Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41646 Letna naročnina, Italija Lir 32.000 Letna inozemstvo Lir 50.000 Letna inozemstvo, USA dol. 35 Poštno čekovni tačun: štev. 11234499 m ! m Leto XXXIX. - Štev. 4 (1933) Gorica - četrtek, 22. januarja 1987 - Trst Posamezna številka Lir 700 MoutvenassminazaciiMsthrisoann Novoletni sprejem v Ljubljani Veliko molimo za edinost kristjanov. nosti pripravlja od leta 1967 posebna me- J Veliko molimo za edinost kristjanov. Naša prošnja je, da bi bili vsi krščeni združeni v pravi veri in medsebojni ljubezni. Kristus je namreč ustanovil eno Cerkev in je pri zadnji večerji prosil za njeno edinost, »da bodo vsi eno - da bo svet veroval«. Ta edinost, ki je skupno z ljubeznijo razpoznavni znak Kristusovih učencev in njegove Cerkve, je bila zaradi človeške slabosti deloma narušena, posebno v 5., 11. in 16. stoletju. Vzpostavljanje in utrjevanje prave edinosti je velika naloga vseh kristjanov. V ČEM JE PRAVA EDINOST Prava edinost je tista, ki jo hoče Kristus. Gre predvsem za notranjo edinost povezanosti z Bogom in soljudmi. Vendar bi se naj ta edinost tudi vidno razodevala »v izpovedovanju ene vere, v skupnem obhajanju svetega bogoslužja, pa tudi v bratski složnosti božje družine. To je skrivnost edinosti Cerkve v Kristusu in po Kristusu, po delovanju Svetega Duha, ki povzroča različnost darov. Najgloblji vzor in počelo te skrivnosti je v Trojici oseb enota enega Boga Očeta in Sina v Svetem Duhu«. Edinost Cerkve mora zato biti usklajena s svobodo, zaživeti mora kot edinost v mnogoličnosti. Prizadevanju za popolnejšo edinost med kristjani pravimo ekumenizem. Ta beseda je v današnjem pomenu zaživela v začetku 20. stoletja, ko se je med anglikanci in protestanti porodilo gibanje za medsebojno zbližanje in sodelovanje. Polagoma so se temu ekumenskemu gibanju pridružili pravoslavni, po 2. vatikanskem koncilu, ki se je zaključil leta 1965, pa se je razraslo tudi v katoliški Cerkvi. Koncil je navedel kot potrebne ekumenske dejavnosti in pobude prizavedanje za odpravo krivičnih besed, sodb in dejanj, medsebojni dialog teoloških strokovnjakov, sodelovanje pri vsakovrstnih nalogah za skupni blagor, skupno molitev ter skrb za prenovo. KAKO JE Z EKUMENIZOM PRI SLOVENCIH Slovenci naj bi kot narod, ki živi na meji med Vzhodom in Zahodom, prispevali svoj poseben delež pri ustvarjanju edinosti med kristjani in človeštvom. Ta misel se je polagoma prebujala in utrjevala med številnimi vernimi Slovenci. Prvi je klic po delu za krščansko edinost v novejšem času jasno začutil svetniški škof A. M. Slomšek. Leta 1851 je ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki naj bi predvsem z molitvijo pripravljala versko edinost krščanskih slovanskih narodov. Bratovščina se je naglo razširila po Sloveniji in tudi izven nje ter obrodila bogate sadove. Na mestu Bratovšične je danes Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje tudi na Primorskem in ima v Trstu svoj sedež v kapeli sv. Leopolda Mandiča pri Domju. Leta 1965 so na koncilsko pobudo slovenski škofje ustanovili Slovenski ekumenski svet, ki odtlej usmerja in usklaja ekumensko dejavnost med nami. Po slovenskih župnijah je bila zgodaj uvedena januarska molitvena osmina, ki je zlasti po 2. vatikanskem koncilu skrbno pripravljena. Ta osmina se je letos začela v nedeljo 18. januarja in se bo končala v nedeljo 25. januarja, na spominski dan spreobrnitve sv. Pavla. SMISEL MOLTVENE OSMINE Edinost kristjanov je velik božji dar. Zato je treba zanjo pogosto z zaupanjem moliti, posamič in skupno. Molitvena osmina za edinost kristjanov se je med kristjani razširila v 20. stoletju na pobudo ameriškega episkopalnega pastorja Pavla Watt-sona. Pri njenem razmahu v katoliški Cerkvi so odigrali važno vlogo papeži, ki so to molitveno zamisel zelo priporočali, posebno še Pij X. Ta je že leta 1909 pobožnost potrdil in spodbudil katoliške vernike, naj se je oklenejo. Enoten program za Teden krščanske edi- nosti pripravlja od leta 1967 posebna mešana skupina Ekumenskega sveta Cerkva in katoliške Cerkve. Kot temo za razmišljanje v letošnjem tednu predlaga omenjena komisija besede sv. Pavla v drugem pismu Korinčanom: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvar. Staro je minilo. Nastalo je novo« (2 Kor). A kdaj bo zaželena edinost uresničena? Tega nihče ne ve. Mi je vsekakor ne bomo dočakali. Kakšna bo ta edinost in kakšna bo pot do nje? Prav gotovo ne taka, kakor si jo mi danes morda želimo in zamišljamo. Tudi pot je pridržana božji Previdnosti. Mi pa: molimo in zadoščujmo! L.