v stratosferi prepotujejo takšno razdaljo. Pet let po Černobilu so se oglasi- li tudi skandinavski znanstveniki in sporočili, da na severu Evrope, predvsem na Norveškem, v naravi še vedno zazna- vajo tudi do desetkrat večje količine stroncija kot je normalno in kot ga je bilo mogoče zaznati pred eksplozijo reaktorja. Današnje stanje primer- jajo z dogodki v petdese- tih in šestdesetih letih, ko so na Norveškem zaznali povečano radioaktivnost, ki je bila posledica sov- jetskih in ameriških jedr- skih poskusov. Vsem možnim negativ- nim posledicam izgradnje jedrskih elektrarn nav- kljub pa je treba opozori- ti na dejstva, ki pričajo, da je v Vzhodni Evropi vse prej kot lahko biti na- sprotnik jedrske energije. Osnovna dilema je jasna; ali si država, ki je preveč revna, da bi samostojno proizvajala ali uvažala drugo vrsto energije, takšne pa so praviloma skoraj vse bivše sociali- stične, torej vzhodno- evropske države, lahko privošči ukinjanje jedr- skih elektrarn? Po zadnjih podatkih je v celotni Vzhodni Evropi, če ne štejemo SND, okrog petintrideset jedrskih elektrarn, približno 20 pa jih je v izgradnji. Živ- ljenjska doba takšnih ob- jektov je omejena in po 40 letih obratovanja jih mo- rajo zapreti ali temeljito prenoviti. To pomeni, da bo v desetletju, ki je pred nami, na zahodu začela cveteti nova, milijarde dolarjev vredna industri- ja. Nekatere ekonomske velesile se nanjo že teme- ljito pripravljajo. Japon- ska je vzpodbudila večino svojih podjetij težke in- dustrije za razvoj demon- tažnega postopka in se že povezala z ameriško družbo General Electric. Razmere v vzhodni Evropi so bistveno dru- gačne. Čez noč je nemo- goče zapreti vse jedrske elektrarne, poleg tega pa nikjer na svetu to verjet- no ne bi bila najpamet- nejša strategija. Veliko bolj problematično od dejstva, da te elektrarne so, kajti proizvajajo zna- ten delež energije in so olajševalna okoliščina za prenekatera gospodar- stva, je, da del reaktorjev pripada najstarejši gene- raciji sovjetske proizvod- nje 60-tih let, za katere zahodni strokovnjaki tr- dijo, da jim nobene iz- boljšave ne morejo več zagotoviti popolne var- nosti in da bo treba do konca stoletja ustaviti okoli 100 jedrskih cen- tral. Takšni postopki so zapleteni, predvsem pa povezani z ogromnimi stroški. Problem, za kate- rega še vedno nismo našli optimalne rešitve je pre- segel interese evropskega vzhoda in postal obče svetovni problem: ali se je mogoče odpovedati je- drski energiji in s čim lahko nadomestimo seda- nje centrale, če se jim od- povemo? Št. 17-30. april 1992 4 Vodilni v jati izvoznikov Izvoz se vse mani splača, le pa etilna pot, po kateri bodo tudi v prihodnje stopali v Gorenlu Gospodinjski aparati Povečati fizični obseg izvoz- ne proizvodnje in vrednost iz- voza za 8 odstotkov, si izboriti svoj prostor na novih tržiščih in zbrati 37 milijonov nemških mark za posodobitev proiz- vodnje ter osvajanje novih iz- delkov - to je le del letošnjih načrtov Gorenjevih Gospo- dinjskih aparatov. To največje podjetje v velenjskem koncer- nu uspešno uresničuje tudi preventivno sanacijo, začeto v letu 1990, razmeram v po- djetju pa je bila namenjena ti- skoATia konferenca pred ted- nom dni. Preventivna sanacija je bila po besedah direktorja Jožeta Tako kot večina drugih slo- venskih podjetij tudi v Gore- nju Gospodinjski aparati tež- ko čakajo na lastninsko zako- nodajo in strategijo tujih vla- ganj. Ponudbe tujcev prihaja- jo, pripravljeni so vlagati v po- samezne programe, toda ob pomanjkanju ustrezne zako- nodaje so vsakršni nadaljnji koraki nemogoči. Staniča potrebna predvsem »po zaslugi« gospoda Marko- viča, ki je s svojim tečajem spravil na kolena večino slo- venskih izvoznikov. V dobrem letu dni so s sprotnim reagira- njem na vseh področjih dosegli uspehe, ki se kažejo predvsem v številkah. Preko 4 tisoč za- poslenih je lani izdelalo mili- jon in pol velikih gospodinj- skih aparatov, kar 76 odstot- kov vse proizvodnje so name- nili prodaji na tuja tržišča. V primerjavi z letom 1990 so lani izvozno proizvodnjo po- večali za 4 odstotke. Produk- tivnost je bila večja za 7 od- stotkov, celotna prodaja je znašala skoraj 10 milijard to- larjev, poslovno leto pa so zak- ljučili z okoli 31 milijoni tolar- jev dobička. Za naložbe v opremo in orodja so iz last- nih virov namenili skoraj 13 milijonov nemških mark. Zdravljenje podjetja se po Staničevih besedah nadaljuje. Čeprav država s svojimi ukre- pi ni naklonjena izvoznikom in se izvoz vse manj splača, bodo letos fizični obseg izvoz- ne proizvodnje in vrednost iz- voza povečali za 8 odstotkov. Načrte bodo po oceni direk- torja izvoza Franja Bohinca uresničili z novimi vrstami aparatov, prodorom na nova tržišča in predvsem z močnim marketingom. Naloga je vse prej kot lahka, saj je na trgu bele tehnike že tri leta recesi- ja. Vstopnico na tuja tržišča lahko zagotovi le kakovost, to pa pomeni stalna vlaganja v nadaljnji razvoj. Namestnik generalnega direktorja za teh- nično področje Jože Dolinar je v pogovoru z novinarji pojas- nil, da nameravajo v Gorenju Gospodinjski aparati letos zbrati za posodobitev proiz- vodnje in osvajanje novih iz- delkov 37 milijonov nemških mark, do leta 1995 pa kar 185 milijonov nemških mark. Pri zagotavljanju denarja račima- jo tudi na sredstva sklada za intervencije v gospodarstvo. Ob svojih usmeritvah na Za- hod niso pozabili na jugoslo- vansko in slovensko tržišče, ki pa je v primerjavi s preteklimi leti dokaj skromno. V prvih treh mesecih so na slovenskem tržišču prodali le 3 do 5 od- stotkov proizvodov. Ob upo- števanju dejstva, da postaja izvoz tudi prodaja v nekdanje jugoslovanske republike, so letos izvozili kar 97 odstotkov vse proizvodnje. V Gorenju Gospodinjski aparati zdaj raz- mišljajo, da bi ustanovili novo podjetje, ki bi se ukvarjalo z načini sodelovanja s tržiščem na jugu. Po besedah direktorja Commerca Jureta Toplaka pa se bodo na jugoslovanskem tr- žišču poskušali obdržati tudi s preoblikovanjem Commerca. m Oiiraniti ime in premoženje Kaj si v Gorenju Gospodinj- skih aparatih obetajo od nove vlade, kakšna je po zapletih v Bosni in Hercegovini usoda tovarne hladilnikov v Bihaču in kako komentirajo govorice o delitvi koncema. Ta vpraša- nja smo ob nedavTii novinarski konferenci zastavili direktorju Jožetu Staniču. »Po nastopnih izjavah se mi zdi, da je menjava za gospo- darstvo pozitivna. Dr. Janez Drnovšek je uporno najavljal, da mora ojačati' gospodarski del vlade in v vlado pripeljati kompetentne strokovnjake, ki bodo gospodarski voz hitreje potegnili iz stagnacije, v kateri smo. Ce mu bo to uspelo, po- tem bo gospodarstvo zaži- velo.« Katerega področja bi se po vaši oceni morala najprej lotiti vlada? Med izvozniki, kamor sodijo tudi Gorenje Gospo- dinjski aparati, je slišati veli- ko očitkov zlasti na račun te- čaja, menite, da bi morala vla- da skupaj z Banko Slovenije najprej ukrepati na tem po- dročju? »Vlada bo morala najprej pripraviti ustrezen teren za čimprejšnje sprejetje instituci- onalnega okvira gospodarje- nja. Tu mislim na privatizaci- jo, zakon o družbah, strategijo mednarodnega trgovanja in strategijo tujih vlaganj z ustrezno zakonsko regulati- vo. Marsikaj pa je treba uredi- ti na kratkoričnih ukrepih, to pomeni reguliranje odnosov z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, urediti status našega premoženja v teh repu- blikah. Tretja stvar pa je seve- da zagotoviti atraktiven izvoz, bodisi s tečajno politiko ali drugimi vrstami vzpodbud za izvoznike.« Gorenje Gospodinjski apa- rati ima tudi tovarno hladilni- kov v Bihaču. Kakšna je usoda, tega podjetja ob zadnjih zao- stritvah v Bosni in Hercego- vini? »Proizvodnja stoji že nekaj časa, Bosna je izolirana in za- prta. Našega premoženja je v Bosni in po ostalih delih Ju- goslavije veliko, vsa ta naša imovina je na nekakšnem ča- kanju in upam, da bomo nekoč te stvari spet normalno pogna- li in sodelovali.« V zadnjem času se v zvezi z Gorenjem pojavlja veliko go- voric in ugibanj, vprašanja so se pojavljala tudi na zasedanju velenjske skupščine. Gre za govorice o tem, da Gorenje Gospodinjski aparati ubirajo lastno pot in da se nameravate odcepiti od koncema. Kako komentirate takšne informa- cije? »V javnosti je v zvezi s tem veliko lobiranja v pozitivno ali pa tudi v negativno smer. Go- renje še vedno obstoja v takš- nih povezavah, delno v nami- šljenih, delno pa v konkretnih, kot je obstojalo v preteklih le- tih. Pojavljali so se sicer pred- logi o združevanju poslovnih skladov, vendar jtlto bilo zau- stavljeno. Kasneje je bil še en predlog o preprosti fuziji po- slovnih skladov, vendar zaradi raznih razlogov nismo prišli skupaj in tega vsi iz družine Gk)renja nismo sprejeli. Na kratko rečeno smo se dogovo- rili, da ne bomo hiteli z zdru- ževanjem kapitalov, ker niso znani okviri lastninske zako- nodaje. Zagotovo ni tako dra- matično, kot bi nekateri želeli prikazovati stvari. Gorenje Gospodinjski aparati morda včasih veljajo za belo ali pa črno ovco, ker smo pravzaprav matica Gorenja. Bivši TGO je bil matično podjetje, okoli ka- terega se je združilo in zgradi- lo mnogo obratov. Čeprav smo se avtonomno decentralizirali, še vedno tvorimo okoli 60 od- stotkov Gorenja. Morda zaradi tega kažejo na nas in govorijo o nekakšni samostojni poti. Menim, da bomo našli rešitve in predvsem zaščitili ime Go- renja ter premoženje, ki so ga prednamci ustvarili. Ustvarili pa so ogromno. Zagotovili so delo za nekaj tisoč ljudi, naš izvoz tudi nekaj pomeni v Slo- veniji in vse to so stvari, s ka- terimi se ne smemo in se tudi ne bomo igračkali. IRENA BAŠA Rogaška za mirovnike Zdravilišče Rogaška Slatina ter Polnilnica mineralne voda se v teh dneh dogovarjata za sodelovanje pri oskrbi mirovnih sil v sosednji Hrvaški. Po besedah vodje izvoza v Polnilnici mineralne vode Igorja Anderluha so ponudbo poslali na sedež Združenih narodov v New York ter na združenje proizvajalcev pre- hrane Slovenije pri kmetijskem ministrstvu. Mir6vnun silam ponujajo predvsem oskrbo z mineralno vodo Tempel ter z vsemi ostalimi njihovimi proizvodi. Prvi odmevi so ugodni, nekaj težav pričakujejo le pri embalaži, saj si mirovniki želijo plastenke namesto steklenic. Vendar v Rogaški menijo, da bodo kos tudi temu problemu. Kot običajno pa pri svoji poudbi Polnilnica nastopa skupaj s tarnkajšnjim zdraviliščem. Mirovnikom ponujajo tudi bivanje v zdravilišču in morebitno oskrbo poškodovanih, za kar je prav tako veliko zanimanja pri predstavnikih mirovnih sil. V Polnilnici mineralne vode ob tem pripravljajo še nov proizvod, ki bo dopolnil njihovo ponudbo. Na slovenskem tržišču se bo v kratkem pojavil napitek Herbi, ki bo namenjen predvsem ledvičnim bolnikom. IB GOSPODARSKI BAROMETER Zlatarna v Alžiriji v celjski Zlatarni še vedno čakajo na odgovor, kako bo z gradnjo tovarne v Alžiriji. Skupaj s podjetjem Rudis na- merava Zlatarna v bližini nji- hovega glavnega mesta zgra- diti tovarno polizdelkov, celj- sko podjetje pa bi prispevalo predvsem tehnologijo in zna- nje. Na natečaju konkurirajo tudi nekatera tuja podjetja, dokončen odgovor pa v Zla- tarni pričakujejo do konca maja. Vse več blokad Po zadnjih podatkih Službe dmžbenega knjigovodstva Ce- lje ima na območju šestih ob- čin blokirane žiro račune 105 podjetij v zasebni in družbeni lasti. Skupen znesek blokad znaša milijardo 400 milijonov tolarjev. Razpisane štipendije Gorenjeva podjetja so te dni razpisala 50 štipendij za novo šolsko leto 1992/93. Gorenje Gospodinjski aparati razpisu- jejo 30 štipendij. Gorenje No- tranja oprema in Gorenje Elektronika po 8 štipendij. Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje pa 4 štipendi- je. Prijave zbirajo do 25. maja. Ponudba za tuja viaganja Vse širše priznanje Sloveni- je postopoma znižuje »country risk« in povečuje pripravlje- nost mednarodnih finančnih institucij ter privatnega kapi- tala za angažiranje v našem gospodarstvu. Odprto je nepo- sredno kreditiranje progra- mov s strani Evropske banke za obnovo in razvoj, iz sred- stev EFTE, na razpolago je tehnična pomoč iz programa Phare. Glede na tržne, tehno- loške in finančne probleme našega gospodarstva so po oceni gospodarske zbornice ta tuja posojila lahko le dopolnil- na oblika financiranja, po- membnejši pa je pritok sveže- ga kapitala. Zaradi velikih sprememb v zadnjem času, zlasti zaradi izgube tradico- nalnih tržišč, v številnih po- djetjih čistijo svoje programe in iščejo nove možnosti za pro- izvodnjo in prodajo. Zato v zborničnem sistemu vzpo- stavljajo sistem spremljanja podjetniških predlogov za tuja vlaganja ter posredovanja aso- ciacijam potencialnih partner- jev v tujino. Glavni namen te informacijske promocije je medsebojno vzpostavljanje stikov za nadaljnja pogajanja na bilateralni ravni. Za ta na- men zbirajo poleg informacij o podjetjih tudi vse informaci- je o želenih oblikah sodelova- nja tujega partnerja. V zbira- nje teh ponudb projektnih predlogov za tuja vlaganja sta se na našem območju vključili tudi Območni gospodarski zbornici Celje ter Velenje, kjer lahko podjetniki dobijo vse podrobnejše informacije. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Elektromehani- ka iz Ljubljane nudi individu- alne izvedbe elektronskih se- maforjev za razne športe (ko- šarka, rokomet, odbojka, itd.). Informacije: tel. (061) 374-805 (Vinko Vernik). - Podjetje Brest - Gaber, d.o.o. Stari Trg nudi proste kapacitete pri proizvodnji ku- hinjskega pohištva, kuhinjske fronte v postforming in soft- forming izvedbi, delovnih pul- tov za kuhinje in izdelavi osta- lega pohištva iz oplemenitene iverice. Informacije: tel. (061) 707-610 (Branko Klešnik). - Podjetje Modul d.o.o. iz Slovenj Gradca nudi koopera- cij sko sodelovanje za izdelavo kovinskih vložkov za brusilne plošče, kovinsko embalažo za kozmetiko. Informacije: tel. (0602) 42-679 (Vladimir Bre- zovnik). - Podjetje Constructa Inže- niring d.o.o. iz Celja nudi pro- ste prostore - proizvodni ob- jekt 12 km izven Šentjurja pri Celju. Objekt ie dimenzij 55 X 19 m (1245 m^) in je name- njen proizvodni, poslovni, skladiščni in energetski dejav- nosti. Informacije: tel. 26-322. - Švedsko podjetje nudi rabljeno opremo za izdelavo zidnih električnih radijator- jev. Informacije: tel. (042) 227- 500 (Milan Stare). Povpraševanje: - švedsko podjetje povpra- šuje po jabolčnem koncentra- tu, globoko zmrznjeni hrani, po sadnih sokovih in drugih pijačah, zbira pa tudi ponudbe za sveže sadje v sezoni 1992. Informacije: tel. (042) 227-500 (Milan Stare). - La Mirage d.o.o. - trgovi- na Biba iz Šenčurja išče otro- ška oblačila za prvo obhajilo in birmo. Informacije: tel. (064) 326-995 (Miro, Francka Gašprerlin). •'^ informacije: - Gospodarska Zbornica Slovenije organizira udeležbo slovenskih podjetij na Medna- rodnem vzorčnem sejmu v Tr- stu v času od 17. do 29. junija 1992. Vabijo zainteresirana podjetja, da svojo udeležbo prijavijo do 3. maja. Informa- cije: tel. (061) 150-122. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 aH direktno 215-631. PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 29. 4. 1992 Št. 17-30. april 1992 5 prihajajo novi begunci Na celjskem območju je bilo, po podat- ](ih občinskih organizacij Rdečega križa, prve dni tedna že blizu 1800 beguncev iz 0osne in Hercegovine, prihajali pa so vedno novi. Skupaj s preostalimi begunci \i sosednje Hrvaške, ki jih je na območju §e 317, je bilo na Celjskem že nad dva tisoč beguncev. Znano je, da se jih precej, 2a razliko od hrvaških, še niti ni prija- vilo. V prostorih celjskega Rdečega križa se je v torek zjutraj prijavilo že 14 novih begvincev, prihajali pa so še novi. V celj- skem republiškem zbirnem centru, v Gradisovem ter Ingradovem domu, je bilo nastanjenih 117 beguncev iz BiH, 204 še pri družinah, prišli pa so iz vseh kriznih območij. Mednarodne pomoči še ni, zato bi potrebovali več hrane za be- gunce pri družinah, plenice za številne dojenčke in pa tudi posteljnino ter jogije. Preostalih 87 beguncev iz Hrvaške živi pri sorodnikih in znancih ter po vseh občinah prejemajo pomoč v hrani. Največ beguncev, kar 1200, je v velenj- ski občini, kjer jih je v republiškem zbir- nem centru od tega 238. Podobno kot po vseh občinah regije primanjkuje tudi v Velenju hrane, plenic, otroških oblačil, posteljnine in jogijev. V velenjski občini je prijavljenih še 31 beguncev iz Hrva- ške. Veliko, nad sto beguncev, je v občini Mozirje, ki so pretežno v prehodnem zbirnem centru, v hotelu na Golteh. Po- moč v hrani prejema tudi 13 preostlaih begimcev iz Hrvaške. V Laškem je bilo v začetku tedna, po podatkih Rdečega križa 60 beguncev iz BiH (13 tudi iz Hr- vaške) in v Šmarju 35, pri čemer je tudi v tej občini nekaj neprijavljenih (v šmar- ski občini poleg novih še 80 beguncev iz Hrvaške). V žalski občini je bilo v začet- ku tedna prijavljenih 66 beguncev iz BiH, skrbijo pa še za 13 hrvaških. V ko- njiški občini so se v torek pripravljali na odprtje republiškega prehodnega zbirne- ga centra, saj je bilo v občini že 31 be- guncev, ki so se pridružili sedmim iz Hr- vaške. Tudi v Slovenskih Konjicah imajo podobne potrebe kot drugod. Brez po- sebnih težav so le v šentjurski občini, kjer so bili trije begunci iz BiH ter še šest hrvaških. BRANE JERANKO Boijša sezona v zdravlilščlli Se obeta pNhoil nemških zavarovancev? v prvih letošnjih mesecih je slovenska naravna zdravilišča obiskalo mnogo več domačih in tujih gostov kot v enakem lanskem obdobju. To je spodbuden podatek, če vemo, da se je lani število tuj- cev občutno zmanjšalo šele po junijski vojni, pred tem pa je bil njihov obisk kar dober. Zdraviliščem pa se sedaj obeta še ena velika priložnost. Med gosti naj bi bili tudi nemški zavarov.anci. O tem smo se po- govarjali s sekretarjem Skup- nosti naravnih zdravilišč, ma- gistrom Rudijem Rumbakom. Kako je bilo z zasedenostjo v letošnjih prvih mesecih? Vseh gostov je bilo za šest- najst odstotkov več kot v ena- kem obdobju lanskega leta. Domačih gostov je bilo za 19 odstotkov več, tujih pa za tri odstotke več. To v bistvu po- meni, da v Evropi Slovenijo že jemljejo kot državo, kjer vlada mir. Iz katerih držav prihaja naj- več tujih gostov? V strukturi nočitev tujih go- stov imajo največji delež Av- strijci. Njih je bilo kar 53 od- stotkov, Italijanov dobrih 26 ter Nemcev skoraj 14 odstot- kov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je najbolj povečalo število gostov iz Avstrije in Italije, število gostov iz Nemčije pa je bilo manjše za 38 odstotkov. Kakšni so obeti za naprej? Med velikonočnimi prazniki je bila zasedenost izredno do- bra. To še posebej velja za tuje goste. Poleg tega so zdravilišča pohitela s pripravami na letoš- njo sezono, ki v bistvu traja vse leto. Dosti pozornosti je bilo namenjene izobraževanju. Organizirali smo izobraževa- nje zdravnikov v Nemčiji, izo- braževanje kopaliških delav- cev in med drugim poskrbeli tudi za usposabljanje vodilnih delavcev. Ob tem smo obdelo- vali domači in tuji trg, sodelo- vali na dvanajstih sejmih v tu- jini, posamezna zdravilišča pa so poleg sejemskih nastopov ponovno vzpostavila poslovne stike s partnerji v tujini. Prejšnji teden je bila v Ro- gaški Slatini predstavitev si- stema nemškega socialnega zavarovanja. Ali to pomeni izhodišče za vključevanje slo- venskih naravnih zdravilišč v nemški sistem zdraviliškega 'in zdravstvnega zavarovanja? Natančno to. Slovenijo je na povabilo Visoke pravne šole v Mariboru obiskal profesor dr. Wolfgang Gitter, profesor za delovno in socialno pravo Univerze Bayreuth in član šte- vilnih zveznih komisij za pri- pravo zakonodaje s področja socialnega in delovnega prava, hkrati pa tudi dekan fakultete v Leipzigu. Na predavanju v Rogaški Slatini je bila vklju- čena tudi firma Elau d.o.o. iz Maribora, ki je med drugim že opravila razgovore o možno- stih zdraviliškega zdravljenja v Siemensovi zavarovalnici. Že v začetku maja pa bo ta firma navezala poslovne stike in opravila razgovore s 30 naj- večjimi podjetniškimi zdrav- stvenimi zavarovalnicami v Nemčiji. Obstojajo vse mož- nosti za eno, dvo in triteden- ske pakete za delavce iz Nem- čije, ki bi prišli v naša naravna zdravilišča. Med njimi bo ver- jetno tudi precej Slovencev, ki so na začasnem delu v tujini. Za Nemce pa so naša zdravi- lišča zanimiva tudi zato, ker so cene nižje kot pri njih, kako- vost uslug pa na približno isti ravni. Če hočemo zadovoljiti tuje goste, mora biti raven ponud- be solidna, le-te pa si ne more- mo zamisliti brez naložb. Kak- šen je trenutni položaj. Je za to sploh kaj denarja? Ponudbo zdraviUšč je že v tem mesecu dopolnila dogra- ditev hotela in terapevtskega dela z bazenom v zdravilišču v Lendavi. Za poletno sezono pripravljajo nekatera zdravi- lišča popestritev ponudbe. V Moravskih Toplicah bodo imeli nov tobogan, v Atomskih toplicah in Topolšici nova te- niška igrišča, več postelj in te- rapevtskih površin bodo imeli v Dolenjskih toplicah, kako- vost nastanitvenih zmogljivo- sti pa se bo z obnovo hotelov izboljšala tudi v Rogaški Sla- tini in Radencih. JANEZ VEDENIK KOMEN"riRAMO Visoka napetost Sama energija ter energet- ska odvisnost in priskrbljenost so od nekdaj predstavljale enega poglavitnih problemov držav in družb. Te vrste težave so se pojavljale že mnogo pred izbruhom prve industrijske re- volucije, le da so jih takrat re- ševali na svoj način, danes pa v razvitem svetu to počnejo z glavo oziroma z njeno vsebi- no - torej z znanjem. Tej vrlini je potrebno dodati še kanček občutka za pravi trenutek, trezno razsojo in ustrezno predkalkulacijo vlaganj in pričakovanih učinkov'. Formu- la zveni enostavno, vendar ve- mo, da v praksi le ni vedno tako. Slovenija je po danih kapa- citetah nekje v sredini tabele energetske odvisnosti. Vseh virov sicer nimamo (vsaj v za- dostnih količinah ne), toda ti- sto, kar nam je na razpolago, velja pametno izkoristiti. Če- prav je v zadnjem času zelo v ospredju polemika okoli JE Krško, le-ta pa vsebuje precej politične primesi in ima z real- nostjo bolj malo opraviti, je vselej bistvenga pomena za uspešno delovanje gospodar- stva način pridobivanja (v na- šem primeru električne) ener- gije. Če odstopimo od tehnolo- ških procesov in pogledamo z ekonomskega vidika, nam je jasno, da je predraga. In ker gospodarstvo v veliki meri ba- zira na njej, so posledica tega dragi proizvodni procesi in na koncu dragoutput. V nobenem primeru ni elektrika poglavi- ten krivec neučinkovite eko- nomije, je pa »soodgovorna«. Naša podjetja proizvodnih de- javnosti (kolikor jih je še osta- lo) so že na samem startu - in- putu - hendikepirana, saj stroški presegajo zahodne nor- mative ponekod tudi za 30 in več odstotkov. Tudi politika elektrogospodarstva nikakor ni racionalna, če male porab- nike in odjemalce postavlja v nemilost, od velikih pa ne more izterjati že zdavnaj za- padlih obveznosti. Kaj bi se zgodilo ob ponovnih uvedbah redukcij? Koga bi najprej iz- klopili? Ali tistega, ki redno plačuje? Kje bi dobili nove vire (intervencijski uvoz je le za- časna rešitev)? Vprašanj je še veliko, za odgovore pa bi po- trebovali veliko pametnih glav iz začetka tega komentarja, si- cer lahko kaj kmalu doživimo kratek stik na celi črti. PRIMOŽ ŠKERL Ponovno rojstvo šmarskega bančništva Na pobudo direktorja šmarskega tr- govskega podjetja Merx-Jelša Marjana Babica so v petek, po natanko sto letih, v Šmarju zopet ustanovili hranilnico in Posojilnico. Hranilnico je ustanovilo 36 delničarjev, ustanovitveni kapital, ki Znaša 3 milijone tolarjev, pa bo zadoščal 2a ureditev poslovnih prostorov in za na- kup najnujnejše opreme. Poleg 7-član- skega upravnega odbora so na ustanovni skupščini sprejeli statut hranilnice, za 'lirektorico pa izbrali bivšo podpredsed- •Uco občinske vlade Marto Vahčič. Hranilnica bo v omejenem obsegu pri- čela delati že prihodnji mesec, ko naj bi dobila soglasje Banke Slovenije in se re- gistrirala. Posle za občane bo začela opravljati najkasneje septembra letos. Osnovna dejavnost hranilnice bo zbira- nje hranilnih vlog občanov, sprejemala pa bo tudi depozite manjših pravnih oseb, društev in raznih organizacij. Uvedla bo vrsto na tem koncu še neuve- ljavljenih oblik varčevanja, predvsem pa obljublja takšna posojila, ki bodo po me- ri prebivalstva. Ustanovitelji tako napo- vedujejo, da bodo krajevnim skupnostim oziroma bodočim lokalnim skupnostim z ugodnimi posojili pomagali graditi in- frastrukturne objekte, sofinancirali bodo nove naložbe zasebnih podjetij, občanom pa bo na voljo še vrsta potrošniških po- sojil. Delničarji Hranilnice in posojilnice Šmarje, poleg Jelše, šmarskega izvršnega sveta, krajevne skupnosti Šmarje, Ko- munalnega podjetja Rogaška Slatina, Spominskega parka, mestinskega Bohor- ja. Steklarske šole ter zasebnih podjetij Jo-Jo in Stramex, je med ustanovitelji tudi 27 posameznikov, po večini domači- nov, vidijo svojo prednost pred drugimi finančnimi organizacijami v občini pred- vsem v privrženosti bodočih varčevalcev svojemu kraju in domačim ustanovam. JŽ SENCE NA SONČNI STRANI ALP MUKE PO JANEZU - Dr Janez Drnovšek je v sredo doživljal najhujše trenutke v svojih 41 letih in 349 dneh (17. maja bo praznoval rojst- ni dan). Kar 34 desničarskih delegatov se je spravilo na- denj (ob 14, ki so zagovarjali njegovo kandidaturo za mandatarja»; nekateri na ravni, kot jo pričakujemo od parlamentarcev, drugi kot klovni (Vitomir Gros z njego- vim Uradnim listom SFRJ iz leta 1989), tretji pa z besed- njakom, ki ni vreden izvo- ljencev. Pa se je pet ur trpin- čenja splačalo prenesti, saj je zmagal razum in dr. Janez Drnovšek je dobil 126 glasov, 5 več, kot jih je bilo treba, da je kot »tretji človek« spravil Alojzija Peterleta iz premier- skega naslonjača. Upajmo, da so se delegati iz vrst Slovenske ljudske stranke. Krščansko demo- kratske stranke in SDZ - Narodne demokratske stranke izkašljali - prvič so se izživljali nad mag. Mar- kom Voljčem, drugič nad Igorjem Bavčarjem in zdaj še nad dr. Janezom Drnovškom - in da se bodo razmere v skupščini ustalile. Tako upanje je v izjavah po izvoli- tvi izrazil tudi novi manda- tar, ki si je že poiskal tri pod- predsednike: dr. Jožeta Puč- nika in dva magistra, Marka Voljča in Viktorja Žaklja. Ob Mitju Gaspariju, ki prihaja iz ZDA za finančnega mini- stra, naj bi vodilno moštvo nove slovenske vlade v šestih mesecih do volitev poskušalo izboljšati možnosati sloven- skega gospodarstva in prido- biti tuj kapital, brez katere- ga očitno ne bo šlo. Seveda pa muk dr. Janeza Drnovška še zlepa ne bo ko- nec. Njegova posadka, v njej so tudi štirje najbolj priljub- ljeni ministri iz prejšnje vla- de: Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin in dr. Dimitrij Rupel, se bo morala zdaj naj- prej predstaviti resornim skupščinskim odborom. To naj bi se zgodilo med 6. in 13. majem, 13. ali 14. maja pa bi lahko Drnovšek pred delega- ti že nastopil s popolno se- stavo vlade. Zaradi neurejene zakono- daje (z zakonom o vladi je kasnila Peterletova vlada) je sicer jasno, da se bodo od- borniki lahko^ izživljali nad kandidati zarDrnovškove mi- nistre, vendar mnenja odbo- rov niso zavezujoča za glaso- vanje delegatov v vseh treh zborih. ZADNJI PETERLETOV USPEH r- Kot fair športnik je Alojzij Peterle stisnil roko velikemu tekmecu in zmago- valcu dr. Drnovšku. Še celo veselje je kazal, ker se bo od- slej lahko »posvetil družini, stranki, ki jo je zanemarjal, .in samopremišljevanju« (v petek smo ga že prvič videli na premieri v Mestnem gle- dališču ljubljanskem, kjer si je ogledal Pirandellovo delo Kaj je resnica? - zanimivo, mar ne?). Sicer pa je Peterle že napovedal, »da se bo seda- nja vlada do zamenjave uk- varjala le s sprotnimi dnev- nimi zahtevami in ne bo predlagala novih rešitev ali zakonov«. Zadnji Peterletov uspeh pa je zmaga košarkar- skega moštva vlade proti skupščinski ekipi, ki jo je vo- dil najboljši slovenski košar- kar vseh časov, republiški delegat Ivo Daneu. Ce bi bilo Peterletovo moštvo tako uspešno, kot je bilo v dvorani Tivoli, tudi v skupščini in na svojem prvinskem področju, bi bilo lahko marsikaj dru- gače ... SLOVENIJA V TEŽA- VAH - Nihče natančno ne ve, koliko beguncev iz krvaveče Bosne in Hercegovine je zdaj v naši državi. Nekateri pra- vijo 16.000, drugi od 20.000 do 30.000. Število ne neugo- tovljivo, ker so nmoge razse- ljene osebe iz BiH pri sorod- nikih in niso prijavljene v zbirnih središčih ali pri Rdečem križu. Nekaj podatkov pa je zna- nih: slovenska vlada je na- menila za preživetje begun- cev dodatnih 177 milijonov tolarjev; od avgusta lani, ko so pribežali prvi pregnanci s Hrvaškega, se je v Sloveniji zamenjalo 50.000 beguncev. Doslej je država Slovenija prispevala zanje že 600 mili- jonov tolarjev in bo kmalu dosegla kritično mejo, po ka- teri ne bo več mogoče begun- cev - njihovi valovi ne jenja- jo - ne namestiti ne prehra- niti. Vsaka od suhoparnih šte- vilk skriva v ozadju na tisoče pretresljivih zgodb posamez- nega človeka, pa tudi njihovo negotovo prihodnost, saj nihče ne more reči: Čez en teden bom odšel domov. Kam? V požgano vas, k po- mor jenim sorodnikom? Zato država Slovenija upravičeno pričakuje pomoč od razvitih držav, zlasti od sosed, ki sta zdaj zaprli meje pred begunci iz BiH, Avstrij- ci in Italijani namreč spreje- majo le ljudi z delovnimi ali turističnimi vizami oziroma samo z delovnimi vizami. Zato je na meji obup begun- cev toliko večji. NAS ČAKA ZDRAV- STVENI TOLAR? - Po novi zdravstveni zakonodaji mora vsak državljan RS skrbeti za svoje zdravje. To pa tudi po- meni, da mora sam plačati posledice, ki jih prinašajo al- kohol, alkoholizem oziroma kronično vnetje dihal zaradi kajenja. Ker pa so merila za to zelo raztegljiva, predlaga dr. Jože Lokar uvedbo »zdravstvenega tolarja«. Z njim naj bi država dodatno obdavčila vse izdelke, ki so zdravju škodljivi, torej alko- holne pijače in tobačne iz- delke. S tako zbranim denar- jem, ki bi ga spet prispevali predvsem kadilci in pivci, pa bi zdravili bolezni, ki jih povzročajo škodljive navade. Če se bodo zato pocenili kruh, mleko in brezalkohol- ne pijače, bomo verjetno vsi »za« oziroma vsaj večina. ČRNOGLEDA NAPOVED - »Če bo tudi nova vlada na- daljevala politiko prejšnje, ki je z zakonom o denaciona- lizaciji že začela načrtno uničevati družbena kmetij- ska posestva, bo Slovenija, ki je že bila dosegla 90-odstot- no samooskrbo s hrano, kmalu postala lačna in siro- mašna«, pravi Srečko Čater, direktor Hmezadove delovne enote Govedoreja. Srečko Čater označuje kot norost tr- ditev, da je treba sedanja družbena posestva razbiti tudi zato, ker so »nekakšne kopije kolhozov«. Za več kot 3000 glav živine v Govedore- ji skrbi le 76 delavcev, vključno z režijo in veteri- narji, dokazuje ekonomič- nost poslovanja. Upira se, da naj bi zemljo, ki so jo druž- bena posestva plačala, dobili vrnjeno ljudje, ki niso niti državljani Slovenije niti ne živijo tukaj in se sploh ne ukvarjajo s kmetijstvom. Kakšen je resnični interes tujcev, nekdanjih lastnikov, in glasnikov Slovenske ljud- ske stranke, ki jim je po- membno le uničenje velikih družbenih kmetijskih pose- stev, sprašuje Srečko Čater in čaka na odgovore... % Št. 17-30. april 1992 6 »Troboj« na Dobrni Magda Tovornik knock-outiraia Jožeta Strgarja Na 15. Celjskem večeru v petek, v hotelu Zdra\ilišča Dobrna, so se zbrali trije župani. Mariborska županja Magda Tovornik, celjski Anton Roječ in ljubljanski Jože Strgar. Večer, ki ga je vodil novinar Drago Medved, je minil v znamenju iskrive in duhovite Magde Tovor- nik, ki je zasenčila predvsem ljubljanskega župana Jožeta Strgarja. Slednji je s svojimi izjavami kar nekajkrat vzbudil veselo hahlja- nje občinstva. Oba moška predstavnika sta pretiravala tudi v titulah. Medtem ko je celjski župan Anton Roječ Jožeta Strgarja povišal v doktorja, je Strgar Rojca prekvalificiral iz praMiika v inženirja. Celje in Maribor za decentraiizacijo župani so najprej govorili o predlogih za novo lokalno samoupravo, pri čemer se je ma- riborska županja zavzela za to, da bi tudi na tem področju prešli na evropski način organi- ziranja, upoštevajoč posebnosti Slovenskega prostora. Tovornik: Ko je bil