Š. V petek 9. januarja je bil v Ljubljani na sedežu izvršnega sveta SR Slovenije tradicionalni novoletni sprejem, ki ga je za zastopnike Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem priredil predsednik SRS France Popit. Še pred tem je bilo srečanje med enotno slovensko delegacijo iz naše dežele in predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem. To je bilo nekako nadaljevanje srečanja v Sežani kmalu po incidentu na morju in po pisanju zagrebškega »Vjesni-ka«. V delegaciji so bili Marjan Terpin in Ivo Jevnikar za SSk, Marija Ferletič in Marij Maver za SSO, Boris Race in Mir- Kakor dve državi... (Od našega domovinskega dopisnika) SLOVENIJA NAJ REŠUJE REPUBLIKE V BANKROTU Dve jugoslovanski republiki in ena avtonomna pokrajina so v bankrotu. To ni, da bi kdo ne mislil, kakšna tendenciozna ali prenapeta »domislica«. Črna gora, Makedonija in Kosovo so tako zadolžene (v svetu in pri ostalih »federalnih enotah«), da bi po normalnih ekonomskih zakonitostih morale v stečaj... .... da bi jih Jugoslavija (kaj je zdaj ta Jugoslavija?), morala nekako prodati »na dražbi«... ... samo, kdo naj jih kupi! Da bi prodajali republike? Seveda to ne gre; odgovor na to ekonomsko uganko je v Jugoslaviji preprosto najti: dolgove omenjenih treh »federalnih enot« bodo plačale tiste »federalne enote«, ki še (!) niso bankrotirale. Hrvaška pravi, da za to nima denarja, Bosna in Hercegovina je tako ali tako »manj razvita« republika, Srbija se prav tako bori za status »manj razvite«, Vojvodina pravi, da bo svoj proračun komaj skrpala... In ostane Slovenija! Že res! Končno pa v Sloveniji ljudstvo (in zaradi ljudstva tudi oblastniki), zahteva pri »operaciji reševanja treh federalnih enot« čiste račune; nekako v slogu: »povejte, kaj naj vam plačamo in potem prinesite dokazila, da je šel naš denar res za to, za kar ste zahtevali, da vam solidarnostno in nepovratno izročimo.« Pa glej spaka! Pri tej slovenski ekonomiki se je zapletlo. Makedonija je, na primer, te slovenske zahteve označila za vmešavanje v ustavne »pravice« Makedonije. Na kratko: Makedonija da že sama ve, kako porabiti slovenski denar. Slovenija je bila spet enkrat označena kot izkoriščevalska republika, ki se je razvila na račun gospodarskega zatiranja (!) južnih republik... Potem je slovenska skupščina sprejela »stališče«, da Slovenija nikakor ni zainteresirana za »bankrot« treh »federalnih enot«; da pa bo pomagala gospodarstvu in bankam v teh »enotah« samo tedaj, ko bodo »enote« pripravile natančen program gospodarske »ustalitve«... Zdaj se je oglasilo Kosovo in podobno kot prej Makedonija, in z zelo podobnim besednjakom, očitalo Sloveniji vmešavanje v njihove »posle«... SPORNI UGOVOR VESTI Drugi primer ni ekonomski; je primer Ivana čečka! Kdo je tale čeček, tako ali tako že vsa Evropa ve. Že tretjič je obsojen, ker zaradi ugovora vesti (je pripadnik Jehovinih prič), ne sme nositi orožja. Ob njegovem primeru so se razpisali po vsem svetu. Po vsem svetu (razen v totalitarnih režimih), tudi poznajo drugačno ali civilno služenje vojske za tiste, za katere po strogih kriterijih ugotovijo, da jim vest brani usposabljati se za boj z orožjem. Bi bilo kaj bolj naravnega od tega, da se je slovenska mladina zavzela za to, da bi zavoljo ugovora vesti, tudi v Jugoslaviji omogočili »drugačno«, civilno služenje vojske; pa četudi v vojašnici; četudi kot kuhinjsko osebje. Predvsem pa so se slovenski mladinci zavzeli, da bi Ivanu čeč-ku že enkrat prenehali soditi, saj takega primera sodne anarhije ne poznajo niti v Vzhodni Evropi. Vse mladinske organizacije v drugih republikah te slovenske človečanske mladinske pobude niso podprle; še huje, ožigosale so Slovence, da rušijo »obrambno sposobnost naše (jugoslovanske) armade«. TITOVA ŠTAFETA V zvezi s tem takoj majhna zanimivost, ki se je v decembru lani primerila v Ljub-ljani na Plečnikovem trgu. Pravzaprav se je primeril »škandal«. Predstavniki Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije (UK ZSMS), torej uradne »enote« ZSMS so na trgu, ki nosi ime po največjem slovenskem arhitektu, pokazali, kako si zamišljajo štafeto. Na trg so privlekli veliko drevesno deblo, ki je predstavljalo »štafeto«, okoli in okoli pa so postavili prižgane sveče: »štafeto« so sredi Ljubljane položili na pare... Bilo je smeha in prikritega in odkritega odobravanja. In glej: po nekaj urah je prizor že snemala beograjska (!) televizija. Ljubljanska policija (že vseh »grozot« navajena), ni niti s prstom, kaj šele s pendrekom, mignila. Za to sicer nismo vedeli, bilo pa je očitno, da je že isti dan prišel v Slovenijo hud ukor iz Beograda. To smo vedeli potem, ker je moral sam podpredsednik slovenske Socialistične zveze še isti večer v poročilih kritizirati tak način »postavljanja štafete na pare«, rekoč, da so mladinci tokrat le šli predaleč in da je vendarle večina (!) slovenske mladine za (!) štafeto. MEDSEBOJNE OBTOŽBE Četrti primer: obtožbe med slovensko in zvezno mladinsko organizacijo. Gre za že prej omenjeno »civilno vojsko«. Republiška mladinska organizacija iz Slovenije je ta predlog poslala v Beograd, tam pa so »strokovno ocenili«, da mladina ni pristojna za reševanje tega vprašanja in da naj o tem svoje pove vojska. Potem so se v Sloveniji šele razburili: »Kako naj ne bo mladina pristojna za reševanje vprašanj, ki zadevajo njo; ki so njena življenjska vprašanja!?