v Mariboru razpisan referendum za razcep na šest občin, se še ni- sem ukvarjala s politiko, vendar sem kot ob- čanka glasovala proti. Nobene prednosti na- mreč nisem videla v tem, da mesto, ki je urba- na celota, delimo na občine in to takšne, kak- šršne imamo še sedaj. S predlogi o novi lokalni samoupravi bodo mesta ponovno razdeljena, vendar bodo ti posamezni deli imeli povsem drugačne pristojnosti, zato temu ne nasprotu- jem. Pred leti, so torej zmagali tisti, ki so se zavzeli za razcep. Preko SIS sem spoznavala številne neumnosti, ki so izvirale iz tega in so zavirale hiter in pameten razvoj, ker se je ogromno stvari obravnavalo šestkrat, da bi se potem sedmič reklo da ali ne. Ko so me povabi- li na mesto mestne sekretarke SZDL, čeprav nisem bila članica edine takrat delujoče stran- ke, sem dejala, da na to pristajam pod dvema pogojema. Da se opravi raziskava javnega mnenja in če bo ta tako pokazala bomo razpi- sali še referendum, na katerem se bodo Mari- borčani izrekali o tem ali hočejo šest občin ali eno samo. Kot sem pričakovala, so se zavzeU za eno samo. Dejala sem tudi, da je SZDL edina politična organizacija, ki lahko odpre okna in naredi prepih ter prostor za večstran- karski sitem. Tisti hip, ko ji bo to uspelo, bo sama odmrla. To se je prav tako zgodilo. V več- strankarskem sistemu, kakršen je sedaj, si v prihodnje ne predstavljam skupščin, kakršne imamo. Tridomni parlament je nemogoče pa- metno voditi. Zagovarjam policentrični razvoj. Prvi premik na tej poti smo dosegli, ko je bila v ustavo čvrsteje zapisana možnost regional- nega razvoja. Ni prav, da so regije v Sloveniji razumljene kot združevanje ali dogovor občin. Sama vztrajno zagovarjam evropski tip razu- mevnja regije. Regija je politična odločitev, regionalni razvoj je politična odločitev države, da nekatere ftinkcije prenese na nižjo raven. Kako se regija oblikuje, je odvisno od številnih dejavnikov. Treba je upoštevati tudi voljo lju- di, ki na določenem območju živijo. Veseli me, da teze, ki nam jih ponuja komisija za lokalno samoupravo pri republiški skupščini, predvi- devajo referendumsko odločitev za oblikova- nje ljudi v določenem prostoru, ki bodo živeli v neki občini.» Roječ: Zagovarjam decentralizacijo, saj se centralizacija lahko vzdržuje le z represijo. Vsaka družba je zgrajena na individualnih in- teresih in šele kasneje na skupnih. Občina in regija ne moreta pričakovati, da bo nekdo drug skrbel zanju. Vesta, kaj je njun interes in kaj potrebujeta, zato morata imeti možnosti za realizacijo. To je osnova in težnja, da se na ta način uredi slovenski državni prostor. To ne pomeni, da se zavzemamo za decentralizacijo na vseh ravneh. Centralizacija mora v nekate- rih sferah ostati, recimo na področju obrambe. Šolstvo, zdravstvo, varstvo okolja in še kaj, pa je treba urejati na ravni lokalne skupnosti. Nova ustava natančno razlikuje med državno funkcijo in lokalno samoupravo. Državna funkcija je tisto, kar je treba urejati z represiv- nim aparatom, kar država določa s predpisi. Ali je občino Celje smiselno deliti na štiri je vprašanje, ki ga je potrebno še natančno pro- učiti. Celje je v veliki meri komunalno-interes- no tako povezano, da lahko govorimo o Štorah in Vojniku kot o delih mesta Celje. Če ne bi bilo tako, bi kmalu prišli v takšno situacijo kot v Ljubljani, ki je razdeljena na več občin in se zatika kadar je treba kakšne stvari skupno reševati, izgrajevati...« Strgar: »Celje je potem zelo veliko, če pravi- te kaLvse sodi zraven, še večje morda kot Ljubljana! Tudi Ljubljana je velika. Viška ob- čina ima celo področje, kjer se sprehajajo med- vedi. Mi smo verjetno edina takšna mestna občina, ki ima tudi medvede na svojem ozem- lju. Ko smo hoteli razglasiti Ljubljano za glav- no mesto Slovenije, smo naleteli na težave, čeprav smo že tiskali svoje denarce, spominske denarce! Pa ravno v Celju ste jih tiskali! De- narce zdaj imamo, razglasitve pa ni bilo. To je škoda. Ne nasprotujem regionalizaciji v upravnem smislu. Toda regionalno deliti to našo majhno deželo po drugih kriterijih, na primer gospodarskih, bi bil pa nesmisel. Pote- gujemo se za alpsko regijo, v njej naj bi bil ves alpski pas od Freiburga, Basla do Ljubljane in Maribora, v Sloveniji pa prihaja do tendenc, da bi se zapirali v majhne kroge. V upravnem smislu nimam nič proti. Vsi smo majhni. Ljub- ljana je glavno mesto in mora to biti, tega se moramo zavedati. Kar 75 odstotkov intelektu- alnega bogastva in dejavnosti za Slovenijo je v Ljubljani. Imamo približno 50 odstotkov slo- venske trgovine, če se ne motim. Pozoren sem bil na Rojca, ki je dejal, da kapital odhaja iz Celja drugam. To čutimo tudi mi.« Medved: »Kapital odhaja v Ljubljano, ali ne?« Strgar: »Tri četrtine ekološkega dinarja, ki smo ga zbrali v Ljubljani, je šel izven Ljublja- ne. Z ostankom pa gradimo čistilno napravo. To je zdaj težko. To bo dinamično. Eno leto bo šlo tako, drugo drugače. Veliko gre iz Ljublja- ne ven, veliko pa notri. Rad bi, kot župan, da bi se z Ljubljano dogodilo to, kar se je prej z Beo- gradom, da bi vse v Ljubljano prihajalo, tudi iz Celja, seveda.« Tovornik: »Iz Maribora prav gotovo ne bo!« Sioveniica bo spaia Tudi o cestni problematiki so župani na Celjskem večeru morali spregovoriti. Po bese- dah Antona Rojca ni pričakovati, da bi Slove- niko pričeli graditi v kratkem, počiva pa tudi izgradnja Pirinske avtoceste, za katero se zav- zemajo Mariborčani. Ko je moderator večera vprašal Jožeta Str- garja ali v Ljubljani razmišljajo ponovno o uvedbi tramvaja, je ta vprašal, če sme na vprašanje odgovoriti tako, da bo povedal šalo o ljubljanskem tramvaju. Dovoljeno mu je bi- lo: »Živel je politik, ki je imel ženo in ji je vedno zabičal naj bo tiho, kadar sta šla v jav- nost. Toda nekoč je sedela poleg gospoda, ki jo je ves večer nekaj spraševal in jo vprašal tudi: »Gospa, ali ste bili v gledališču, ste videli Ha- mleta?« »Ne«, je odvrnila. »Ste videli Shake- speara?« »Ja, zadnjič sem ga videla v tramva- ju«, je odvrnila. Ko sta prišla domov, ji je mož rekel: »Mica, a sem ti rekel, da bodi tiho?« Ona mu je odvrnila, da je Shakespeara vendar za- res videla. On pa ji je dejal: »Lahko si ga videla, ampak tramvaj že dve leti ne vozi!« No, projekt za sodobni tramvaj stane dve milijardi dolarjev. Mi pa bi v Ljubljani potre- bovali železnico, pa tramvaj, pa avtobusno po- stajo, v Mariboru vsaj imate novo avtobusno postajo, pri nas pa ne. Mi se nimamo kje usta- viti!« Roječ: »V Sloveniji prihaja do finančne cen- tralizacije po siU države, po veljavni zakono- daji. Vso javno porabo, ki jo je Celje ustvarilo januarja in februarja 1992, gre za milijardo tristo milijonov tolarjev, je bilo treba takoj odvesti v republiški center. Od tam prihajajo sredstva nazaj z zamudo. Tisti, ki ta čas denar obrača, ima od tega koristi, tisti, ki ga nima, pa mora ta čas najemati kredite in zanje plačevati obresti. Celje in Maribor se že od leta 1969, ko je bil sprejet zakon o izgradnji Slovenike, cest- ne povezave med Severnim Jadranom in Pa- nonsko nižino trudita, da bi prišlo do realiza- cije. Stvari pa se niso premaknile z mrtve toč- ke. Po načrtih, ki sem jih videl na Ministrstvu za promet in zveze ter na repubUški Upravi za ceste, do leta 1995 izgradnje ceste na Štajer- skem delu ne moremo pričakovati, razen kraka Šentilj-Maribor. Razlog ni le v pomanjkanju denarja. Tudi če bi ga imeli, graditi ne bi mogli, ker ni izdelana dokumentacija. Ves po- stopek gradnje poganja investitor. Ce ta potre- buje zemljišče za gradnjo, mora od pristojnih služb zahtevati, da se mu le-to dodeli, da se odkupi. Vse to je bilo ves čas v pristojnosti Republiške uprave za ceste, ki na tem področju ni naredila ničesar.« Tovornik: »Strinjam se s kolegom Rojcem. Skupno smo pogosto nastopali na javnih me- stih, da bi vlado, in ne le ministra Krajnca, opozorili na nujnost tega. Ni mogoče, da bi se industrijski centri razvijali brez dobre infra- strukture. Človek ne more verjeti, da v vseh teh letih nismo bili sposobni zgraditi avtoce- ste. Maribor je ima le dva kilometra, kar je Magda Tovornik je nesporno županja od kate- re bi se marsikdo lahko učil županovanja. velik omejtiveni dejavnik. Ljubljana je, seve- da, krasno obkrožena z avtocestami, zato se ne čudim, da se ministrom, ki se vozijo tam nao- krog, pa morda še na Gorenjsko, ter le redko zaidejo do Lendave, štajerske ceste ne zdijo poseben problem. Ko smo obnovili pogovore o cestah sem imela celo občutek, da so nas Mariborčane s Celjani, v tej zvezi, v Ljubljani namenoma sprli. Kot veste, smo mi zagovarjali prioritetno izgradnjo Pirinske avtoceste, Celje pa je prioriteto dajalo Sloveniki. Zakaj se mi zavzemamo za takšno prioriteto? Za Pirinsko avtocesto je vsa potrebna dokumentacija že zbrana, tudi tuji investitorji so bili, pa so odšli in se zopet vrnili. Hrvaška je svoj pristanek dala, sedaj pa smo v pat poziciji, saj nimamo ne enega ne drugega. Prizadevali smo si, da bi vsaj to pričeli graditi, s tem bi oživili tudi gradbeništvo. To pa je prav tisti jeziček na tehtnici, ki kaže, kam gre gospodarski razvoj neke države. Če se razvija gradbeništvo, se razvijajo tudi vse ostale dejavnosti. Načelno smo sedaj s Celjani stopili skupaj. Treba pa se bo odvaditi nezaupljivosti do vsakega, ki je pripravljen ponuditi svoja sredstva. Zelo naiv- no bi bilo pričakovati, da nam bo cesto zgradil nekdo kar tako in bo potem odšel. GradiU bodo tisti, ki bodo v tem videli dobiček. Prej ko ga bomo v tem znali videti tudi mi, tem bolje bo za nas.« Strgar: »Čudim se, da za štajersko cesto, ki bi jo bilo potrebno zares zgraditi, ni projektov. Kako se je to res zgodilo? V Ljubljani smo ugotovili, da je vsak kvadratni meter ožjega dela mesta pokrit z ne vem kakšnimi kupi načrtov. Leta in leta so jih delali. Načrtov imamo dosti, sicer so neuporabni, ampak ima- mo jih...« Tovornik: »Gospod Strgar, aU ni to zaradi tistih 75 odstotkov umskega potenciala, ki ga imate v Ljubljani?« Strgar: »Mogoče. Torej, načrte imamo. Kaj se je pa sedaj zgodilo, odkar sem jaz župan in imamo ta izvršni svet, ki je vedno na tapeti, da nič ne dela in da je slab? Ta naroča ter odobra- va samo načrte, ki nekam peljejo, vse ostalo je prekinil zato pa je dobil polovico intelektual- nega lobbya nad glavo. Glede cest je še nekaj. Veste, kaj je meni prišlo na mizo? Pobuda, da bi se povezale luke Trst, Reka in Koper in da bi čez Slovenijo naredili takšen prometni križ, da bi napajal pol Evrope iz teh treh luk. Tega sem se dobesechao ustrašil! Če bi se to zgodilo, bi nas pohodili! Jasno je, da mora biti cesta do Lendave, ampak treba bo imeti pravo mero in dati morda železnici prioriteto. Ali sem kaj prav odgovoril, sem kaj zadovoljivo odgo- voril?« Oiimpiada vin v Mariboru Vinski sejem, ki je bil vrsto let v domeni Maribora je prevzela Ljubljana, krivdo za to mariborska županja pripisuje Mariborčanom samim. Toda Maribor se vinu in trti ne bo odpovedal, je dejala. Tovornik: »Maribor smo proglasili za mesto vina in trte in ker Ljubljančani nimajo niti ene trte, smo jim podairili cepič iz najstarejše trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. Pred dvema letoma jo je gospod Strgar z vso častjo prevzel in jo decembra posadil na ljubljan- skem gradu. Moj viničar pride vsako leto v Ljubljano to pregledati, kljub strokovnosti gospoda Strgarja, ki se na to področje ra- zume.« Strgar: »Vsaj na nekaj se pa le spoznam, kajne?« Tovornik: »Ko bo trgatev pa predlagam, da pridemo iz cele Slovenije k vam. Gospod Str- gar je danes tudi omenil, da bi Ljubljana rada postala univerzitetno mesto. To je pa mimo. Maribor se je lani uradno oklical za viniverzi- tetno mesto in dvomim, da si bo Ljubljana dovolila posnemanje.« Strgar: »A smem odgovoriti sedaj takoj? Ta trta je res imenitna. Mi pa smo Mariborčane vendarle malo okoli prinesli. Trto smo od njih dobili, jo svečano posadili, potem pa so se novinarji razpisali, da nam je propadla, češ, Ljubljančani ne znate s trto ravnati.« Jože Strgar se spozna na vinsko trto, na župa- novanje pa bolj slabo. Ubogi Ljubljančani! Št. 17 - 30. april 1992 Anton Roječ je ob besednih dvobojih maribor- ske županje z ljubljanskim redkeje prišel do besede. Tovornik: »Ker je bila posajena konec de- cembra, nihče ni verjel, da se bo prijela.« Strgar: »Dobro, novinarji so svoje pripomo- gli, ker itak vedno kaj narobe napišejo, pa so še to. V resnici je trta rasla in še raste ter je imenitna! Je pa tako lepa, da bo kmalu, no starejša ne bo kot mariborska, bo pa bolj rodo- vitna!« Tovornik: »Tako kot je pač vsaka mladost bolj rodovitna.« Roječ: »Celje ima pred Mariborom in Ljub- ljano vehko prednost. Je središče regije, v ka- teri je veliko zdravilišč, zato bi lahko celjsko regijo imenovali Termenland. Če bi še kje kaj zavrtali, bi gotovo še naleteli na toplo vodo. Nas to veseli, kajti zavedamo se, da bodo gost- je iz zdravilišč vedno radi prišli v regijsko središče. To je Celje, ki jim lahko pokaže svojo kulturo, preteklost, civilizacijo, ki je stara pre- ko dva tisoč let. Zamerim ljudem, ki so nekate- re spomenike, ki so jih našli v naravi, prenesli v muzeje. Ti bi morali ostati v naravnem oko- lju, tako kot je to na Zahodu, in kar bi mestu dajalo svoj čar. Tudi pomembne vloge celjskih knezov ne smemo pozabiti in moramo to znati predstaviti obiskovalcem Celja. Mariboru pa glede vinskega sejma svetujem: naredite svoj vinski sejem, mi pa se bomo odločili, katerega bomo obiskali.« Tovornik: »Hvala lepa za to ponudbo. Če smo pri sejmih naj povem, da Maribor znova postaja sejemsko mesto. Ni namreč pomemb- nega mesta na svetu, ki ne bi bilo tudi sejem- sko. To prinaša trgovski utrip in druge dejav- nosti. Tega smo se lotili letos. Maja bomo imeli velika mednarodna sejma Vzdrževanje in energetika, s številnimi spremljajočimi dejav- nostmi. Na področju vina smo postali že slado- kusci. Nameravamo se namreč ukvarjati s spe- cializiranimi vinskimi sejmi. Tako bi pripravi- li oUmpiado vin s področja npr. alpskih mest. Gre za več kot 30 mest, za južni del Nemčije in Francije, vzhodno Švico, severno Italijo in na- še območje. Ker prihodnje leto ne bo Olimpi- ade, bomo mi pripravili svojo. Celjane že sedaj, vabim, da nas obiščejo.« Jj Medved: »Kaj pa Ljubljančani?« I Tovornik: »Ljubljančani pa, mislim, se bod št. 17 - 30. april 1992 16,17 Bodo zatočišča varna ludi pred lalioto? $olgota bosanskih beguncev - Obiskali smo lih v celjskem zbirnem centru_ Samski dom Cinkarne na gibarjevi ulici v Celju. Upravnik doma nam pove jatančno število: petinpet- I jeset beguncev. Med njimi je (oaintrideset otrok, od do- jenčkov do šolarjev. Žensk je jedemnajst, večinoma mla- I dih mamic. Sedem moških je jedem ostarelih ljudi. Nekaj , jih je že odšlo dalje, čez mejo v Avstrijo in še naprej. Prišli pa bodo novi, a kaj ko jih bo j treba počasi zavračati. Sam- ski dom, kjer je celjski zbirni ) center, je prostorsko omejen. i Na stopnišču in na hodni- tih je tiho, prazno. Potrka- no na nekaj vrat in ugotovi- no, da so tudi sobe za njimi prazne. Ženska, ki jo potem srečamo, nam pokaže, kam oaj gremo. In zagledamo vse X)lno mater in otrok, na mi- ah pa polno oblačil in igračk. Ženske odbirajo, iš- čejo, majhne otroke zanima- jo samo igračke. Samo f otroških očeh se svetijo Irobne iskrice. In mize so v manj kot pol ure spet praz- le. Treba bo počakati na no- ro pošiljko Rdečega križa. Ženske in otroci se potem vr- nejo v svoje sobe in na hod- nikih je spet tiho... iioba številica 30 Tri ženske in štirje pred- lolski otroci, ki se z novimi gračkami igrajo na tleh. Nič mdega, če avtomobilček ni- na vseh štirih koles. Oblači- ;la, ki so jih mamice prinesle : sanje, jih ta hip sploh ne za- nimajo. ' Ženske dajejo videz otope- ■losti, ni jim veliko do pogo- vora. Kot da hočejo vsako 'misel na dom, predvsem pa na strah, ki so ga preživele v minulih dneh, odriniti čim dlje. Sprva na vprašanja od- govarjajo skopo, potem se 'začno pregrade rušiti in na- staja sestavljanka, podobna ^lego kockam, ki jih je veliko 'premalo, da bi lahko nastala 'celota. ' »Naš dom je v bližini I Zvomika. Iz dneva v dan je postajalo bolj napeto. Naen- krat so začeli prihajati tanki in takrat smo se zavedli, da bo začelo pokati in goreti tu- di pri nas. Naši možje so or- ganizirali prevoz s kamioni. V trenutku smo se morale odločiti. S seboj smo vzele le ^najnujnejše. Zbežali smo še pravočasno, zdaj to skorajda ^ več mogoče... Arkanovci so že v Zvomi- ku, okoli dvajset kilometrov od naše vasi. Vojska pa se je ^'selila v šole, vrtce. V teh "krajih smo živeli Mislimani Srbi. Več nas je bilo Mu- slimanov. Naša teritorialna obramba nas je začela opo- ^^rjati, naj se čim prej izseh- ■^0. V šolah ni bilo več po- ^ka, vrtci so bili prazni. Srb- ^ke družine so se izselile že pred nami. Ko smo odšli, se ^rt nas še ni streljalo, je pa °il Zvomik že skorajda pra- ?^n. Polovica hiš v Zvomiku 1^ okradenih, oropanih. ^ Dubici pri Kalesiji, kjer jaz doma, smo vsak dan '^Vedeli, da je kakšen Musli- '^an umrl...« Soba številka 34 Dve ženski, trije majhni otroci, šolarji. Na mizi je či- tanka za drugi razred osnov- ne šole, po posteljah ležijo pimčke iz cunj. Zunaj je to- plo, a se vsi ves čas zadržuje- jo v sobi. Po nekaj minutni moreči tišini, se na naša vprašanja začno počasi odzi- vati. »Za beg smo se odločili sa- mi. Napetost je naraščala, vedno bolj nas je bilo strah. Ves čas se samo sprašuješ, kdaj bo na vrsti tudi naš kraj. To je nevzdržno. Prevoz za nas so organizirali naši moški, možje, ki so na začas- nem delu v tujini. V Bosan- ski Krupi, od koder smo, je vse izumrlo. Devetdeset od- stotkov delavcev sploh ne hodi več na delo. Pouka v šo- lah že nekaj časa ni več. V naši občini nas je okoli se- demdeset odstotkov Musli- manov in le nekaj odstotkov je Srbov. Še pred letom dni med nami ni bilo čutiti nika- kršnih napetosti, potem pa smo se začeli grupirati. To je bilo najbolj očitno v tovar- nah, med delavci. Nismo ve- deli zakaj, pa tudi spraševali se nismo, zakaj je tako. Ne- koč enovita občina je bila zdaj razdeljena na dva dela: na srbski in na muslimanski del. V sredo sem poklicala v službo, da bi jih prosila, naj mi pišejo redni dopust ali neplačanega. Pa so mi odgo- vorili: »Kaj ti bo dopust, Krupa gori že pet ur«. Danes spet kličem, pa so vse tele- fonske zveze prekinjene. Tu- di policije ni mogoče dobi- ti... Za odjjod smo se odloči- le v trenutku. Med Muslima- ni je krožilo sporočilo, naj čimprej gremo. Avtobusi, ki so nas čakali, so bili nabito polni. Na obrežju Save smo izstopili, tam pa nas je že čakala tovorna ladja, ki nas je pri kraju Orašje prepeljala čez Savo. Okoli pet tisoč se nas je strpalo na to ladjo. Prevoz do Save in čez njo na hrvaško stran, so organizira- li naši teritorialci, potem pa so nas v Župi spet čakali av- tobusi. Naši moški, ki so na delu v tujini, so nas pripelja- li do Maribora, iz Maribora pa smo prišli v Celje z redni- mi avtobusi. Na vsej poti nas ni nihče oviral, tudi na slo- venski meji ni bilo nobenih problemov. Na stotine avto- busov je šlo skozi Bosno brez vsakršnih ovir, in človek se ne more znebiti občutka, da je tistim, ki smo jim napoti, veliko do tega, da izginemo, da nas ni več... Tukaj pa... nič se ne moremo pritoževa- ti. Dobimo zajtrk in kosilo, lačni nismo, a kako dolgo bo lahko še tako, se sprašujemo. Nihče ne ve, kdaj se bomo lahko vrnili...« Soba številka 42 Slika, podobna prejšnji- ma. Tri ženske in štirje otro- ci, ki so v Celje prispeli med zadnjimi. Iz Zvomika so in iz sosednjih vasi. Tudi zanje je značilno, da nič ne vedo, kaj se v Bosni dogaja, zakaj je do teh strahot prišlo in zakaj so naenkrat morali od doma. Vedo le, da so za vse zlo krivi Arkanovci, četniki in armada, kateri na koncu ni nihče več verjel, da nasto- pa v vlogi zaščitnika. Policija je v Zvomiku zdaj razdeljena na dva dela, na Muslimane in Srbe. Danes smo izvedeli, da so Srbi za- sedli radijsko postajo v Zvorniku. V torek, sedme- ga aprila je bil Zvomik na- paden. Povsod se je streljalo, padale so granate. Štiri dni in štiri noči smo bili v kleteh, obkoljeni z vseh strani. Veli- ko je bilo mrtvih, v glavnem pobijajo nas. Muslimane. Da bi te zločine prikrili, tmpla nalagajo na kamione in jih vozijo v Srbijo. Nihče ne ve za število ubitih. Najprej so v Zvomik vdrli .-Arkanovci, nato še vojska. Helikopterji letajo nad Zvomikom nizko, najbrž slikajo. Vse se je zad- nje dni dogajalo hitro, vse tako čudno. Nismo vedeli, zakaj se Srbi naenkrat selijo iz kraja. Ko je počilo, smo vedeli, zakaj. Potem smo do- bili Muslimani ukaz, naj se tudi mi čimprej izselimo. Hi- še tistih, ki so odšli pred na- mi, so okradene, vse je po- lomljeno, razbito. Edini cilj tistih, ki nas napadajo je, da nas izselijo ali pa nas pobije- jo. Mi smo ujeli še zadnji tre- nutek za pobeg...« Pri Aslli in Mehmedu Ašija in Mehmed Hodžič sta se iz Modrice v Celje pre- selila pred štirinajstimi leti. Oba sta se pri nas zaposlila in se pred par leti vselila v novo, lepo stanovanje v bloku na Milčinskega ulici. Dva otroka imata in dvosob- no stanovanje je bilo zanje pravo razkošje. Zdaj v nju- nem stanovanju, na triin- šestdesetih kvadratnih me- trih, prebiva osemnajst ljudi. K Hodžičevim so se zatekli sorodniki iz Modrice. Med njimi je sedem otrok:osnov- nošolcev, srednješolcev in dva dojenčka. Z domačima dvema torej devet. Z njimi so matere ter babica in dedek. ki je težek srčni bolnik. Brez zdravil je, četudi je odvisen od njih. Hodžičeva dnevna soba je nabito polna, ko se pogovar- jamo. Stric Mehmed in tetka As j a sta zadovoljna in za- skrbljena obenem. Zadovolj- na, ker sta lahko ponudila varen kraj njimim najdraž- jim, in zaskrbljena, ker se zavedata, da zalog hrane zmanjkuje. S čim, kako vsaj za silo vsak dan nahraniti osemnajst ljudi! »Za spanje ni problem. Stisnemo se na postelji v spalnici in po kavčih v dnevni sobi, nekaj jih mora spati na tleh. Tudi za oblači- la nas ne skrbi, smo pa na tmih glede hrane. Na Rde- čem križu pravijo, da bodo pomagali. Spodaj v bloku je prazno hišniško stanovanje. Morda nam bodo dovolili, da ga lahko uporabimo le za spanje. Nekje bi že dobili kakšen star kavč ali jogi...» sta pripovedovala Asija in Medmed, potem so se posto- poma oglašali njuni »gostje«. »Vse do zadnjega smo ver- jeli, da vojne v Bosni ne bo. Verjeli smo Izetbegoviču, ki je bil tudi sam prepričan, da bo šlo vse po mirni poti. Ver- jeli smo tudi v armijo. Zdaj vemo, čigava in kakšna je. Vsi smo bili zaslepljeni. Ar- mija se je že pred polTfta začela seliti iz kasam v srb- ske vasi, zasedla je tudi šole in srbske vasi so se pričele oboroževati. Zadnjih pet- najst dni, preden smo zbeža- li, ni bilo več pouka, v pro- dajalnah ni bilo ničesar, ži- veli smo od domačih zalog. V Foči, Višegradu in Zvorni- ku so se pričeli pravi masa- kri, ropali so prazne musli- manske hiše in jih zažigali. K sreči nas je neka dobra znanka, Srbkinja, obve?tiliu. da je na vrsti naša hiša F tem nam ni preostalo di ga, kot da se izselimo. Srbi Modrice so se izselili že preJ nami v sosednje srbske vasi, kjer je mimo. V sami Modri- ci in bližnjih krajih, kjer je polovica srbskega in polovi- ca muslimanskega prebival- stva, je večina muslimanskih hiš praznih. Agresorji se pri- peljejo s kamioni, vse kar je vrednega poberejo in potem hišo zažgejo. Izselitev Musli- manov in drugih ogroženih narodnosti je organiziral Rdeči križ Modrice in naši teritorialci: v avtobusih do Save, na ladji čez Savo, od hrvaške strani dalje pa ka- kor se je kdo znašel. Se sre- ča, da smo imeli s sabi nekaj malega nemških mark. Za redni avtobus od Slavonske- ga Broda do Zagreba smo morali plačati po enajst mark za vsako osebo. Z jugo- slovanskimi dinarji nimamo kaj početi. Mi smo zdaj vsaj na vamem, ni nas strah za življenja, težko pa je tistim, ki so ostali. Kdor ni pravo- časno zbežal, se ga bodo na dmgačen, grozovit način znebili. Vse nas je treba pregnati, iztrebiti. V Modrici se Muslimani ne skrivajo v zakloniščih. Tam ni varno pred masakri, zato ljudje ra- je bežijo v hoste...« MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER št. 17-30. april 1992 1« Nadaljevanje s 15. strani Nisem oddai davčne napovedi Zagotovo me republiški ra- čunalnik najde! Tudi poštar me najde: Za kazen bo treba plačati zelo vi- sok znesek. Najbolj »zagotovo« pri vsej stvari je, da ne bom plačal. V igro bo vstopilo sodišče in uvodoma jih bo zanimalo: Kdo ste? Kaj počenjate? Zakaj niste oddali davčne napovedi? 1. Sem učitelj, a delarn kot samostojni delavec. Imam pa še podjetje z oznako p.o. (Ma- karenko). 2. Pišem, prodajam, posre- dujem. 3. Obrtnica iz Laškega (Alenka Klemen) se mi junija predstavi kot lastnica zasebne potovalne agencije. Njej omo- gočim, da ji šole v 100 dneh nakažejo 273 tisoč DEM (v din), a popeljati mora okoli ti- soč učiteljev iz vse Slovenije na ogled sodobnih učil v Diisseldorf (od 27. 2. do 1. 3. 1991). a)ona je obrtnica, b) ona ni podjetnica, c) 273 tisoč DEM je lahko imela doma, d) oddati bo treba (do 28. 2. 1992) DAVČNO NAPOVED 91! Pri stroških cca 150 tisoč DEM in pri dobičku 120 tisoč DEM moraš biti pravi umet- nik, da davkariji prikažeš ne- gativno poslovanje, zato ome- njena obrtnica: a) sklene nek sporazum z Montenegrom (ta naj bi na- kazal denar v Nemčijo za pla- čilo hotelskih stroškov). Mon- tenegro denarja NE nakaže, ona mora še enkrat plačati 48.944 DEM. Montenegro NE vrne, Jugoslavije ni več in UVELJAVI SE NOVA PRAVI- CA ZA OBRTNIKE: odpis ter- jatev v poslih z bivšimi repu- blikami bivše Jugoslavije. b) Ker je 273 tisoč DEM le zelo veliko denarja, si je treba še kaj izmisliti. Obrtnica najde mene in sodišče mi sporoči, da me Klemenova toži za 86.773 DEM s pripadajočimi obrest- mi poleg 28.966 DEM. Obrtniki lahko uveljavljajo manjši prihodek tudi na osno- vi kakšne zadeve na sodišču. C) 273 tisoč DEM - 48.944 DEM (Montenegro) - 115.739 (jaz - če bi zahtevala tak zne- sek od mojega podjetja, se ji to šteje v prihodek in tako ne bi dosegla nič). Zato mora zoper mene vložiti civilno tožbo! Prikaže za 108.317 DEM pri- hodkov in stroškov za cca 200 tisoč DEM! V Času, ko šolske malice ob- davčujejo s 5 odstotki (in še vse ostalo) je treba storiti tudi take korake (ne oddati svoje davčne napovedi) in si na tak način omogočiti vpogled DAVČNE NAPOVEDI obrtni- ce Alenke Klemen iz Laškega! V Času, ko vsa PRAVICA ščiti njo (ne pa šol), se je pač treba obrniti na časopisne hiše in malce razmigati javnost. Če morajo slovenski ministri poročati o novih, dragih avto- mobilih ipd. bo tudi A. K. po- ročala javnosti o svoji davčni napovedi! Koliko pa bi moral jaz prija- viti? 71 tisoč SLT je bil moj prihodek na žiro računu samo- stojnega kulturnega delavca. Kaj pa podjetje? V njem pa nisem zaposlen, si je pa podjetje po ogledu sejma moralo sposoditi 15 tisoč DEM, da je tiskarna natisnila knjižice, ki so bile namenjene šolam. Šole so namreč knjižice kupile v prednaročilu za 13 ti- soč DEM in denar nakazale v Laško (na mojo zahtevo). Kdo pa je takrat vedel, kaj vse se bo dogajalo zaradi velikega problema A. K., ki ni podjetni- ca, kot obrtnico pa jo čaka davčna napoved!) Najbolj navaden izlet je na sodišču že več krat: 1. Moje podjetje toži za knjižni denar. 2. Zasebno tožim, ker je A. K. širila naokrog neresnične vesti. 3. Ona me zasebno toži, ker sem posumil, da si je novi avto kupila iz sredstev za Didakto. 4. Ona me toži za 115 tisoč DEM. 5. Spet jo tožim zaradi Tož- be (115 tisoč DEM), ki se upo- rablja v nek tretji namen (odpis). Časopisnim hišam! V marcu 1991 ste z velikimi naslovi objavljali: Celjski Makarenko nategnil učitelje, Osel gre le enkrat na led, Križev pot slovenskih učite- ljev, Didakta pa taka, ob tem pa se ni niti en sam novinar malo pozanimal, kaj je na nasprotni strani. Zato ne prilagam svoje obsežne doku- mentacije, vendar menim, da je ta zapis vredno objaviti. Ker se podpisujem jaz, tudi jaz od- govarjam za vsako napisano besedo. Vi pa dajte bralcu možnost, da si sam ustvari svojo sodbo in pove svoje. PETER ZALOKAR, Celje, Goriška 6 P.S. Šestega maja letos kre- ne na Didakto 92 (Basel) mojih pet avtobusov (235 učiteljev). Moralo bi jih 2600! Konkurenca (skupek neka- terih slovenskih potovalnih agencij) je leta 1991 peljala le en avtobus! Letos že tri avtobuse! Lotijo se uničevanja nekega projekta, da popeljejo sto uči- teljev po malo bolj popoprani ceni! Veiilca noč v ceilsici bolnišnici v nedeljo, 19. aprila, ob 20. uri, je bila pred nevrološkim oddelkom celjske bolnišnice, velikonočna maša, katere se je udeležilo več kot 50 bolnikov z različnih oddelkov. Bogoslužje je vodil gospod Tonček Ratej, spremljal pa ga je mladinski pevski zbor, pod vodstvom Bernarde King. Z veliko- nočnimi recitacijami je sodelovala prof. Sonja Mlejnik. V velikonočnem voščilu bolnikom in pristonim zdravstvenim delavcem, se je bolniški kurat zahvalil tudi vodstvu bolnišnice, ki je z dovoljenjem za mašo, polepšalo praznične dni. Veliko- nočna podobica podarjena vsakemu bolniku, namesto pirha, pa bo ostala trajen spomin na veliko noč v bolnišnici. I. M. Postajališče pri Seličevem liramu Naš kraj je majhen in zato - štirje razredi osnovne šole so, v peti, šesti, sedmi, osmi zdaj učenci se vozijo. Več ge- neracij pod milim je nebom na avtobus čakalo, da v šolo jih odpelje in nazaj domov pripe- lje. V mrazu, snegu in dežju ob robu so ceste čakali, premra- ženi, mokri so cepetali ali na soncu razposajeno se igrali. Pozabili večkrat so, da avto- mobili veliki in majhni, takšni in drugačni, mimo njih drvijo. Le nekaj metrov stran dovolj prostora je bUo, lepa nova je bila lesena hišica postavljena. Pred mrazom, snegom, dež- jem, pod streho so se skrili na- , debudni šolarji in včasih tudi se učili. Ko so počitnice, je sa- motna hišica ostala, le malo potnikov je v njej zavetje iska- lo. In v novem šolskem letu so hišico uredili, papir, lepilo, ri- salne so žebljičke od doma pri- nesli. Nekega jutra pa že od daleč je svoja rebra hišica, kazala, polomljena in strta je šolarje pričakala. Hodili so krog nje, z glavami majali in se spraše- vali: »Kdo nam je naredil to?« Vprašanje je ostalo brez odgo- vora, a eno jasno je, da v ponos to kraju ni. Vem, da nekega bo dne hišica popravljena, ali pa pred razgrajači bo lahko zava- rovana? In za konec še vpraša- nje: »Ti, ki si naredil to, ali si se kdaj vprašal, da to lastnina je vseh nas?« MILENA TERŠEK, Zidani Most Popravek v pismih bralcev je bil v številki 15 objavljen tudi prispevek o praznovanju Velike noči v celjskem do- mu upokojencev. V besedi- lo se je pomotoma pritiho- tapila beseda gospod di- rektor, pravilno pa bi mo- ralo pisati gospa direktor. Za napako se prizadetim opravičujemo. I ZAHVALE, POHVALE Ugledni gostje v zavodu Milia Pintar Vsak obisk v zavodu Miha Pintar v Dobrni pomeni otro- kom doživetje. Toliko lepše, če gostimo ob praznikih. Vse lepo in prijazno je vrednejše, če ga moremo deliti z ljudmi dobre volje... 