« In so očitali zvezni mladini, da je dogmatsko spolitizirana in neživljenjska... Zdaj se je ponovno vsul plaz obtožb iz Beograda, namenjen v Ljubljano, prav žaljiv plaz obtožb, je treba reči! Da slovenska mladina že ne bo kritizirala zveznih »teles«... Dve državi se nikjer na svetu tako medsebojno ne obtožujeta, kot se v zadnjem slabem letu dni obtožujeta in »zmerjata« »Ljubljana« in »Beograd«. Smo Slovenci res samo še formalno v Jugoslaviji? Ali pa je to vprašanje vendarle še preuranje-no? Posredoval V. Slemensky ko Primožič za SKGZ, Boris Štrekelj za PSI in Jelka Gerbec ter Edvin Švab za PCI. Medtem ko je bilo prvo srečanje posvečeno predvsem odnosom med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter položaju manjšine v Italiji, je bilo novoletno srečanje priložnost za široko razpravo o položaju vseh delov slovenskega naroda, ki živijo kot manjšine v mejah sosednjih držav. Predsednik Popit je uvodoma ugotovil, da preteklo leto ni bilo naklonjeno prizade-manjem manjšin. Ko je voščil uspešnejše leto 1987, je poudaril dolžno upoštevanje političnega pluralizma in samostojnosti slovenskih sestavin v zamejstvu. Sledil je »obračun leta«, ki ga je podal predsednik vlade Šinigoj, ki je govoril predvsem o naporih Slovenije za premagovanje gospodarskih težav. V razpravo so iz naših krajev posegli Boris Race, Jelka Gerbec, Ivo Jevnikar in Marija Ferletič. Deželni tajnik SSk Jevnikar je poudaril, da leto 1986 les ni bilo najboljše za Slovence v Italiji, vendar je narodnostna skupnost s svojo žilavostjo in dejavnostjo dosegla tudi pomembne uspehe. Ti so se pokazali npr. z Beneškimi kulturnimi dne- vi v Ljubljani, z odprtjem zasebne dvojezične osnovne šole v Benečiji, z dosego finansiranja za šolske gradnje v Gorici, s kulturnim, gospodarskim, a tudi političnim uveljavljanjem, saj naši izvoljeni predstavniki kljub težavam v izvoljenih upravah, opravljajo pomembno delo, ki rojeva tudi uspehe. Slovenci v Italiji se veselijo naporov za vse večjo demokratizacijo v Sloveniji, za spoštovanje vseh občanov, za ozdravitev gospodarske krize. Pomembno je, da se zamisel o povezanosti vsega naroda v enotnem kulturnem prostoru vse bolj utrjuje. Ob tem je treba na žalost ugotoviti, da globalni zaščitni zakon še vedno stoji, da prihaja celo do novih hudih izrazov nestrpnosti do Slovencev, da je ozračje zaostril incident na morju, kot tudi pisanje »Vjesnika«, da se položaj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu še slabša. Pred očmi je treba imeti tudi splošnejše negativne pojave: od padanja življenjske sile, ki se kaže z nizko rodnostjo, do ugotovitve, da so žal mamila razširjena tudi med slovensko mladino. Nadaljuje se razlaščanje slovenske zemlje. Na vsedržavni in krajevni ravni se oblikuje pravo predvolivno ozračje, ki pri nas pomeni tudi snubljenje desničarskih glasov na račun načelne podpore upravičenim zahtevam Slovencev. Nekateri zaostrujejo dejstvo, da niso bila uresničena nekatera določila Osimskih sporazumov glede ribolova, cestnih povezav, boja zoper točo. A ravno pri tem je treba odločno poudariti, tako v Italiji kot na mednarodni ravni, da je hudo neizpolnjevanje Osimskih sporazumov predvsem v tem, da Slovenci v Italiji še nismo deležni globalnega zaščitnega zakona, saj so človekove pravice več vredne kot ribolov ali ceste. Spregovorili so tudi predstavniki Slovencev v Porabju in pa na Koroškem. Tu je v ospredju boj za obrambo sedanjega šolskega ustroja, ki je pod udarom nemških nacionalistov. Nanovo se postavlja tudi vprašanje odnosa do manjšinskih sosvetov. Med velikimi uspehi koroških rojakov pa je vsekakor bila izvolitev državnega poslanca Karla Smolleta, ki je kot predsednik Koroške enotne liste nastopal na zeleni alternativni listi. Spregovoril je tudi sam in učinkovito poudaril, kolikšna je vrednost samostojnega političnega nastopanja manjšinskih narodnostnih skupnosti. ★ Zastopsko Slovenske skupnosti na kongresu PSDI v Rimu Na slavnostnem vsedržavnem kongresu italijanske socialdemokratske stranke (PSDI) v Rimu ob 40-letnici ločitve od socialistične stranke in samostojne politične poti je bilo tudi uradno zastopstvo SSk. Na petkovo spominsko slovesnost 9. jan. in na sobotni začetek rednega kongresa jo je povabil vsedržavni tajnik Nicolazzi. SSk sta v Rimu zastopala deželni podtajnik Gradimir Gradnik in goriški pokrajinski odbornik dl. Mirko Špacapan. Tudi do mrtvih prezir in sovraštvo General Jaruzelski je pred odhodom iz Italije obiskal tudi pokopališče