2e več let obiskuje otroke v domu ob vseh večjih prazni- kih z bogatimi darili gospa Katarina Zewe. Osebno zavze- manje za otroke z motnjami je gospa Zewe prenesla tudi na številne vplivne ljudi, ki imajo možnost, da podprejo akcije za pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Izredno cenimo nenehno težnjo po ozaveščanju soljudi o drugačnih otrokih, ki potre- bujejo dodatno pomoč. V veli- ko veselje nam je, ko tudi s strani številnih tujih obisko- valcev dobimo priznanje in vzpodbudo. Prav na Velikonočno soboto smo imeli uglednega gosta - gospoda Johanna Krausserja iz Numberga. Gospod je pred- sedujoči močne zveze humani- tarnih organizacij za socialno delo. V široko razvejani dejavno- sti te organizacije se je udeja- nila tudi zamisel za pomoč preko državnih meja. Tako je gospod Krausser iz svoje orga- nizacije pripeljal izdatno po- moč za otroke iz doma in za predšolske otroke v vrtcu Do- brna. V akciji zbiranja jih je vodil predvsem občutek za otroške želje in potrebe. Nadv- se posrečeno in nezmotljivo! Otroci so dobili pravo razkošje igrač, učnih pripomočkov in na kilograme sladkarij... Ob takšnem darilu kar težko najdemo prave besede zahva- le. Naj jih pospremimo z izrazi globokega spoštovanja do go- spe Zewe in gospoda Kraus- serja, v imenu otrok pa iskren zahvala za veliko skrb in pri jazno pozornost! j IRENA ARTANl Zadrega Mleko se je skisalo in kruh zmanjkalo, nič ni v shramb takega, kar družina rada im Odprte trgovine ni ob ned( Ijah, praznikih, gospodinjo { skrbi, kaj naj naredi. Sporni ona se zdaj, kje je tisti krs kjer tudi ob takem času se d< bi, kar v lonec dala bi. Tal s cekarjem hiti, da mlekj kruh nabavi si, zraven pa i kaj doba, kar trgovina MOS (v Zidanem Mostu) ima. MILENA TERŠEl Zidani Mol PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v torek, 5., maja, ob 10. in 12. uri, predstava Sue Townsend Skrivni dnevnik Jadrana Krta, režiserke Duše Škof, za abonma Srednje šole Borisa Kidriča Celje. V sredo, 6. maja, ob 10. in 17. uri, bo ista predstava najprej zaključena za Osnovno šolo Vojnik in nato zaključena za Gimnazijo Celje. V Narodnem domu v Celju, bo v torek, 5. maja, ob 19.30, abonmajski koncert, ki ga organizira Zavod za kulturne prireditve, violončelista Cirila Škorjanca in pianistke Mojce Pucelj, ki bosta izvajala dela Schumanna, Schu- berta in Lipovška. V prostorih Železniške zobne ambulante na Aškerčevi 1 v Celju, si lahko do četrtka, 7. maja, ogledate razstavo likovnih del - slike, olja in akvarele Likovne sekcije Železničarsko prosvetnega društva France Prešeren iz Celja. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 18. maja, ogledate razstavo Grafičnih tehnik različnih avtorjev iz zbirk starih grafik donatorja Kurta Miillerja. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo do 8. maja, razstavljal keramiko Tomo Plevnik iz Celja. V I. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate razstavo Likovnih monografij. V vinoteki Probus v Termah Zreče, si lahko ogledate razstavo slikarskih del samostojnega slikarja Dušana Na- glica. V paviljonu Tempel v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 3. maja, ob 11. uri, promenadni koncert Orkestra Slovenske policije, ki ga vodi dirigent Milivoj Šurbek. V Jurkloštru, bo v nedeljo, 3. maja, ob 20. uri, Florjeva- nje - prikaz običaja, ki se je v tem kraju ohranil vse do današnjih dni. Zaključek Florjevanja je predviden okrog 2. ure zjutraj v kartuziji Jurklošter. Ob robu Zdraviliškega parka na Dobrni, bo nocoj, v četrtek, 30. aprila, od 20. ure dalje Večer ob kresu. Na večeru se bodo predstavili: Folklorna skupina iz Kompol nad Štorami, vokalna skupina Osnovne šole Dobrna ter Mešani pevski zbor Zdravilišča Dobrna. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bodo v ponedeljek, 4. maja, ob 10. uri, odprli ribiško razstavo ob 40-letnici Ribiške družine Celje in 80-letnici ribištva na celjskem. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, med 16. in 17. uro popoldan vsak dan pa bodo prikazovali vezanje vunetnih muh. V Kulturnem domu v Žalcu bo v torek, 5. maja, ob 10.30 uri, podelitev bralnih značk in srečanje s pesnikom Tone- tom Pavčkom, dramsko plesni krožek osnovne šole Petra Šprajca pa se bo predstavil z Jurijem Muri jem v Afriki. Št. 17-30. april 1992 9 • Branko K. je v torek, 21. aprila zvečer zaslutil nevarnost in hitro ukrepal. V njegovem »Korenčku« sta se mudila dva neznanca in se besedno ravsala. Ko je v prodajalno prispela poli- cijska patrulja, je izvedela, da sta se pred »Korenč- kom« dva možakarja stepla in da kanita isto početi tudi v notranjosti trgovine. Ker pa sta zaslutila bližajočo se »modro nevarnost«, sta jo še pravi čas pobrisala. Ker ju ni nihče poznal, sta po- stala »brezimenčka«. • Na cesti v Prožinski vasi se je istega torka po- poldne Ema K. zakadila v Marijo P., jo z veščim ka- rate udarcem spravila na tla in jo, na tleh ležečo re- vo, obdelovala s pestmi in jo tepla s palico. Kaj je Ma- rija Emi tako hudega stori- la, nam ni znano, vsekakor pa bo ta »ženska zadeva« dobila epilog pred sodni- kom za prekrške, kamor bo stopila napadalna Ema. • Estera, ljubiteljica le- pega slovenskega petja, je bila istega torkovega veče- ra hudo prizadeta, ko je morala poslušati glasbeni koncert iz bogate pijanske pevske zakladnice, ki se je odvijal na pločniku pred celjsko trgovino Volna. Ko je na kraj prispela policij- ska patrulja, je identifici- rala zborovodjo in njegov mini zborček. Andrej Č. je koncert prekinil in s svojo druščino mimo odjadral v tiho noč. • Pomlad pa nekatere res hudo razganja. To goto- vo velja za Sebastjana in Igorja, Celjana, ki sta na- meravala priti do brhkih mladenk skozi streho na terasi dijaškega doma ob Ljubljanski cesti. Pa ju je zalotil tamkajšnji varnost- nik in randi je šel po gobe. Punce pa v jok! • Minuli četrtek po- poldne je bila Gospa K. po- čaščena z obiskom svojega bivšega zakonskega tovari- ša. JovoU. si je tega po- poldneva močno prizade- val, da bi njegova bivša ne pozabila prehitro, kako je izgledala nekdanja zakon- ska idilika. Policijska pa- trulja je Jovota zasačila pri akciji in ga z napotnico po- slala k sodniku za pre- krške. • Gospa Zofka z Otoka je minuli petek zvečer pri- javila, da ji okoliški fantje mečejo v okna kamenje in jo s tem ogrožajo. Na kraj je prišla policijska patru- lja, ki je ugotovila, da je v Zofkino polknico res nekdo zagnal nekaj, kar je zaropotalo. Pa to ni bil ka- men, ampak košček lesa. S čim se je gospa Zofka okoliškim fantičem zame- rila, pa najbrž ve le ona. • Mira N. iz Vrunčeve je v petek ponoči sporočila, da se je njen otrok prebu- dil, ker nekje v bližini mla- doletniki mečejo petarde. Policija je tam našla Jova- na, Vilija, Roberta, Andre- jo, Saša in Bogdana, ki pa pri sebi niso imeli petard. Povedali so jim, da so pre- glasni in da je že skrajni čas, da gredo domov spat. Tako se je tudi zgodilo. • Gk)spa, ki se polici- stom ni hotela predstaviti, je po telefonu sporočila, da je pri sosedih P. na Šlan- drovem trgu potrebna in- tervencija, ker so zelo buč- ni. Patmlja, ki je nemudo- ma prispela na kraj nemi- ra, je tam našla blaženi mir. Gospem, ki nimajo te manire, da se ne predstavi- jo, res ni treba verjeti. Spo- štovana neznana gospa, ali ste zdaj zadovoljni? • Zadovoljili bomo tudi gospoda Jožeta G. iz Celja, ki je v soboto sporočil na policijo, da ne more spati, ker imajo v stanovanju An- dreja P. »premočno« glas- bo. Policisti so ugotovili, da je v Andrejevem stano- vanju res malo preglasno, obenem pa so izvedeli, da Andrej proslavlja »poslo- vilnega«. Vprašanje, ki ga postavljamo gospodu Jože- tu - prijavljitelju: Bi se ne dalo priti do miru tudi na kakšen bolj primeren, medsosedsko prijaznejši način? • V nedeljo zjutraj je Marija P. sporočila, da se po zaprtem delu mesta Ce- lja vozi v avtomobilu štiri- članska posadka, ki iz vo- zila meče ^la jabolka in s tem ogroža pešce. Ker si je Marija zapisala registr- sko številko vozila, bo last- nika mogoče kar hitro najti. M. A. Ne povejte, da vas ni doma Čas dopusta Je tatovom najbolj naklonjen Po podatkih UNZ Celje oziroma po- sameznih policijskih postaj, se število vlomov in kraj v času praznikov in letnih dopustov vedno občutno pove- ča. Ker so pred vrati prvomajski praz- niki (nekateri jih uživajo že od prejš- nje sobote), ne bo odveč, če vas spom- nimo na nekatere ukrepe, ki bi vas obvarovali pred morebitnim neprijet- nim presenečenjem ob povratku domov. Nekaj pred odhodom na dopust za- gotovo ne smete narediti: spustiti vseh rolet na oknih ali celo na vratih prile- piti obvestilo, da ste na dopustu in kdaj se boste vrnili. Če imate avtomat- sko telefonsko tajnico, ji pač ne boste zaupali, da greste na dopust in do kdaj boste doma nedosegljivi. Raje se ji zla- žite, da se proti večem vmete. More- bitni tat, ki bo preverjal, če je v hiši kdo doma, se tako za obisk vaše hiše ali stanovanja ne bo odločil. Za varovanje vašega premoženja in mimejši dopust lahko storite še več. Če je vaša ključavnica stara in dotra- jana, jo zamenjajte z novo, po možno- sti sodobnejšo in s tem vamejšo. Še boljša je vgraditev alarmne na- prave. Tovrstni varovalni sistemi so pri nas sicer še redkost, v zahodnem delu tujine pa je danes že kar težko najti stanovanje brez takšnega tehnič- nega varovanja. Gotovo iniate tudi kakšnega soseda, ki mu lahko zaupate, da občasno nad- zira vaše stanovanje. »Dovolite« vaše- mu bližnjemu sosedu, da kdaj obesi svoje oprano perilo na vaš balkon, od- pre na stežaj vaše okno in ga naslednji dan spet zapre. Sploh pa naj poskrbi za redno praznenje vašega poštnega nabiralnika. Natrpan nabiralnik je vlomilcu idealen smerokaz. Dragocenosti, kot so zlatnina, devi- ze ipd., v času dopusta ne puščajte doma, sploh pa ne na takšnih mestih, kjer jih bo vlomilec oziroma tat zago- tovo in v najkrajšem času našel. Naj- vamejša mesta za dragocene predmete so še vedno bančni trezorji. Pred odho- dom na dopust je pametno tudi zapisa- ti številke dražjih tehničnih in aku- stičnih predmetov, saj boste s tem po- licistom olajšali delo pri iskanju teh predmetov, ki bi vam bili morebiti ukradeni. Pa še to: Pred odhodom prekontroli- rajte elektriko, vodovodno in plinsko napeljavo, da ne bi bili med vašim dopustom v vašem stanovanju nepo- vabljeni gostje gasilci, ki imajo to »sla- bo« lastnost, da pridejo vedno takat, ko se že kadi, ko že gori ali ko je v stanovanju že poplava. MARJELA AGREŽ Ovadili metalca bombe Na celjski policijski postaji so te dni sestavili kazensko; ovadbo zoper osumljenega Boštjana Š., ki naj bi 16. februarja ^ letos v nočnih urah na dvorišču 4. osnovne šole v Celju odvTgel :j vojaško ročno bombo, ki je tam eksplodirala. S tem naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Ob eksploziji j bombe pa je na šolskem poslopju nastala materialna škoda \ v višini približno 100 tisoč tolarjev. Osimiljeni je vojaško ročno bombo dobil od bivšega sošolca^ Ivana H., potem jo je nekaj časa hranil doma, Ž5. febmarjai zvečer pa se je z bombo odpravil v diskoteko Jimgle v Celju in joj odložil v grmovje pred diskoteko. Okoli treh ponoči naslednjega \ dne je diskoteko zapustil, vzel bombo iz grmovja in odšel s pri-; jatelji proti domu. Na Dečkovi cesti se je med potjo odločil, da' bombo aktivira in jo odvrže. Po eksploziji na šolskem dvorišču; je s kraja dejanja zbežal in kasneje odšel domov. M.A.1 mini KRIMIČI Dragocena torbica Ana L. iz Žalca je morala biti v nedeljo zjutraj zelo žalostna, ko je spoznala, da je minulo noč nekdo vlomil v njeno sta- novanjsko hišo na Polzeli in iz sobe odnesel njeno usnjeno torbico. Toliko bolj vesel pa je bil storilec, ki je v torbici našel zapestnico iz zlata, zlato ogrli- co, okoli 3500 nemških mark, blizu 7 tisoč avstrijskih šilin- gov, 15 tisoč tolarjev ter nekaj čekov Ljubljanske banke. Vse skupaj sešteto znaša blizu pol miUjona tolarjev. Lotii se ga je z nožem v stanovanju Jožice K. v Žalcu se je minuli petek po- poldne vnel hud prepir med Ljubom B. in Milanom G. Pre- pir se je stopnjeval do točke, ko je Milan zgrabil za nož in Ljuba zabodel v predel trebu- ha, v stegno in prsa. Na srečo so bile rane le površinske. Osumljeni Milan G. bo moral na sodišče. Ukradel denarnico v samskem domu v Šercer- jevi ulici v Velenju je Sadiji O. nekdo minulo soboto iz žepa ukradel denarnico. Kraja de- narnice še ne bi bila tako bole- ča, če ne bi bilo v njej 400 mark, 600 šilingov, nekaj to- larjev, osebna izkaznica, če- kovna knjižica s čeki in potr- dilo o državljanstvu. Okradei dva avtomobila v noči na 26. april je nekdo vlomil v dva avtomobila, ki sta stala pred gasilskim domom v Kozjem. Na obeh vozilih je storilec razbil okenska stekla in iz obeh vozil odnesel avto- radio kasetofona. Oškodovan- ca sta Miroslav F. iz Kozjega^ in Roman T. iz Loke pri Žu- smu, vsak za okoli 25 tisoč to- larjev. Devizni »iztržek« Precej več uspeha je imel ti- sti neznanec, ki je 21. aprila vlomil v stanovanje v Ravnah nad Šoštanjem. Odnesel je sveženj nemških mark, kupček avstrijskih šilingov in nekaj domačega denarja in s tem lastnika Antona P. oškodoval za okoli 110 tisoč tolarjev. Kazen svetega Antona? v času od 22. do 23. aprila je nekdo vlomil v kapelico v Ka- sazah, od koder je odnesel le- sen kipec Marije z Jezuščkom, kipec Svetega Antona in kip Boga Očeta. Ker je Anton sve- tega zakona patron, se storilcu obeta najmanj ženina nezve- stoba. Kradli zastave v času od 24. do 27. aprila so izginile slovenske državne za- stave in zastave mesta Celja. Neznani storilci so odnesli kar 30 parov slovenskih in celjskih zastav, ki so, prazniku v poz- drav, plapolale na Mariborski in na Dečkovi cesti ter na Čo- povi in Grevenbrojski ulici. Celjska Komunala je s to krajo oškodovana za okoli 120 tisoč tolarjev. M. A. Odprta vrata s pohvalami v torek, 28. aprila je bil od 10. do 17. ure Dan odprtih vrat na Policijski postaji v Celju. Občani so si lahko tega dne ogledali in izvedeli (skoraj) vse, kar jih zanima v zvezi z delom celjske policije. Z obiskom so bili organiza- torji zadovoljni, saj so skozi odprta policijska vrata vsto- pali občani različnih starosti, od osnovnošolcev in dijakov do upokojencev. Zadovoljni pa so bili tudi obiskovalci, kar je najbolj razvidno iz zapisov iz knjige vtisov. Nekaj teh smo si pribeležili: »Vzorna urejenost. Vidim, da nas dobro vamjete.« »Edina pot do spoštovanja de- la drugih je informacija.« »Zdaj vaše delo še bolj cenim.« »Želim si še veliko takšnih Od- prtih vrat.« Pravi prosti spis pa je napi- sala skupina deklet, ki je med drugim zapisala: »Obisk na policijski postaji je bil super. Izvedele smo dosti novega. Verjetno je bil za vse najbolj razburljiv ogled orožja in po- slušanje problematike v zvezi z mamili. Policaji, ali »ta pla- vi« so bili prijazni in niso bili zadržani (s pripovedovanjem). PoUcijsko postajo torej zapuš- čamo v upanju, da se bmo tja še kdaj vmUe, vendar ne zara- di storjenih kaznivih dejanj... M. A. Lačni vlomilec v noči na 27. april je nezna- nec vlomil v gostišče na Sta- rem gradu nad Celjem. Ko je premagal lesena vhodna vrata, je imel prost vstop do jedače in pijače. Ko se je najedel in na- pil, je odšel. PROMETNE NfIGODE Peška pred avto Na magistralni cesti v Pro- iinski vasi se je v torek, 21. 8prila zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba l»udo telesno poškodovana. Mojca Klinar (20) iz Prožin- ske vasi je na avtobusnem po- stajališču izstopila iz avtobusa ift izza njega takoj prečkala Vozišče. V tistem trenutku je iz ^eri Štor pripeljal voznik osebnega avtomobila, 39-letni Srečko Gobec iz Cmereške Sorce, ki je z vozilom zadel pe- in jo zbil po vozišču. Peška utrpela hude telesne po- škodbe. f^ristai na njivi Na regionalni cesti, izven "aselja Žiče, se je v četrtek, 23, JPrila zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba ••udo telesno poškodovana, pa lažje. Na vozilu je na- ^'alo škode za okoli 850 tisoč ''^•arjev. J Iz smeri Draže vasi je proti pOčam vozila osebni avto 28- pna Karmen Grosek iz Zbe- '^^ega. Izven naselja Žiče je ^Peljala na bankino, od tam pa na polje, kjer se je vozilo prevrnilo. Hude telesne po- škodbe je utrpel sopotnik, 65- letni Pavo Mikac iz Varaždina, drugi sopotnik, sedemletni otrok, pa je bil v nezgodi lažje poškodovan. Trčenje v križišču v križišču Grevenbrojske in Kraigherjeve ulice v Celju se je v petek, 24. aprila ponoči, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, materialna škoda pa znaša okoli 40 tisoč tolarjev. Po Grevenbrojski ulici je iz smeri Dečkove ceste vozil kolo z motorjem 36-letni Mika Jo- sič iz Celja. V omenjenem kri- žišču je zavijal v levo, takrat pa je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila, 31-letni Zdenko Šega iz Celja, ki je tr- čil v zadnji del kolesa z motor- jem. Mopedist Josič je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Avto obrnilo na streho v soboto, 25. aprila zvečer, se je na lokalni cesti v Topolši- ci pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 60 tisoč to- larjev. Gorazd Starič (19) iz Topol- šice je vozil osebni avto po lo- kalni cesti iz smeri Šoštanja proti bolnišnici v Topolšici. V bližini križišča za hotel Ves- na je zapeljal v levo, nato v desno in spet v levo, nakar je trčil v obcestni robnik, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. Vijugal po klancu Na regionalni cesti v Logar- ski dolini se je minulo soboto zvečer pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo po- škodovana. Iz smeri Rinke proti Solčavi je po klancu navzdol vozil kolo z motorjem 51-letni Anton Resnik iz Podolševe. Med vož- njo po klancu ga je v ovinku začelo zanašati, tako da je pa- del po vozišču in se hudo teles- no poškodoval. Trčil v kolesarko Na regionalni cesti v kraju Nazarje, se je minulo soboto zvečer pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo te- lesno poškodovana, material- na škoda pa znaša približno 150 tisoč tolarjev. Iz smeri Mozirja je proti Radmirju vozil osebni avto 65- letni Anton SeUšnik iz Rečice ob Savinji. V kraju Nazarje je v levem ovinku zapeljal na bankino in v obcestni jarek ter spet na bankino, kjer je trčil v kolesarko Lidijo 1.(13) iz Na- zarij, ki je takrat pripeljala mimo. Pri padcu je utrpela hu- de telesne poškodbe. Nezgoda v Laškem Na magistralni cesti v Las- škem se je v nedeljo, 26. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Franc Odlazek (36) iz Debra pri Laškem je vozil osebni av- tomobil iz smeri mestnega sre- dišča v Laškem proti Celju. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal desno z vozišča na bankino, vozil po njej okoli 30 metrov, zapeljal nazaj na levo stran vozišča, kjer je trčil v be- tonski steber, v vrtno ograjo in v živo mejo, nato pa še v tam parkirano osebno vozilo, last Jožeta Aškerca iz Dobrteše va- si. V nezgodi se je voznik Od- lazek hudo telesno poškodo- val. Gmotna škoda je nastala na obeh vozilih in na vrtni ograji. Vozilo na boku Na lokalni cesti v Kasazah se je minulo nedeljo ponoči pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna ško- da pa znaša okoli 50 tisoč to- larjev. Simon Walter (19) iz Lopate, je vozil osebni avtomobil iz smeri Liboj proti Petrovčam. V naselju Kasaze je v pregled- nem levem oviriku zapeljal desno z vozišča na bankino, nato pa nazaj na vozišče, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Voznik se je v nezgodi hudo tele^o poškodoval. Prometna statistika v času od 20. do 26. aprila se je na cestah našega območja pripetilo devet prometnih nez- god, v katerih je bilo sedem oseb hudo telesno poškodova- nih tri pa lažje. M. A. Št. 17-30. april 1992 20 Zdravo, počitnikarji! Najprej sem vam dolžna opravičilo za napako iz prejšnje številke. Po pomoti je bil objavljen napačen test. Namesto metala smo vam postregli z ljubezen- skim testom. Pa brez zamere, prosim! Kakor hitro vas malo pokaram, kar zaleže. Malce ste se že potrudili in nam poslali nekaj prispevkov. Žal pa med njimi ni bilo nobenega predloga, o čem naj bi v prihodnje pisali. Nad Vrtiljakom se ne pritožujete, torej lahko klepam, da vam je všeč takšen, kot je. Tudi osmošolci so se oglasili z nekaj dopisnicami. Časa je še malo in če hočete priti v rubriko, se čimprej oglasite! Če pa vam ne uspe priti na vrsto v tem šolskem letu, vam ponujam še eno možnost in sicer jeseni, ko bomo rubriko malo spremenili in ji dali novo ime Prvič skupaj. Namenjena bo srednješolskim fazanom s celj- skega območja. Dovolj pa ne bo le slika, temveč se bo treba malce bolj potruditi. Kako in kaj, se bomo zme- nili septembra. Preostane mi le še to, da vam zaželim lepe počitnice. Kolikor jih je pač še ostalo. Uživajte, kolikor se le da, predvsem pa četrtošolci, ki jih junija čakajo zaključni in sprejemni izpiti. Bolj malo časa še imate, zato se kar zakopljite med zvezke in knjige, da ne bo potem pre- pozno. Pika. Adijo do prihodnjič! Mojca MODA V ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center - Celje V znamenju rož Do vročega po- letja je še precej časa, toda ustvar- jalci mode svoje poletne zapovedi že predstavljajo in ustvarjajo za na- slednje leto. Letošnja oblači- la so enobarvna ali potiskana z vzorci. Med vzorci bo pre- vladoval cvetlični. Ta se pojavlja predvsem na na- branem kratkem krilu ali poletni obleki, pa tudi na legicah. Cvetlični vzorec lahko dopolnjujejo tudi pike in črte. Nad pikami so modni ustvarjalci še vedno navdušeni. Velikanske pike in male pikice se pojavljajo na vseh delih poletnih oblačil. Večini se zdi najbolj primerno, če so pike bele in je podlaga pisane barve. Tokrat pa je malo drugače, poleg belih pik so modne tudi pisane pike. To pomeni, da je material potiskan s pikami različnih barv. Dolžine kril so zelo različne, segajo nad koleni pa do pod kolen. Mini krila so najpogosteje široka in nabrana ali plisirana. Še vedno so modne bermudke ali pa čistorkratke hlačke. Možnosti je veliko, poletje pa bo dolgo in vroče, zato si le pazljivo izberite oblačila. Nindža bojevnik - IViicIiaei Oudikoff Farm Boy - Coffee Shovv v mestecu Pismo Beach, tri ure vožnje z avtom iz Los Angelesa. V kotu sedi na stari, obrabljeni zofi eden največjih hollywo- odskih igralcev akcijskih filmov. Micha- el Dudikoff. Slavni Nindža, ki smo si ga lahko ogledali tudi v naših kinematogra- fih. Michael je glavni igralec. Vaša zvezda. Vas zanima, kako izgleda njegov de- lovni dan? Takole je bilo tistega snemal- nega dne. Ura je pravkar odbila štiri popoldne, toda Michael je ravno vstal iz tople po- stelje. Ni lenuh, ne! Celo noč je snemal. Strežnica Wyoma mu pripravlja zajtrk. Tri pečena jajca in hrustljavi krompir- ček. Dvakrat ji je poslal zajtrk nazaj. Najprej so bila jajca preveč pečena, po- tem je bil krompir preveč bled... Kakšen razvajenec! Michael je odraščal skupaj s še štirimi sestrami. Tri so starejše, ena je mlajša od njega. Njegov oče Michael je vzgajal svo- je otroke v strogem katoliškem duhu. Pri mizi so morali otroci sedeti popolnoma mimo in tiho. »Danes je mehak kot med- vedek«, se nasmehne igralec. »Zbira ča- sopisne članke o meni. Njegova hiša je postala že pravi muzej.« Mati mu je umrla pred osmimi leti. Udarca usode Michael še do danes ni prebolel. »Bila je super ženska in mati, kot si jo lahko človek le želi.« In kako živi Michael? Skupaj s treinj psi (Dakota, Ninja, in Spur) živi v prelepj vili s prečudovitim pogledom na Pacifij^ Njegov najljubši prostor je v kotu ob kaminu. Osebna izkaznica Pravo ime: Michael Duduikoff III. Rojen: Oktobra 1957 (Redono Beach, Ka- lifornija, ZDA) Velikost: 184 cm Lasje: svetlo rjavi Oči: zelene Hobi: dvigovanje uteži, joging, pohištvo v kavboj skem stilu... Naslov: Michael Dudikoff, c/o Cid Craig Agency 8485 Melrose Plače, No. E Los Angeles, California 90069 USA Poroka je zanj tujka. Fant vsako jutro preteče nekaj kilometrov ob obali. Redno dviguje uteži in sploh pazi na svojo po- stavo. Ko je snemal Nindža filme, je tre- niral skupaj s karate mojstrom Mikom Stonom. Pozdravljeni plesalci! Danes bomo spoznali novo osnovno gibanje za ples češkega izvora - polko. Ples je nastal ob koncu 19. stoletja. Zelo se je uveljavil tudi pri nas, predvsem, kot družabno obliko pa ga po- gosto srečujemo na plesiščih. Ples je poskočen. Osnovno gibanje je sestavljeno iz menjalnih korakov, ki pa so nekoliko bolj odprti. Menjal- ne korake poznamo iz plesa ča-ča-ča, le, da jih pri polki plešemo nekoliko naprej in vstran. Drža plesnega para je nekoliko drugačna. Plesalec prime plesalko z obema rokama za boke v višini pasu, plesalka pa položi roke na plesalčeva ramena. Koraki so kratki, ritem glasbe je v 2/4 taktu, hitrost glasbe pa je -nekje 55 do 62 taktov na minuto. Osnovno gibanje za plesalca: 1. LN vstran in malo naprej Štetje: 1 2. DN priključi LN in 3. LN vstran in malo naprej 2 4. DN vstran (v desno) in malo naprej 3 5. LN priključi k DN in 6. DN vstran in malo naprej 4 Osnovno gibanje za plesalko: 1. DN vstran in malo nazaj 1 2. LN priključi k DN in 3. DN vstran in malo nazaj 2 4. LN vstran in malo nazaj 3 5. DN priključi k LN in 6. LN vstran in malo nazaj 4 Ko se postavimo v držo - plesalec z obrazom v plesno smer - pričenja plesalec z levo nogo, plesalka z desno. Najprej poskusimo počasi brez glasbe, nato pa glasbo počasi »poveču- jemo«. Poglejmo si še korake na skici: Nagradno vprašanje Kje je domovina tanga? Odgovore pošljite na do- pisnicah na znani naslov. V prejšnji številki smo vam zastavili vprašanje, koliko slik ima četvorka. Če ste zapisali pet ali pa šest, je bil vaš odgovor pra- vilen. Šesta slika je korač- nica, ko plesalci odhajajo s plesišča. Nagrado prejme Tadej Ocvirk, Slomškova 12, Šentjur pri Celju. Čestitamo! Nagrado prejmeš po pošti. Št. 17 - 30. april 1992 ZADNJIČ SKUPAJ Osnovna šola Lava 8. a 21 Slovenske orglice In škotske dude Ansambel Slovenija je bil ^tanovljen natanko pred pet- najstimi leti in že od samega jgčetka je prijetno presenečal. y'odilna v ansamblu, Jože in fjta Galič, dajeta ton skupini, ^ je na področju domače glas- ih drugačna od drugih tovrst- 0Ji ansamblov. prvič je skupina presenetila 2 imenom, saj je večina odki- jiavala z glavo, češ, kaj bo ,Slovenija«. Jože je to drugače ^temeljeval: »Gledali smo naprej! Radi smo imeli Slovenijo in čutili smo, da prihaja njen čas. Ni- smo se zmotili in danes lahko s ponosom predstavljamo pov- sod mlado, samostojno Slove- nijo.« Čudna je sestava skupine... »Domača! Male orgUce, vi- olina, citre, bas... Zraven ne- pogrešljiva harmonika in lepi glasovi, vse to je porok, da lah- ko viže lepo zazvenijo.« Lani ste presenetili z med- narodnim gostom... »Na poti po svetu z družino in kočijo se je v Slovenj Grad- cu ustavil Škot David Grant. Srečali smo se, spoznah in ker smo bili sorodnih duš, postali prijatelji. Na vrtnih veselicah ansambla Slovenija je v odmo- rih igral na škotske dude in postal prava atrakcija. Nasto- pili smo v novoletnem Vide- omehu s skladbo Slovenija, moj drugi dom. Davida je tako spoznal širši krog ljubiteljev domače glasbe. Potem so se nastopi kar vrstili: Orfejčkova parada na Ptuju, ponovno sne- manje za Videomeh, nastop v TV oddaji Zdravo, poslovilni koncert v Dravogradu in za nameček še končno slovo pred polno dorano v Murski Soboti. Ob drugih skladbah smo sku- paj pripravili tudi dve popu- larni škotski narodni s sloven- skim besedilom Kdo za nmdo dal bo in Na svidenje in srečno pot. Obe sta vžgali kot le kaj!« David Grant je ob Sloveniji sodeloval še z drugimi sloven- skimi ansambli, posneli pa so tudi gradivo za posebno kase- to, ki bo pravo presenečenje. Na njej bo ansambel Sloveni- ja, David Grant, vokalni kvin- tet Ajda s citrarko Cito Galič, za prijetno popestritev pro- grama na kaseti pa sta poskr- bela desetletna Katarina Galič in njen šestletni bratec Marko, ki sta ob spremljavi studijske- ga ansambla pod vodstvom Mateja Kovačiča zapela dve povsem novi pesmici. David Grant je po osmih mesecih življenja v Sloveniji odpotoval naprej proti daljni Rusiji. Z družino, konjem in kočijo. Pa z dudami in lepimi spomini na Slovenijo, kjer je z njo doživljal vse lepote ob njenem rojstvu. In kaj si vsi ustvarjalci kasete, ki bo kmalu v prodaji, obetajo? »Prihodnji teden bomo ce- lotno kaseto predstavili na va- lovih britanskega BBC. Zanjo se zanimajo organizatorji kon- certov ljudske glasbe na Škot- skem in v Angliji. Tako upra- vičeno pričakujemo, da bomo že to jesen naš izdelek v živo predstavili na turneji po Veliki Britaniji. Le Škot David Grant si bo za to priložnost moral kupiti letalsko vozovnico iz Minska v London in nazaj...« Galičeva Slovenija, letos stara 15 let, bo tako odlično promovirala mlado državo Slovenijo. Kdo bi na to pomi- slil pred petnajstimi leti! TONE VRABL Učbenik za klaviature Profesor glasbe Marjan Kozmus iz Žalca je po več letih trdega dela izdal strokovni učbenik Osnove igranja kla- viatur, 1. zvezek. Učbenik je prvi te vrste v Sloveniji in je namenjen iz- ključno tistim, ki se učijo igranja na popularnejši instrument »ansam- bel enega« - synthesizer. »Gradivo sem pripravljal med počit- nicami, takrat, ko so se drugi kopali,« pripoveduje o svojem delu, ki je nasta- jalo več let. »Zanimanje za igranje na synthesizer je izredno veliko in tako imamo v Žalcu in Velenju, kjer pouču- jem, preveč prijavljenih. Ta instru- ment je trenutno modna muha in lju- dem je treba dati literaturo, da se ga bodo strokovno naučili. Gradivo iz pr- votnih šestih zvezkov sem očistil bala- sta in pripravil en zvezek, ki sem ga izdal pri Državni založbi Slovenije. Recenzent in strokovni sodelavec je bil prof. Ciril Vrtačnik.« Kako je učbenik sestavljen? »Vse skladbe so posebej prirejene za ta instrument, pri izbiri pa sem dal prednost tistim, ki jih ljudje radi igra- jo in poslušajo. Postopoma razvijam tudi uporabo harmonskih simbolov, ki se uporabljajo pri zapisu zabavne glasbe, drugje pa ne. Gre za to, da se najde najbližja pot v prijemih v nov akord in da se učenec tega strokovno nauči. Iz pedagoškega stališča je to prvi takšen učbenik pri nas. V začetku se teoretične osnove, potem spoznava- nje instrumenta in na koncu še najnuj- nejše vaje. Novosti obravnavam na podlagi skladb. V učbeniku je tudi ne- kaj politonih skladb za razvijanje leve roke. Dodal sem še zelene melodije, ki so znova popularne.« Učbenik prof. Marjana Kozmusa je mogoče kupiti v prodajalnah z glasbe- no literaturo ali naročiti pri Državni založbi Slovenije. Lahko pa ga dobite tudi na glasbenih šolah v Žalcu in Ve- lenju. TONE VRABL Veseli Libojčani vadijo v Liboj ah bo letos pred- zadnjo nedeljo v novembru 20. revija domačih ansam- blov. Kot se za lep jubilej spodobi, se je organizator odločil, da bo storil vse, da bi se na odru pojavil tudi ansambel, ki je z revijo za- čel: to so domačini. Veseli Libojčani, ki jih je vodil Heri Kuzma, še danes duša libojske revije. Fantje ki so že v zrelih letih, so se zbrali in redno hodijo na vaje, kajti do revije želijo biti dobro pripravljeni. Skupina bo takšna, kot je začela in se tudi z uspe- hom pojavila na takratnem Ptujskem festivalu. Har- moniko bo igral vodja Heri Kuzma, bariton Jože Jan- čič, klarinet Marjan Man- ček, trobento Feliks Sre- bot, kitaro Miran Pader in bobne Viki Golavšek. Pela bo Alenka Češarek, doma- činka, ki je začela pri Vese- lih Libojčanih, nadaljevala pa pri Veselih hmeljarjih in Trimu, zdaj pa je iz glasbe diplomirala v Gradcu. Vaje so začeli z njihovo uspešni- co Rudarjeva pot. Ce že za- radi drugega ne, se bo na letošnjo revijo splačalo pri- ti zaradi ponovnega nasto- pa Veselih Libojčanov, ki So svoje dni bili izredno po- pularni ne samo v Savinj- ski dolini, ampak po vsej Sloveniji in tudi izven nje. TONE VRABL R^0T/?RNICA Družinsita sreča brez žrtev Več kot teden dni je minilo od mojega zadnjega javljanja. Kar nekaj razlogov je in eden izmed njih pove, da se Štajerci na Primorskem včasih počuti- mo tako blaženo počitniško, da se nam nič ne mudi domov. In tako je danes priložnost, da se spomnimo enega najpo- membnejših ročk dogodkov v letošnji spomladanski kon- certni sezoni, ki je imel že kar kongresno težo. Pišem seveda o nastopu Victim's Family v prijetni, a malo preveč oglati dvorani nekdanjega doma JLA v Ajdovščini. Sodeč po regi- stracijah na parkirišču je kli- entela prigomazela iz mnogih krajev in iz našega konca poh- valo zaslužijo hrabri razisko- valci našega planeta, ki se niso ustrašili večer preživeti 160 kilometrov od celjske nedelje. Sam sem na kraj zločina pri- šel z obale in za mano sta bili dve noči rock'n'rolla v Ilirski bistrici in Kopru. Svetlobni utripajoči napis na bivšem vo- jaškem hramu smo zlahka opazili in v mesoreznici je vr- šalo od pričakovanja. Ura je bila pozna in holandska sku- pina Mauser FK je že zmolila svojega boga. Očividci pravijo, da je bilo brez veze in tako naj tudi ostane. Prizadevni orga- nizator me je brez obotavlja- nja spravil na spisek pišočih poročevalcev, kar v Celju še lep čas ne bom doživel. Vstopil sem v zverinjak in se počutil praznično, ko sem v zanosu iskal primemo start- no plesišče. Tria, ki se je poja- vil pred nami sem se spomnil s televizije in fotografij v fan- zinih. Nič niso ovinkarili in krepko so zašprudlali iz prve, ter tako pričeli s promocijo svoje že četrte plošče. Prema- knil sem se v ospredje kjer se je bolje videlo in slišalo. Nisem se mogel načuditi fantastični uigranosti virtuoznih glasbe- nikov, sijočih v žaru svojega poslanstva. Kompleksno in inovativno postavljene sklad- be, nadgrajene z nenavadnim subtilnim glasom mojstra ki- tarista so vrtinčile vzdušje med razgretimi spoštovale! Vedno znova so si sledile pre- senetljive rešitve kalifomijcev in ljudstvo je hotelo še. Tudi dva zajetna dodatka nista na- sitila prisotnih, tako da smo si dajali duška z dretjem še nekaj časa po koncu enkratnega spektakla, ki se ga bomo spo- minjali do konca naših dni. Vzporedno in posredno pa se je pri nas dogajalo marsikaj vznemirljivega. Tako se je mo- ral Tomi z golimi rokami spo- prijeti s čekani nemškega ov- čarja, ki se je lotil miroljubne- ga Kinga s smrtonosnim prije- Piše Aleš Jošt mom za vrat. Švaba je popustil pred prijateljsko ljubeznijo in posledice so k sreči ozdravlji- ve. Iz Krškega še ni fotografij, zato boste Victim's Family lahko videli drugič. Veliko- nočna kanonada je končana in v mestu zopet razsaja mir. Va- bilo: koprski DPZNpripravlja praznovanje 1. maja z večjo fe- što na prostem. Nekaj zvezdic iz programa: Majke, KUD Idi- joti. Gori ussi Winetou in še kdo. Proti skinom poskusimo z Cvetalom ki mu glede na ko- ličino kurjih možganov prime- šamo ustreznega fungicidnega prahu. Nabirajte izkušnje, kajti pred nami je še celo živ- ljenje. Pozdravljeni!