na Monte-cassinu, kjer počiva 1.090 Poljakov, ki so se pod generalom Andersom borili v sklopu 8. britanske armade proti Nemcem ter padli pri osvojitvi tega strateško pomembnega hriba. General Anders, odločen nasprotnik komunističnega režima na Poljskem po vojni, je umrl v Vel. Britaniji, a so ga kasneje prenesli, kot je želel, na omenjeno pokopališče. General Jaruzelski je položil pred plamenico na sredi pokopališča šopek belih in rdečih nageljnov, ki predstavljajo poljsko zastavo (ki pa nima zvezde!), ni se pa hotel pokloniti spominu generala An-dersa. Ta se je Moskvi zameril zlasti s knjigo o pomoru poljskih častnikov pri Katynu, ki ga je izvršila sovjetska vojska, Moskva pa skušala naprtiti Nemcem. Pred obiskom Montecassina je poljski diktator sprejel tudi zastopstvo treh glavnih italijanskih sindikatov, ki so ga sestavljali Marini, Pizzinato in Benvenuto. General je zavrnil njih trditev, da je dal uničiti svobodni sindikat Solidarnost, obenem pa odklonil njih zahtevo, da se voditelju Solidarnosti VValensi vrne potni list. Na vabilo generala, naj obiščejo Poljsko, so vsi trije odgovorili, da bodo to storili takrat, ko bo na Poljskem spet sindikalni pluralizem. zvezi res nekaj premika na boljše glede spoštovanja človekovih pravic. Toda pretekli teden je »Pravda« objavila zelo oster članek o prebujanju verske zavesti v republikah Sovjetske zveze. Opomin velja zlasti muslimanom. Med drugim piše: »Mladina se vrača k veri in številni kulturniki tudi in to čeprav so zrastli v Sovjetski zvezi sredi ateističnega okolja. Da se prepreči porast vernosti v Sovjetski zvezi, je treba ateistično propagando postaviti na trdno znanstveno-ideološko podlago in poglobiti načela ateistične vzgoje.« V svet je prišla tudi vest, da so v zadnjem času zaprli kakih 200 članov različnih verskih skupnosti in jih poslali v prisilna taborišča. Mihajl Gorbačov se dela lepega na zunaj, v notranjosti pa je prav tako trd dogmatik kot njegovi predniki. Če je po 70 letih ateistične vzgoje v Sovjetski zvezi vera še vedno živa in še vedno straši mogotce v Kremlju, na kakšnih osnovah so do sedaj gradili svoj ateizem? Dvoličnost Mihajla Gorbačova V svetu je zbudilo največje zanimanje dejstvo, da je bilo oporečniku Saharovu dovoljeno, da se vrne v Moskvo. Ob tem dogodku je svet upal, da se v Sovjetski ■ V Rimu se je zaključil prejšnji teden 21. kongres socialdemokratske stranke (PSDI), do sedaj zveste zaveznice DC. Na tem kongresu, na katerem je požel ogromno večino sedanji glavni tajnik Franco Nicolazzi, pa je prišlo do politične preusmeritve stranke. Ta naj bi skupaj s socialisti izvedla »reformistično alternativo«, h kateri so povabljeni tudi komunisti, DC, PRI in PLI pa naj bi kot »konservativne stranke« bile porinjene v opozicijo. Seveda so omenjene tri stranke odločno odklonile oznako, da so konservativne. Slonškiva DBSBftna aotavanil Mlimmm Se Kitajska odpira Cerkvi? Ob vsakoletnem Tednu molitvene osmine za zedinjenje kristjanov nam prihaja v spomin naš najvidnejši apostol edinosti škof A. M. Slomšek. Začel je z organizirano molitveno akcijo za zedinjenje, tj. z Bratovščino sv. Cirila in Metoda, v prepričanju, da more le molitev polagoma odstraniti med kristjani pregrade, ki jih je v teku stoletij postavila človeška slabost in tudi hudobija. Tega mnenja so bili za njim številni drugi, ki so priporočali in gojili molitev za zedinjenje. Tega mnenja je tudi zadnji koncil, ki pravi: »Spreobrnjenje srca in svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov moramo imeti za dušo vsega ekumenskega gibanja; po pravici moremo to imenovati duhovni ekumenizem« (UR 8). Ko človek danes občuduje Slomškovo dalekovidnost in ljubezen do ločenih bratov ter do Kristusove Cerkve, mu misel gre k njegovemu grobu v mariborski stolnici, kjer sedaj počiva. Na njegovem grobu gorijo lučke, ob njem se ustavljajo verni pa tudi manj verni ljudje. Saj ima Slomšek vsakemu povedati dobro besedo tudi sedaj po smrti, kakor jo je imel za življenja. Božji previdnosti in štajerski pameti se pa moramo zahvaliti, da imamo še vedno Slomška med sabo, da njegove kosti niso izginile, kot so izginile kosti p. Kolbeja. Mariborski pomožni škof J. Smej pravi: Kar je napisal Fran Kovačič, sem prebral pred 45 leti. Najbolj se mi je vtisnil v spomin prizor, kako je Slomšek prejel sveto popotnico. V sredo zjutraj, 24. septembra 1862, se je oglasil veliki zvon mariborske stolnice in oznanil, da nesejo škofu Slomšku sveto popotnico. Najsvetejše so spremljali vsi kanoniki z gorečimi svečami. Ko se je sprevod bližal bolniški sobi škofa Slomška, se je le-ta kljub silnim bolečinam dvignil iz postelje, si oblekel talar ter na tleh kleče sprejel sveto Evharistijo. Nato se je zopet slekel, legel v posteljo in si dal podeliti sveto maziljenje. Pri molitvah je sam