_____ RADIO CEUE Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. YOU - TEN SHARP (3) 2. AMERICA - KLF (5) 3. VIDEOLOGV - PAULA ABDUL (10) 4. 0NE-U2 (4) 5. ICANTDANCE-GENESIS (8) 6. I LOVE YOUR SMILE - SHANICE (4) 7. STAV - SHAKESPEARE'S SISTER (2) 8. TO BE WITH YOU - MR. BIG (2) 9. TEARS IN HEAVEN - ERIC CLAPTON (1) 10. HUMAN TOUCH - BRUCE SPRINGSTEEN (1) DomaČe zabavne melodije: 1. TI IN JAZ - ŠANK ROČK (2) 2. DOLGA CESTA - MAD DOG (7) 3. GREMO V NEBO - CHATEAU (3) 4. SEXOPATI - RDEČI BARON (10) 5. ONA NI - MERCEDES BAND (4) 6. ODIDI Z MANO - BAHNHOF (8) 7. JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP (6) 8. LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ (5) 9. 17-CONTINENT (2) 10. TOJA - KALIFORNIA (1) Narodnozabavne melodije: 1. PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN (7) 2. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ (10) 3. PET PRIJATEUEV - EKART (9) 4. VEDNO NA-P'OTI-VESNA (7) 5. NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK (6) 6. MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (2) 7. SANJE LJUBEZNI - CIK (8) 8. NI NEVESTE - ŠUMAH (9) 9. HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI (3) 10. PETELINČEK - VESELI HMERLJARJI (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: COME AS YOU ARE - NIRVANA SAVE THE BEST FOR LAST - VANESSA VVILLIAMS Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: OKUPATORKA - Z. PREDIN MESTNA PUNCA - J. ROPRET Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: SINOČI - IVAN PUGELJ DOLENJSKA - MODRA KRONIKA Nagrajenca: Vilko Cimerman, Ul. Franja Malagaja 33, Šentjur Robi Matoti, Cankarjeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdlja v Cankarjevi ulici v Celju. Št. 17-30. april 1992 22 Straniščni jubilej Misel na drugi februar vzbudi v ljudeh različne ob- čutke. Ircem se je na ta dan pred 110 leti rodil veliki pisa- telj James Joyce, Britanci pa so 30 let pred tem, leta 1852 prav tako drugega februarja zabeležili še en zgodovinsko pomemben dogodek: v Londo- nu so odprli prvo javno stra- nišče za gospode. Postavili so ga na Fleet street, ulico, znano po vrsti časopisnih hiš, ki pa so se do danes že preselile v večja poslopja na jugovzho- du Londona. Teden dni za lon- donskimi gospodi so na svoj račun prišle tudi tukajšnje da- me, njim namenjeno stranišče pa so namestili na bližnji Strand, zdaj samo pet minut stran od poslopja Bush House, kjer je sedež BBCjeve Svetov- ne službe. Kako se je začelo Idejni oče britanskega WCja z izplakovalnikom (Water Clo- set ali vodno stranišče) je bil Thomas Crapper, toda Britan- PISMO IZ LONDONA ci so iznajdbo sprva pojmovali kot skrajno zaseben prostor, o katerem v javnosti niso radi niti govorili. Zamisel, da bi Londončani lahko udobno opravljali nekatere biološke potrebe tudi daleč proč od do- mačega ognjišča (in hkrati tu- di ne kar na cesti, kot je bil takrat pogosto običaj), se je porodila v dveh glavah. Prva je pripadala Samuelu Mortonu Petu, zidarju, ki je postavil Nelsonov spomenik na Trafal- garskem trgu, druga je tičala na vratu Henrvja Cola, gospo- da, ki si je izmislil božične voščilnice. Oba gentlemana sta se zanimala za nove teh- nične dosežke, navduševale so ju nove razsežnosti v obliko- vanju porcelana in hidravlika, obsedala pa ju je tudi želja, da bi London izvila in umazanije, ki ga je oklepala. Toda Pete in Cole sta bila tudi poslovneža: upala sta namreč, da bosta lahko z novo iznajdbo tudi kaj zaslužila. Lična stranišča s ka- binami iz pološčenega maha- gonija so bila namenjena omi- kanim predstavnikom sred- njega sloja, toda usluga ni bila zastonj: gospodje (in gospe) v stisM so morali za svoje bi- ološko ugodje odšteti dva sta- ra penija, kar je bila v tistih časih precej zasoljena cena. Vsak začetek je težak Vest o novosti so objavili vsi pomembnejši časopisi, lon- donska javnost je prestregla tudi 50 tisoč letakov o rojstvu javnega stranišča, toda prave- ga odziva ni bilo. V prvem me- secu delovanja je mahogonije- ve kabine na Fleet streetu obi- skalo samo 58 gospodov, še huje je bilo na Strandu, kjer je prvo žensko javno stranišče preizkusilo samo 24 dam. Lon- dončani so tako zapraviU prvo priložnost za revolucionarno spremembo v svojih intimnih navadah in javna stranišča so za nekaj časa zaprla svoja vra- ta. Pisalo se je leto 1855, ko je zamisel o javnih straniščih spet začela begati glave lon- donskih mestnih očetov in in- ženir William Hajrwood, ki je delal za londonski mestni svet, se je odločil, da zadevo izpelje do konca. Javno stranišče se je tako še istega leta vrnilo med Londončane v vsem svojem si- jaju. Mestne oblasti so za pet- deset odstotkov znižale vstop- nino oziroma straniščnino in tako so javna stranišča postala in obstala del londonskega vsakdana. Kratek izlet v zgodovino v letih, desetletjih in stolet- jih pred iznajdbo javnega stra- nišča so Londončani lahko iz- birah med dvema enako nepri- vlačnima rešitvama: z blago mislijo na možne anomalije v delovanju svojega črevesja se niso preveč oddaljili od doma in domačega stranišča, ali pa so uporabili javne prostore, namenjene opravljanju teh po- treb. »Javni prostor« je verjet- no vse prelepo zveneče ime za smrdeče jame, izkopane sirom po mestu prav v ta namen. Po- leg ne ravno žlahtnih vonjav jih je spremljal sloves, da utegnejo biti precej nevarne. Nesrečnež, ki se je preveč pre- dano prepustil telesnim opra- vilom, je bil v izredni nevarno- sti, da ga povsod prisotni zli- kovci oropajo ali celo ubijejo. Tako se je neki John de Aby- don leta 1291 poslovil od živ- ljenja, ko je še ves v transu lezel iz javne »jame« pri lon- donskem obzidju (nekje tam, kjer je v osemdesetih letih tega stoletja zrasel kulturni center Barbican). Zametke javnih stranišč so radi postavljali predvsem na mostovih in Lon- dončani so jih svoje čase tako pridno obiskovali, da so tu in tam skoraj zajezili Temzo. Stalna uporaba »javnega pro- stora« na Londonskem mostu je dejansko tako razžrla lesene podpornike, da je nekega lepe- ga dne cela (žal zasedena) ka- bina zgrmela v sivorjave valo- ve Temze. Kako je danes Toda temni časi sodijo že daleč v londonsko zgodovino; sodobna straniščna realnost je precej svetlejša, čistejša in - varnejša. Britanci iz nezna- nega razloga očitno vedo, kako lahko negativna prisotnost javnih stranišč še tako zveda- vemu turistu pokvari dan, zato so jih radodarno posejali po vsej dežeU, v Londonu pa so postavili tudi znake, ki obu- pance obveščajo, v katero smer jo morajo ocvreti do naj- bližjega WCja. Pa še to: tudi časi, ko je bilo treba severno od Rokavskega preliva odšteti »straniščnino«, so samo še stvar preteklosti. Čeprav kažejo Britanci veli- ko razimievanja za čisto člove- ške težave, pa imajo izredne težave pri izbiranju besed, ki so v zvezi z njimi; poskušajo se namreč na vsak način izogniti izrazu »stranišče«. Beseda la- va tory, ki zdaj pomeni pred- vsem stranišče, je včasih ozna- čevala umivalnico, izraz toilet Piše Mojca Belak je sprva pomenil imiivati in obleči se, urediti se in je šele kasneje pridobil drugačen po- men, še boj neumna in zavita ter daleč od opisa dejanjskega prostora je fraza public convi- niences - dobesedno javno udobje ali ugodje, kar pa je samo »lepši« izraz za javno stranišče. V času vedno bolj poudar- jene potrebe po ohranjanju kulturne dediščine se je v Bri- taniji začela tudi borba za var- stvo starinskih javnih stranišč, kajti nekatera med njimi so povsem uničena in iznakaže- na, druga so modernizirana. Verjetno ne bo dolgo, ko bodo stara in zanimivejša javna stranišča postala turistična atrakcija. Pred nekaj leti je v Londonu že izšel »Dober vo- dič po javnih straniščih« (The Good Loo Guide), ki skrbno in natančno opozarja na stara straniščna arhitektonska ču- desa ob britanskih ulicah ali pod njimi. Piše FRANCI HORVAT 8. nadaljevanje V penzionu se očediva in po- zabiva na utrujenost. Najprej se odločiva poskrbeti za telo, zato greva k Francozu Patricu na večerjo. Potem želiva raz- veseliti še dušo in se napotiva v Tambo tavemo. Pleševa do zgodnjih jutranjih ur. Nasled- nje dni predvsem počivava. V mestu nakupim nekaj ma- lenkosti za domov. Pripravlja- va se na vzpon na Alpamayo. Na žalost gore nisva osvojila. Postavila sva bazo, vendar na- ma je vreme pošteno prekriža- lo račune. Megla in dež sta onemogočila vzpon na tega le- potca. Zaradi tega sem precej potrt, saj je bil Alpamayo del mojih sanj. Nekaj dni sva še ostala v Huarazu. Kupovala sva spo- minke, si ogledala muzej in za- nimive cerkve. Samo mesto mi je v tem času zelo priraslo k sr- cu. Prijetno je, če greš po ulici in srečaš znance, s katerimi lahko malo poklepetaš. V po- govor še vedno vključujem ro- ke, kajti s španščino imam te- žave. Pozna se, da ni turistov, nekatere agencije so še vedno zaprte. Doma so me ustrašili s tatovi in teroristi, tako da sem bil prve dni zelo previden. Ponoči se nisem nikoli spreha- jal sam. Ko pa sem spoznal mesto in njegov utrip, se je to spremenilo. Huaraz mi je ved- no bolj pomenil drugi dom, ta- ko da sem se s težavo poslovil. V Ltmi sva poiskala zdomca Selana in z njegovo pomočjo sva videla precejšen del Lime. Stanovala sva pri njem, name- nil nama je spodnje nadstropje s posebnim vhodom. Za hrano je skrbela njegova žena; trudi- la se je s peruanskimi speciali- tetami, ki so precej popravile najin primanjkljaj. Se nekaj dni bi morala ostati, pa bi pri- šla domov prava debeluščka. Ker nama je ostalo nekaj dni do odhoda, sva se odločila, da greva v Cuzco in na Machu Picchu. Odločila sva se za av- tobusni prevoz, saj je bistveno cenejši od letalskega. Vožnja od Lime do Arequipe je trajala 18 ur, prevozih smo 1000 kilo- metrov. Mesta ob pacifiški obali so precej majhna, kajti puščave se vrstijo druga za drugo in ne nudijo obilo pogo- jev za življenje. Opazil sem precej kokošjih farm in nasade bombaža. Revščina se kaže na vsakem koraku. Ljudje, ki pri- hajajo na avtobus, so skromno oblečeni. Sistem, ki vlada v Peruju, je zelo hud za delav- ski razred. Socialne razlike so velike, kar sili revnejše sloje, da si pomagajo na vse načine. Zanimivo mesto je Nazca. Leži dobesedno v puščavi in je znano po figurah, narisanih na tleh. Dobro vidne so samo iz zraka. Že Daeniken je opisoval to čudo v svojih knjigah kot delo neke druge civilizacije. Zaradi dolgega potovanja z Jocom vsako uro zamenjava sedeža, kajti pri oknu je lepši razgled. V jutranjih urah končno prispeva v Arequipo. Mesto je po velikosti drugo v Peruju, po številu prebival- cev pa seveda daleč zaostaja za Limo. Precej lepše je ureje- no, tudi bolj snažno. Vulkani Misti, Chachani Pichu mu da- jejo porav poseben pečat. Če časovno ne bi bila tako veza- na, bi se spoprijela s katerim od njih. Alpinistično res niso zahtevni, dosežejo pa spoštlji- vo višino - tudi do 6000 me- trov. Sklenila sva pot nadaljevati z vlakom. Na železniško po- stajo sva prišla zgodaj, ko je bil vhod še zaprt, snekaj Indi- jancev pa je spalo na tleh, za- vitih v cunje. Zaradi bližine hribov je ponoči tu precej hladno. Moški prihajajo na postajo iskat priložnostno de- lo. Vrvi na ramenih izdajajo, da gre za transportne delavce, ki raztovarjajo vagone za maj- hen denar. Končno se vrata postaje le odpro. Ker so nama svetovali, naj pot do Cuzca nadaljujeva z boljšim turističnim vlakom, kupiva vozovnice, potem pa ugotoviva, da vlak odpelje šele zvečer ob osmih. S težavo do- biva denar nazaj in že drviva na avtobusno postajo. Srečo imava, ker ima avtobus nekaj ur zamude. Ko pripelje, je na- bito poln, toda za naju spre- vodnik še najde prostor. Sedi- va vsak na svojem koncu, res le sediva, kajti v nasprotnem primeru bi morala 21 ur stati, kar pa bi bilo le prehudo. V avtobusu je takšen smrad, da je groza; vonj po človeškem znoju je pomešan z vonjem po gnilobi. Takšnih vonjav nisem še nikjer vonjal. Še potem, ko sem bil že doma, sem imel ta vonj v nosnicah. Dobre pol ure pozneje se je avtobus pokvaril. Z Jocom sva se potepala po prašnih ulicah v bližini avtobusa, se mimo- grede ustavila v povsem pone- marjenem stranišču in se na- jedla poceni banan, kar seveda ni minilo brez posledic. Naj- huje je bUo, ko smo prišli do 350 kilometrov dolgega maka- damskega odseka ceste. Če- prav je šofer vozil zelo previd- no, nas je ves čas treslo, za nami se je valil oblak prahu, jaz pa sem imel v želodcu pra- vi vihar. Tudi Joco je tožil o podobnih težavah. Na enem izmed postankov zavijem med hiše, kjer srečam skupino otrok. Po krajšem po- govoru jih slikam, v zahvalo pa jim kupim nekaj sadji Kasneje se je izkazalo, da sei ga kupil pri njihovi materi, z to upam, da ni romalo nazaj i prodajne police. Življenje je trdo in neizprosno. Redki a tobusi, ki vozijo tod mimo, d jo edini zaslužek. Ponoči tei peratura pade krepko pod i člo. Nadaljevanje prihodnjilj Fotografija Artesonraja. »Smer, visoka 800 metrov, po kai^ sva priplezala na najin glavni cilj* Št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 2^ RECEPT TEDNA RIž Z artlčokaml Potrebujemo: 120g naravnega riža, sol, poper, ori- gano, eno čebulo, dva paradižnika, pol žličke olja, 240 g artičokovih srčkov in osminko litra belega vina ter malo naribane limonine lupine. Riž kuhamo 15 minut v dveh skodelicah slanega kropa. Med tem razpolovimo paradižnika, ju popopra- mo, poselimo in potresemo z origanom, premažemo z oljem in damo v segreto pečico in spečemo, Artičoko- ne srčke vzamemo iz konzerve, jih dobro odcedimo, narežemo na koščke in prevremo (5 minut) v vinu. Odcedimo in jih primešamo kuhanemu rižu ter vse skupaj začinimo z malo naribane limonine lupine in s sveže mletim poprom. Ponudimo s pečenimi paradiž- niki. PASJI KOTIČEK Lhaški apso (Lhasa Apso) Najbolj priljubljen med psi, ki so jih pripeljali iz Ti- beta. Ime ima po glavnem mestu Lhasi. Lhaškega apsa so vzrejali svečeniki v mno- gih tibetanskih budističnih templjih in samostanih, ki so bili dostikrat zelo visoko na Himalaji. Debeli kožuh psov te pasme je bil neprecenljive vrednosti. Nekateri menijo, da izvira drugi del imena iz besede »rapso«, kar pomeni v tibetanščini »koza«, ker je resasta dlaka podobna kozji. Ti psi veljajo za prinašalce sreče. Psov ni bilo mogoče kupiti, dajali so jih v dar v zahvalo za usluge. Narava: Zelo prijazen psi- ček, samozavestnega vede- nja. Je majhen, dolgodlak pes s spuščenima, dolgo od- lakanima uhljema in prek hrbta zavitim repom. Dlaka je dolga, gosta, ravna, trda; dolga je tudi na glavi, saj v celoti prekriva uhlje in oči, le gobec je krajše odlakan. Po barvi je eno ali dvobar- ven; zlato rumen (prednost- na barva), peščeno rumen s temnimi dlačnimi konci na gobcu, črno bel ali belo rjav. Potrebe: Veliko ljubezni. Dolgo dlako je treba redno vsak dan negovati, treba jo je redno krtačiti, psa