razločno odgovarjal. Isti dan zvečer je med molitvijo, s pogledom uprtim v podobo Žalostne Matere božje mirno izdihnil. Čeprav je Slomšek v svoji oporoki določil, naj ga pokopljejo na pokopališču ti- Iz Botsvvane na jugu Afrike se je oglasila s. Zora Škerlj. Dobrotnici iz Gorice je takole pisala za praznike: IZ BOTSVVANE ček sem dobila prav na dan, ko sem se vrnila s potovanja po oddaljenih naseljih naših pol-nomadskih ljudi. Ker je sedaj tu v Botsvvani vedno manj zemlje na razpolago in ker je lov na divjačino precej omejen, skušamo pomagati ljudem, da se naselijo vsaj začasno. Šele potem jim more država pomagati z zdravstvom, šolstvom, zemljo itd. Mi jim često nakupimo koze, 3-5 vsaki družini, pomagamo s poljedelstvom, z gradnjo boljših koč... Ti ljudje nimajo prav nič. Dve noči smo prespali v enem takih majhnih naselij. Ponoči je divjala nevihta in nas premočila do kože, saj te koče nimajo nič zidov, le veje v polkrogu za stene. Voda pride od vsepovsod. Seveda smo vso noč bedeli. Vaščani se niso zmenili za nevihto, zavijejo se v živalske kože, se malce porinejo v pesek in mirno prespijo mrzle in deževne noči. Ti ljudje so tako blizu naravi. Vidite, takim ljudem pomagamo z vašo pomočjo. Pomagamo tudi otrokom, da gredo v šolo in si tako izboljšajo svoje bodoče življenje. Katoliški glas mi prinese precej novic. Z veseljem ga berem. Pred tremi tedni je prišla k nam mlada uršulinka, tudi Primorka, s. Cvetka Troyer. Trenutno je za nekaj mesecev v Johannesburgu, tem razburkanem mestu. Ko pride v Botsvvano, kjer bo delovala, se bo najprej učila jezika ih navad za nekaj mesecev in potem bo polagoma začela pomagati ljudem. Lepo bo imeti še eno Slovenko tu. IZ SLONOKOŠČENE OBALE V tej afriški državi, ki je med najbolj razvitimi v Afriki, delujeta brata Ivan in Pavel Bajec; oba svetna duhovnika iz koprske škofije. Za praznike sta z voščili poslala tudi kratko poročilo o svojih dveh župnijah. Takole poročata: Najini župniji se nahajata na jugu Slonokoščene obale v škofiji Gagnoa. župnija Guitry meri 2100 kv. km. Po uradnem ljudskem štetju iz leta 1985 živi tu 38.660 prebivalcev, toda gotovo bi jih ste župnije, kjer bo umrl, in sicer naj ga položijo v preprosto rakev iz mehkega lesa in mu napravijo grob med drugimi verniki, so kanoniki sklenili, da mu pripravijo grob v kapeli Žalostne Matere božje na mariborskem mestnem pokopališču. Krsta je bila iz mehkega lesa in črno pobarvana. V taki krsti so Slomška položili v grobnico v soboto 27. septembra 1862. V tej grobnici, v kapeli Žalostne Matere božje, je počival vse do leta 1941. Ko so tega leta Nemci zasedli Maribor in mestno pokopališče spremenili v stadion, so se verniki zbali za usodo zemeljskih ostankov božjega služabnika. Vzeli so jih iz grobnice, leseno krsto položili v drugo, narejeno iz pocinkane pločevine in jo prenesli v frančiškansko cerkev, v baziliko Matere milosti. Tu so jo položili v grobnico pod velikim oltarjem. Tako je bil tu drugi grob škofa Slomška vse do sobote 7. oktobra 1978, ko smo ga prenesli v mariborsko stolnico, v grobnico, ki je pred velikim oltarjem. Ko je bil Slomšek leta 1862 prvič položen v grob, so mu na mestnem pokopališču zapeli Jenkovo pesem Blagor mu, ki se spočije. To je bila takrat prva slovenska nagrobna pesem, ki se je razlegala na mariborskem mestnem pokopališču. Na vse navzoče je naredila globok vtis. Ko so Slomška med vojno leta 1941 prenesli v frančiškansko cerkev, niso smela peti usta, pela so le srca in ta pesem je bila zgovornejša od vseh drugih. Pri prenosu je bil takrat — leta 1941 — navzoč grobar Ciril Lesjak. Isti je bil navzoč tudi leta 1978 pri prenosu Slomškove krste iz frančiškanske cerkve v mariborsko stolnico. Ko so tako Slomška že tretjič položili v grob, mu je pevski zbor stolne cerkve zapel Zafošnikovo: Slava tebi, Slomšek, škof, zbor bogoslovcev pa: Jaz sem vstajenje in življenje. Trikrat so Slomška pokopali. Trdno upamo, da ga bodo še četrtič, in sicer ko bo razglašen za blaženega. Takrat bodo smeli njegove telesne relikvije položiti pod oltar v mariborski stolnici. Smemo tudi upati, da ta trenutek ni več daleč, saj prihajajo iz Rima vesti, da se Slomškov proces bliža srečnemu koncu. Vsekakor je prav, da tudi v ta namen prosimo med molitveno osmino. morali prišteti še nekaj tisoč. Pravih domačinov je le okrog 30 %, ostali so priseljenci iz srednje ali severne Slonokoščene obale. Kakšnih 25 % je priseljencev iz nekdanje Zgornje Volte. Imamo pa tudi priseljence iz drugih afriških držav, predvsem iz Gane in Malija. Število katoličanov v naši župniji cenimo na krog tri tisoč. Kaj bolj točnega bi bilo težko vedeti zavoljo neprestanega preseljevanja ljudi iz vasi v mesta, s severa na jug in obratno. Poleg tega je gotovo nekaj tisoč ljudi, ki se imajo za katoličane, čeprav niso krščeni, nekateri