je treba tudi redno kopati, saj je to hišni pes in je v nenehnem stiku z ljudmi. Plečna višina: Pes 25 do 28cm, psica nekaj manj. MK Koker španiel (Cocker Spaniel) Družina pasem z imenom koker španjeli sega vsaj v 14. stoletje, ko je Chaucer pisal o »spanyelih« v svojih Can- terburyjskih zgodbah. Zgodovina: Stara družina španjelov se je s časom spre- minjala in njeni predstavniki so se specializiran za različna opravila. V 19. stoletju je ob- sijala skupina kokerjev in to so predniki današnje pa- sme. Ime izhaja iz besede »cock«, ki pomeni poditi divjad. Kokeiji so se razvijali v Walesu in južni Angliji, ko pa je poleg prvotne črne na- stajalo več barvnih razUčic, na primer še rdečkasta, črno- bela in rdeča, so jih začeli občudovati bolj kot drugod. V Britaniji je bila to najbolj priljubljena pasma sredi 30- ih let, v Ameriki je tudi zdaj dok j pogosta. Narava: Koker je vesel, lju- beč in pameten pes, odhčen družabnik. Potrebe: Dlako je treba redno krtačiti in jo na nogah in ušesih tudi kdaj pa kdžO pristriči. Koker španjel po- trebuje veUko gibanja in ni primeren za zaposlene druži- ne, ki imEuo malo prostega časa. M. K. KMETIJSKI NASVET Kako naj preženem krta iz travnilca? Krt je koristna žival. V tujih evropskih državah so ga že zaščitili, da bi ga obvarovali. Tam je torej krt na seznamu zaščitenih živali. Kdor bi ga hotel uničevati, bi bil kaz- novan. Krt se prehranjuje z raznimi črvi, ogrci in žuželkami, ki ži- vijo v tleh. Krta po navadi ne preganjamo. Le če postane ta- ko nadležen, da nam dela veli- ko škodo, se odločimo za pre- ganjanje. Piše: IDA TEPELJ Preženemo ga lahko na več načinov, vendar se bo vrnil, če bo ugotovil, da ima na našem travniku dovolj hrane. Možnosti preganjanja krta so tele: Z izpušnim plinom od bencinskega motorja ga preže- nemo tako, da v odprt rov na- peljemo plin iz izpušne cevi motorja preko druge cevi. Pu- stimo, da motor teče vsaj dvaj- set minut. Odprtine, kjer bo plin izhajal, sproti zadeluje- mo. Pri roki moramo imeti motiko. Po končanem delu za- premo rov z zemljo. Krta lahko preženemo tudi tako, da mu v rove položimo cunje, ki smo jih namočili v smrdečo snov, na primer v nafto, petrolej, karbolinej. Lahko mu nastavimo tudi fostoksin tablete. Žal se te ta- blete dobijo le v sosednjih dr- žavah. Najboljši preganjalci krta so mačke in psi. Ali pa potrpež- ljiva gospodinja, ki ga počaka z motiko, ko se krt zjutraj od- pravlja na zajtrk. Po deseti uri dopoldne je škoda, da bi ga čakaU. Tedaj ne dela rovov in krtin. Tedaj je že sit in ne išče več hrane. Praktično se dela takole. Ko opazimo, kje dela krtine, si to zapomnimo. Zjutraj med sed- mo in osmo uro gremo čisto počasi proti kraju, kjer smo opazili, da je včeraj delal krti- no. Potem potrpežljivo čaka- mo. Ko se začne zenalja gibati, ko začne krt spet delati rove in krtine, zamahnemo z motiko. Če ga izkopljemo, jo bo ucvrl na drug kraj in se hitro zako- pal. Dobro je, da smo primer- no obuti, da bomo lahko stekli za njim. Krt je nadležna, a koristna žival. Zato ga ne pobijamo, le preganjamo ga. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽER0VNIK Nagrajenca Modnega klepe- ta meseca aprila sta Romana Planinšek, Doberteša vas 85 c, Šempeter, ki prejiAe unikaten, ročno pleten pulover ali jopi- co, in Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik, ki si je s pravilnim odgovorom na na- gradno radijsko vprašanje pri- služil svilen, ročno poslikan šal iz delavnice Vlaste Cah- Žerovnik. Za današnjo številko Nove- ga tednika pa je naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerov- nik pripravila nekaj nasvetov o tem, kako naj se v pomla- dansko - poletnih mesecih oblačijo naši moški. Modni iz- gled se v moški modi te (j, druži z eleganco, prav tako p tudi s športnim in udobnim vj dezom. Pomembne so barvi kroji in če pravilno izberen še materiale, potem z oblačj v letošnjih poletnih mesecih^ moremo zgrešiti. Tokrat za pokušinjo le trij modeli, ki jih seveda moi svet lahko prikroji še malce p svoje. Da se moškim letos t bo prav težko modno oblačit pa priča tudi dokaj dobra Zi loženost slovenskih modni trgovin, ki poskušajo vse bo uspešno držati korak z razv tej širni, modno veliko bo osveščenimi državami. Uredništii IViošici modni mozaii« Ko pride maj, je nenadoma vse drugače - vse se začenja znova, z nekakšnim svežim, ti- pično spomladanskim ža- rom... j a, tudi moško modno prizorišče, morda le za ne- opazno nianso manj kot žensko! Kaj je torej novega v letošnji pomladno-poletni moški mo- di? Marsikaj. Denimo nezadrž- na plima športnega videza: parke, jopiči vseh mogočih krojev, svileni šali, ki so zavo- zlani, kot v 19. stoletju, zatak- njejo za telovnike z visokim zapenjanjem, (vsaj 6 gumbov jih mora krasiti! pa srajce v le- opardovem vzorcu, suknjiči z motivi zebrinega krzna v sti- lu »Dolce & Gabbana, pa moč- ne barve v kombinaciji »ton na ton«... Mladi podjetniki se bodo g tovo ogreli za stil oblačenja, so mu italijanski modni dizi narji nadeli pomenljiv deloM naslov »Bogart - raje bi bogat!« Karakteristični čevlji iz ni bolj mehkega usnja, klasič obleke iz sive flanele in tw^it pa široke srajce in še širše ki vate iz čiste svile, so brez dvj ma etiketa dobrega okusi poznavanja mode in še kaj... No, s tem pa z naštevanjei še zdaleč nismo opravili, še ce la vrsta je namreč detajlov, I se kakor mozaik zlivajo v celo to - sodobno moško modo. Več o njih pa v enem naši prihodnjih klepetov! VLASX Št. 17-30. april 1992 25 Za slovenski trg 2 globino slovenske gospodarske^ jj^e je vse slabša tudi prodaja avto-1 ipbilov na slovenskem trgu. V ne- \ jlišnem obratnem sorazmerju pa je' ^Ustavljanje novih avtomobilov, kar ^ je tudi posledica silno preprostega ^jstva, dobro znanega tudi avtomo-( jjskim tovarnam: vsak avtomobil, ki jtane na dvorišču, je veliko »slabši«: ^tistega, ki bi ga morebiti prodali na ; tako neobetavnem trgu. Ce se torej ] jdi pod slovenskim avtomobilskim {bom pojavljajo novi avtomobili, je i fesenečenje skoraj zanemarljivo, gubani SVX (na sliki) je lanski no- ; |pec, ki zaradi svoje dovolj značilne i tudi elegantne podobe zbuja precej \ Izomosti. Avtomobilu namenjajo ;-litrski šestvaljni bokser z največjo i ,čjo 170 kW/230 KM, s katerim zmo- '. subaru SVX najvišjo hitrost več kot - }km/h in pospešek do 100 km/h ^ 7,6 sektmde. Pri ljubljanskem Indu- ^ rijaimport, zastopniku za slovenski ^ rostor, ponujajo XVX za dobrih 591 50Č mark in približno 53 odstotkov; ilarskih dajatev, dobavni rok pa naj j bil od dva do tri mesece. Koprski Cimos, pomemben dobavi- ■ ilj različnih sestavnih delov za skoraj; fea Citroenova vozila, ponuja XM bre- i p: ali karavan. In ko gre za karavan, ] ve, kje naj bi bila prednost pred; Imuzinskimi izvedenkami največja: pri prtljažniku. Pri Citroenu so XM^ jreak podaljšali za 25 centimetrov, za- \ ik pa je kljub karavanski naravi še i »dno dovolj prijeten. V prtljažnik je ■ logoče spraviti največ 720 litrov prt-^ , pri podrti zadnji sedežni klopi i 1 res tovornjaških 1960 litrov. Pri] imosu se čakanje na citroene utegne iztegniti na najmanj 60 in največ 90 ^ ni, kar v sedanjih okoliščinah kljub! semu ni posebej pohvalno. ] Kdaj se bo po slovenskih cestah za-; K\ob pomoči generalnega zastopnika; voziti Fiatov cinquecento? Vse kaže,; 1 veliko kasneje kot je bilo mogoče' ričakovati, kajti italijanska tovarna; Subaru SVX mora najprej najti ustreznega uvozni- ka oziroma prodajalca, hkrati pa tudi sama ugotoviti, kaj bi bilo zanjo naj- bolj primemo. Cinqucento izdeluje Fi- at v poljski tovami FSM, pri čemer ni prav posebej velika skrivnost, da ven- darle ne gre tako, kot so računali. Fi- atov malček je sicer opremljen z dve- ma motorjema: 704-kubičnim dvovalj- nikom (23kW/31KM) in 903-kubič- nim bencinskim štirivaljnim motor- jem, ki zmore največ 30 kW/41 KM. Za približno orientacijo le ceni, ki za eno in dmgo različico (obstaja tudi tretja s katalizatorjem) veljata v sosednji Italiji: šibkejša je na voljo za približno devet milijonov lir, močnejša za nekaj manj kot 11 milijonov lir. Nedavno končani ljubljanski oziro- ma slovenski avtomobilski sejem je bil tudi začetek prodaje italijanskih fera- rijev. Motoklub se imenuje firma, ki uvaža in zastopa to italijansko prestiž- no avtomobilsko hišo (znotraj Fiata), ponuja po dva avtomobila: obnovljeno testarosso TR 512 (na sliki), izjemen avtomobil z dvanajstvaljnim motor- jem in 315kW/428KM (314 km/h in pospešek 4,8 sekunde do 100 km/h) in spider 348 TS, ki ga poganja osemvalj- f^rari testarosso TR 512 nik z delovno prostornino 3000-kubič- nih centimetrov in 221kW/300KM (največ 275 km/h in pospešek 5,6 se- kunde). Pri Motoklubu so prepričani, da je dobavni rok za oba avtomobila pri njih bistveno krajši kot dmgje, tu- di cene naj bi bile nekaj ugodnejše. Ni pa o prvem niti dmgem nobenega oprijemljivega podatka, kajti to je del prodajne »politike« italijanske avto- mobilske tovame. A spet ni posebna skrivnost, da se po Nemčiji s ferarri- jem testarosso 512 TR vozijo tisti, ki so zanj pripravljeni odšteti nekako 330 tisoč mark. Nekateri dobro, drugi slabo, tretli izvrstno V letošnjih treh mesecih je bila pro- daja avtomobilov na evropskih trgih večja za 0,5 odstotka. Največ vozil so v tem času prodali v Nemčiji (več kot milijon), nekaj manj v Italiji (699 ti- soč), medtem ko je med tako imenova- nimi velikimi trgi daleč v najhujši kri- zi britanski avtomobilski trg, kjer se je prodaja zmanjšala za 11,1 odstotka (skupaj 406 tisoč vozil). Najuspešnejši po številu prodanih avtomobilov v tem času je bil Volkswagen (626 tisoč avto- mobilov), Fiat pa s prodajo 471 tisoč vozil precej zaostaja. Letošnji trije meseci so bili izjemno uspešni za BMW, ki je obseg kupčije povečal za 19,6 odstotka in s prodajo 118 tisoč avtomobilov prvič doslej prehitel veli- kega konkurenta iz Stuttgarta, Merce- des Benza, ki se mu je v tem času posrečilo za svoje avtomobile najti 116 tisoč kupcev. Japonske avtomobilske tovame so iztržile za 1,6 odstotka manj kot lani v tem času, najslabše med vsemi tovamami pa se je odrezal Mitsubishi, ki je obseg prodaje zmanj- šal za 16,6 odstotka. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV čeprav se sejem rabljenih avtomobilov odvija po ustaljenem redu (torek in sobota), pa se včasih le zgodi, da ga morajo organizatorji prestaviti na rezervno lokacijo. Tokrat se je to zgodilo zaradi 3. sejma Avto in vzdrževanje, ki se navezuje nanj, zato tudi prodajalcev in kupcev rabljenih vozil to ni bistveno motilo. Na prodaj je bilo 410 avtomobilov, sklenjenih kupoprodajnih pogodb pa 60. Cena v tabeli so v nemških markah in so samo okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov. PRIMOŽ ŠKERL Št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 št. 17-30. april 1992 TRAČ-nice Obveščenost notranjih organov Zaupni viri blizu celjske vlade sporočajo, da so organi za notranje zadeve obiskali občinsko zgradbo in tam- kajšnji računalniški center. Raziskovali so vpletenost premiera Mirka Krajnca v računalniški posel s po- djetjem Marand. Ker so ve- deli, česa ne smejo iskati, ti- stega tudi niso našli. Priložnost ob praznilfu Za 1. maj bo živahno kot že dolgo ne - seveda le, če bodo letos tako kot pred kratkim Veliko noč, tudi praznik dela obeležili vsi ti- sti, ki tega prejšnja leta niso počeli. Povsoil so Drevenški Nesojeni šmarski župan Franci Zidar se v zadnjem času ni le pošteno najedel zarečenega kruha, ampak je pred kratkim zamenjal še plašč. Nekdaj goreči zago- vornik partijske linije, ude- leženec pogreba CK ZKJ in predsednik prenoviteljev je namreč, razočaran nad ljud- mi, v svoji komuni najprej slekel prenoviteljsko unifor- mo in postal strankarski svobodnjak. Topa mu, nava- jenemu discipline, kot kaže ni ustrezalo. Šani je namreč pred kratkim vstopil med so- cialdem okra te... Ka tera stranka bo naslednja? Red in iliscipiina! Tenkočutna umetniška duša Goceta Kalajdžiskega, v vlogi vodje varnostne služ- be Zavoda Golovec med ro- kometno tekmo Pivovarna Laško - Rudar, je samevala v ozadju. Ko so se navijaške strasti pomirile, je »šef« Go- ce redarjem pokazal, kako se dela red in zagotavlja disci- plina. Za poskusne kunce si je izbral novinarje. Na ne- pravem koncu, saj jih, žal, ni spustil na novinarsko konfe- renco. Brez Tomšičeve nagrade! Naslednje sporočilo je na- menjeno predvsem gospo- dom: Drevenšku, Kovaču, Zabukovšku, Uraniču, Lam- pretu - in oprostite, če smo koga pozabili... Društvo no- vinarjev Slovenije sporoča, da v prihodnje ne bo več so- delovalo pri podelitvi Tom- šičevih nagrad... Dr. Andro Ocvirk: »Poglej, Franci, kakšno podvozje, kakšen model!« Mag. Franc Pangerl: »Andro, Andro, bolj si star, bolj si neumen... Dr. Andrej Ocvirk: »Ekhm, mislil sem onega zadaj, Re- naultovega...« Maks BastI pa je ob tem modro molčal in si mislil svoje... kaj le? Krizni preblisk v časih vsesplošnega pomanjkanja bi bilo zanimivo ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec. NAJ MUZIKANTI POVEDO. IVIuz'ka te v coklah najde in te v coklah tudi pusti Marjan Lipovšek iz Vojnika ima polno sobo pokalov, ki jih je za izvrstno muziciranje na diatonič- ni harmoniki prejel na različnih tekmovanjih. Največ na Ljubečni, kjer pa ga zadnje čase ne najdemo več. »Za takšne nastope se naučiš- dva .komada' in jih .drajsaš' do^ onemoglosti, ostale pa pozabljaš.] Pa sem se odločil, da bom igral ^ vse. Na ohcetih, na izletih m\ v zaključenih družbah me ne^ manjka. In vmes še kakšno rečem, j da ni dolgčas in da še kakšen di-' nar več pade. Sicer pa te ,muz'ka' v coklah najde in te v coklah pu- sti. Pretirano ,fin' pri svojem de- lovanju ne smeš biti. In jaz v šali pravim, da so tisti, ki kaj dajo, butasti, še bolj pa so oni, ki nočejo vzeti. Pri vicih tako veste, okrog česa se svet vrti. Če ne bi bilo lumparije, se ne bi imeli o čem pogovarjati. Zadnjič je Mito Trefalt na tele- viziji zavrtel več let star posnetek ,Košnikove gostilne', kjer sem kot mule nastopal kot gost in ne mo- rete verjeti, kako sem zopet postal popularen. Ljudje kar ne morejo verjeti, da sem tako zrasel. Hvala bogu, na vseh mogočih ohcetih sem že igral, samo na svoji še ne. Tistim prijateljem, ki se od- ločajo za korak pred oltar, pa sku- šam svetovati, naj se obrnejo na Novi tednik z oglasom sledeče vsebine: Sem mlad fant, tik pred poroko in iščem človeka z izkušnjami, da mi to prepreči.« EDI MASNEC. Ena iz Marianovega rokava Tinček in Tonček sta bila nerazdružljiva prijatelja. Do[ vorila sta se tudi, da bosta eden drugemu povedala, kak(' na onem svetu. Tisti pač, ki bo tja prej prišel, drugi pa bo . na zemlji. Ker je Tončka zares zmanjkalo, se je Tinček žalosti podal v gostilno. Vse je zanimalo, če se je Tonček kaj oglasil in ko je bil Tinček že dodobra »pribit«, je rel »Ja, mislim, da mi je sedajle šepnil na uho: Tinček, le piji pij. Gor ga ni!« STRAN(KA) ŠALJIVCEV Računalniška Janez teče z nožem po cesti in med potjo ga ogovori prijatelj: »Janez, kam pa tako tečeš z nožem?« »To ni nož, to je računalnik.« »Kako?« »Kar tako. Z Jožetom moram nekaj ,pora- čunati'. Štefka Kralj, Loka pri Žusmu Srčni bolnik Zdravnik je srečal srčnega bolnika, ki ga je večkrat zdravil in ga vljudnostno vpraša: »Kako se počuti vaš srček?« »O hvala, dobro. Pravkar mi doma kuha kosilo.« Franc Cestnik, Celje Meil iiuiložerci Sredi Afrike so morali zasilno pristati tri- je pomembni možje iz Amerike, Rusije in Slovenije. Ljudožercem, med katere so pad- li, so se kar pocedile sline. Najprej so vpra- šali Amerikanca, če je zdrav. Ker je ta pritr- dilno odgovoril, je poglavar ukazal: »Ti, ki si lepo rejen, boš za pečenko.« Ko je vprašal Rusa, če je zdrav in je ta pritrdilno odgovoril, je zopet ukazal: »Ti, ki si suh, boš pa za golaž.« Znajdeni Slovenec pa je rekel, da ni zdrav. »In kaj ti je,« ga je vprašal poglavar. »Sladkorno imam.« »Nič hudega, boš pa za kompot.« Sanda Silvestra, Laško Živalski vrt Pred odhodom v živalski vrt vpraša Kle- men očeta: »Bomo res videli štorkljo?« »Seveda, zakaj pa?« »Me res zanima, če me bo spoznala.« Taja Grošelj, Velenje Št. 17-30. april 1992