pridejo včasih v cerkev, nekaj sto pa jih je, ki se pripravljajo na krst. Protestantov je okrog 5.000. Nekaj je pripadnikov raznih modernih ameriških in afriških sekt, okrog 10.000 je muslimanov, ostali so animisti. V župniji je uradno nad 50 katehistov. Nekateri zvesto opravljajo svojo službo, večina pa so še zelo slabo pripravljeni za to delo. Kaj napraviti zanje v teh razmerah, kjer sedaj živijo? Kaj napraviti za osnovnošolce, ki se zbirajo v 21 osnovnih šolah? Kaj napraviti za nad tisoč srednješolcev? Za mlade, ki so morali šolo zapustiti? Za tiste, ki niso nikoli šli v šolo? Za ljudi, ki se imajo za katoličane, a si ne upajo napraviti odločilnega koraka? Za katoličane, ki omagujejo na poti? In za vse ostale? Trenutno sem edini duhovnik v župniji. Po svojih močeh mi pomagata dve ostareli francoski redovnici. Župnija Niambezaria je po ozemlju nekoliko manjša kot Guitry. Tu živi okrog 20.000 prebivalcev, ki so povečini domačini. Le nekaj je priseljencev s severa države ali iz Zgornje Volte. Ker je župnija razmeroma mlada (od leta 1972), je tu zelo malo kristjanov, morda nekaj sto. Večina ljudi je animistov, zato se tu zelo pogosto srečujemo s čarovništvom in drugimi oblikami praznoverja. V župniji imamo okrog 30 katehistov. Nikar ne toži neprestano nad svetom, kako globoko je padel; raje ga skušaj zravnati in poboljšati tako, da dvigaš samega sebe. (Elliot) ■ Jordanski kralj Husein je v spremstvu svoje žene Noor (Libanonka, rojena v ZDA) obiskal Rim in imel vrsto pogovorov s Cossigo, Craxijem, Andreottijem in Spa-dolinijem. Sprejel ga je tudi papež Janez Pavel II. Kralj je predložil petletni načrt za razvoj zasedene Cisjordanije in Gaze v Palestini ter se zavzel za mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu. Za to konferenco pa so naj večje ovire v tem, da je Sovjetska zveza leta 1967 prekinila diplomatske zveze z Izraelom, prav tako pa voditelj Palestincev Arafat noče priznati obstoja države Izrael. Iz Rima je Husein odpotoval na ogled Benetk, nato pa se je nastanil v znanem zimskem središču Cortina d’Ampezzo, kjer se je posvetil s svojimi otroki smučanju. ■ Po 25 letih ima Avstrija spet vlado dveh največjih strank: socialistične in ljudske. Predsednik je socialist Vranitzky, podpredsednik in zunanji minister pa vodja ljudske stranke Mock. Ker ima vlada 13 ministrskih mest, so eno ministrstvo (pravosodno) izročili neodvisnemu. Socialisti so si izgovorili notranje, finančno, šolsko, socialno in za podržavljeno industrijo, Ljudska stranka pa obrambno, gospodarsko, kmetijsko, trgovinsko in družinsko. Bivšega voditelja socialistov in 13 let kanclerja (1970-83) vlade Kreiskega je ta povezava tako ogorčila, da je odložil vsa mesta v stranki in celo misli na izstop. M V južnoameriški državi Ekvador so uporni letalski oficirji ugrabili predsednika države Febresa Cordero in ga izpustili šele po enajstih urah, ko se je slednji obvezal, da ne bo kazensko postopal zoper upornike in bo osvobodil generala Vargasa Pazzosa, ki je bil zavoljo lanskega upora proti predsedniku v hišnem priporu. Upor letalskih oficirjev, ki so ga izvedli pred najavljenim sojenjem generalu Vargasu, je terjal dve smrtni žrtvi in 12 ranjenih. Nova komisija za raziskovanje dogodkov v Medjugorju »Glas koncila« prinaša članek predsednika jugoslovanske škofovske konference kardinala Kuhariča, v katerem nadškof obvešča, da je bila ustanovljena nova komisija za raziskovanje medjugorskih dogodkov. Do sedaj je o teh dogodkih raziskovala škofijska komisija, ki jo je imenoval mostarski škof Žanič. Ker so pa medjugorski dogodki zavzeli že mednarodno razsežnost, je jugoslovanska škofovska konferenca imenovala novo med-škofijsko komisijo; to je naredila v soglasju s Kongregacijo za verski nauk. V poročilu niso navedeni člani nove med-škofijske komisije. Istočasno kardinal Kuharič ponavlja, da niso dovoljena skupna župnijska romanja v Medjugorje, kot da so tamkajšnja prikazovanja nadnaravnega značaja. Ceščenje Matere božje naj poteka v soglasju z naukom katoliške Cerkve. Pisatelj Igor Torkar, pisec znane knjige »Umiranje na obroke«, je dne L septembra 1986 v sobotni prilogi Ljubljanskega dnevnika objavil članek »Meditacija o hinavščini«, v katerem na odkrit način našteva številna hinavstva — mi bi to imenovali zločine —, ki jih je zagrešila partija. Torkar pravi med drugim, da so »nekateri naši pionirski revolucionarji že v začetnih predvojnih akcijah, pa potem tudi med vojno in po njej vse do danes hinavčili«, in našteva nekaj dokazov za to trditev. Načrtna hinavščina je bilo po mnenju Torkarja — in tudi po našem mnenju — proslavljanje nenapadalnega pakta Stalin-Hitler. Tedaj so slovenski komunisti izjavljali, »da je na tej stopnji zgodovinskega razvoja naš boj predvsem protiimpe-rialističen in trenutno ne protifašističen in ne protinacističen«. Kmalu nato, ko pa je Hitler napadel Sovejtsko zvezo, se je ves boj čez noč spremenil iz proliimperia-lističnega v protifašističnega in protina-cističnega. Sodno kazniva hinavščina je bil sklep kongresa Zveze komunistov Slovenije leta 1986, da so bili dachauski procesi stalinistično montirani in da je treba vse preživele zapornike in tudi vse že justifici-rane (tj. obešene in postreljene) rehabilitirati. Pa je tedaj proces in sedaj rehabilitacijo napravila ista Zveza komunistov Slovenije (ZKS). Nato Torkar nadaljuje: »Ali ni strahotna Po izgonu tujih misijonarjev leta 1949 je o katoliški Cerkvi na Kitajskem nastal molk. Skromna poročila, ki so jih večinoma od beguncev dobivali nekdanji misijonarji, niso nikdar dajala prave slike. Pač: poročila so pripovedovala o trpljenju vernikov na Kitajskem. Cerkev je šla v katakombe. Ko je leta 1967 bilo ustanovljeno »Domoljubno združenje kitajskih katoličanov«, se je zdela usoda Cerkve na Kitajskem še težja. Tako imenovana kulturna revolucija je zadušila zadnje vidne znake krščanstva na kitajski celini. Zadnja leta pa se pojavljajo znaki, da se nekaj premika. Najprej so prihajala presenetljiva poročila Kitajcev', ki so dobili dovoljenje, da obiščejo svojce v domovini. Ko so se vračali, so zlasti duhovniki pripovedovali, kako verniki in skriti duhovniki ostajajo zvesti Rimu, kako sami oznanjajo, krščujejo in širijo krščanstvo v kraje, kjer ga prej ni bilo. Pisali so o »kitajskem čudežu«, ki naj bi bil podoben, kot je bil »japonski čudež«, ko so misijonarji ob novem prihodu v 19. stoletju našli krščanske občine. Zdaj spremembe potrjujejo uradni premiki. Kar po vrsti si sledijo. V Pekingu je odprta prva katoliška šola. V njej so pripravljeni zastonj učiti nekdanji profesorji. Priglašencev je bilo takoj polnoštevilno. Sprva je bil le pouk jezikov, med njimi tudi latinščine. Kasneje pa je šola dobila dovoljenje za verske tečaje. Kar ni moč verjeti, da je v zadnjih letih bilo znova odprtih okoli tisoč cerkva, ki so bile spremenjene v skladišča, vojaške ali kake druge namene. Samo v Šanghaju so odprli čez petdeset cerkva. Seveda poročila nito točna. So to le krščanske ali tudi le katoliške cerkve, ali pa štejejo sem tudi templje kakih drugih ver? Najbolj je nekdanje misijonarje razveselilo, ko so ponekod lahko celo po televiziji gledali božično mašo v Pekingu. To je stara misijonska postojanka Petang. V cerkvi sv. Odrešenika je bila predlanski božič prvikrat po toliko letih maša. Stolnica je bila nabito polna. Obiski uglednih cerkvenih predstavnikov z Zahoda tudi pomenijo svoje. Bili so tam nemški škof Moser, dunajski kardinal Ko-nig, Francoz Etchegarav in manilski kardinal Sin. S posebno misijo je šel in imel s samo vlado razgovor hongkonški nadškof Wu. Prišel je posebej z vprašanjem, kaj bodo naredili s kolonijo in s Cerkvijo v Hongkongu, ko bo spet priključena celini (leta 1997). Dobil je pozitiven odgovor, da bo Cerkev lahko nemoteno živela naprej. In še novo presenečenje: katoliška univerza iz Louvaina v Belgiji je povabila škofe kitajske »domoljubne Cerkve«. Odzvali so se in prišli novembra in sicer pekinški škof Fu Tie Shan in še dva druga škofa. Z njimi je bil tudi ravnatelj pekinškega semenišča, ki je bilo odprto že pred tremi leti. Razgovori so bili previdni. A na vseh straneh je čutiti, da hinavščina to, da se ne omogoči razmegli-tev vseh pozitivnih in negativnih dejstev ter vojaško političnih silnic, ki bi, za obe strani, s pravičnostjo razložila, zakaj in na kakšen način se je zvrnilo v roška brezna toliko in toliko belogardistov in domobrancev.« Torkar še nadaljuje, da so vladajoči organi obljubili, da bodo zgodovinarjem odprli vse arhive o Golem otoku in o Rogu. Kmalu zatem pa je Ivan Križman, član komisije za zgodovino ZKS, povedal, da je bilo uničeno pomembno gradivo o kaznivih dejanjih po vojni usmrčenih domobrancev in o ugotavljanju njihove individualne krivde, in da so bili uničeni tudi drugi pomembni dokumenti o delu VOS-a (komunistične varnostne in obveščevalne službe) v Ljubljani, ki je neusmiljeno pobijala ljudi po ulicah in po domovih. Dalje vprašuje Torkar: Ali ni hinavščina govorjenje, da so naše volitve demokratične, ko vendar vsi vidimo, da niso tajne, kar je bistvo demokratičnih volitev, in pa da so kandidati vnaprej postavljeni in je njihova izvolitev tudi že vnaprej zagotovljena. Tudi molk je hinavščina, molk o krivcih za zgrešene naložbe in za milijarde dolarjev dolga, molk o naših novih fevdalcih, koritarjih, nesposobnih funkcionarjih. Potrebno je, pravi Torkar, da čimprej zadušimo hinavšično s tem, da z vodilnih položajev od baze do vrha naženemo vse hinavce. Rudolf Smersu je to združenje le neka oblika kitajske prilagoditve, ki pa ni dokončna. Zanimivo je, da škofu Wuju iz Hongkonga niso obljubili, da bodo izpustili že trideset let zaprtega škofa Ignatiusa Gong Pinmeisa. A so ga kmalu po nadškofovem obisku vendarle izpustili. Približevanje se čuti tudi na znanstveni ravni. Kot da se bližamo časom Riccija. Za sodelovanje sta se dogovorili Vatikan in zvezdama in univerza Hefei. Še bolj pomembno je, da je predstojništvo Družbe Božje Besede (verbiti) dobilo povabilo, naj bi v Pekingu ustanovili znanstveni inštitut. Znano je, da so uspešno vodili katoliško univerzo fužen, a po izgnanstvu so jo potem reorganizirali na Formozi. Seve-veda je treba dvojnega: previdnosti in takta. Zlasti Formoza je celinski Kitajski trn v peti. In tja pobegli Kitajci in misijonarji nimajo zaupanja v tako vabila. Mladina na celini pa je najprej pokazala nezadovoljstvo s komunizmom. Zdaj se navdušuje tudi za verski preporod. Morda bodo že v bližnji prihodnosti nastali stiki in se odprli pogovori, da se reši najbolj boleče vprašanje »Ločene Cerkve«, ki pa je nihče več tako ne imenuje. In celo takrat, ko je nastala, je le Pavel VI. izrekel mnenje, da so sicer pravilno posvečeni, a nedopustno novi škofje, ki so jih posvetili takratni kitajski škofje na svojo roko. Kar pa iz vsega jasno sledi, je dejstvo, ki ga je po svojem obisku na Kitajskem zapisal misiolog dr. Bernhard H. Willeke, češ da je razvidna verska prenova na široki osnovi. Papež sam ob raznih avdiencah poudarja svojo naklonjenost do Kitajske, dasi je o kaki praktični potezi previdno molčeč. Vprašanje kitajskega misijona ni lahko. Toda vse kaže, da Cerkev stopa v novo dobo tudi na Kitajskem. Franc Sodja CM Hud udarec za misijonsko Cerkev Pred obalo Ekvatorialne Gvineje (Zah. Afrika) je strmoglavilo potniško letalo, v katerem je bilo med drugimi tudi šest misijonark in redovnik salezijanec. Vsi so bili španskega rodu. Z njimi je umrlo še drugih 11 potnikov. Misijonarji so delovali na šolskem in zdravstvenem področju. Na to nesrečo je opozoril tudi sv. oče v enem letošnjih nedeljskih opoldanskih nagovorov in izrazil svojo žalost zavoljo tragično preminulih misijonarjev. Sto let Cerkve v Laosu Katoliška Cerkev v Laosu (jugovzhodna Azija) se je pred iztekom leta 1986 spominjala stoletnice svojega pastoralnega in misijonskega dela, toda ta jubilej ni mogel biti vesel, saj od leta 1975 doživlja težke čase neprestanega preganjanja. Zavoljo strogih režimskih predpisov je postala Cerkev molka. Teži jo vladni načrt izkoreniniti vsakršno religioznost in to ne samo tujo — krščansko — marveč tudi domačo budistično. Vendar kljub vsemu hudemu kljubuje viharjem časa v svojih majhnih verskih skupnostih. Prvi misijonarji so v to azijsko državo prišli oznanjat Kristusa prek Bangkoka na Tajskem. Prvo cerkev so zgradili leta 1886 na otoku Dondon. V petdesetih letih tega stoletja, je bilo v deželi še 35.000 kristjanov, danes pa jih je le še 25 000. Preganjanja so naredila svoje. V jubilejnem letu je Cerkev morala ugotoviti, da je v gmotnem in družbenem pomenu zelo osirotela. Njene šole so oblasti zaprle, cerkveno imovino podržavile. Od treh domačih škofov je škof T. Kham-phan iz Semine že od leta 1980 v prevzgojnem taborišču. Njegovo grenko usodo delita še dva od 16 duhovnikov. Škofje in duhovniki ne smejo zapuščati dežele, niti ne smejo potovati na pomembna srečanja v Rim. Občasno jih obišče apostolski vizitator v Bangkoku in on je zanje edini stik z zunanjim svetom. ■ Komaj je 53-letni nemški industrijec Rudolf Cordes dospel v Bejrut, je bil že ugrabljen na poti v hotel. Njegova ugrabitev je verjetno v zvezi z nedavno aretacijo arabskega terorista Hamadeia na frankfurtskem letališču v ZR Nemčiji. Pri sebi je imel 9 kg močnega razstreliva. Nemška policija je mnenja, da obstaja povezava med njim in Libanoncem Khodrom, ki je bil aretiran na letališču v Milanu. Hantadei naj bi tudi izvedel v juniju 1985 ugrabitev severnoameriškega potniškega letala, pri čemer je bil en severnoameriški vojak ubit. Ostali talci so bili spuščeni na svobodo, ko je izraelska vlada na pritisk Washingtona osvobodila 300 libanonskih šiitov. Misijonarji pišejo Meditaciji t neki hiaamm Bi nfla prebivalstvi snet irimna? V našem tedniku smo 3. januarja letos objavili članek »Problem onesnaževanja in zakon Altissimo«. V njem stoji med drugim, da je zadeva spreminjanja sovodenj-skega regulacijskega načrta v prid tekstilne tovarne verjetno zamrznjena, saj občin-odbor iz Sovodenj pogojuje razširitev industrijskega območja z rešitvijo problema onesnaževanja okolja po tamkajšnjem upe-peljevalniku (nobene besede pa o narodnostnem problemu!). Zadnja poročila pa vedo povedati, da zadeva še zdaleč ni zamrznjena, temveč z naglimi koraki napreduje. Tako je na pobudo goriške pokrajinske uprave prišlo 8. januarja do sestanka med predstavniki goriške in sovodenjske občine, Združenja sindikatov Cgil-Cisl-Uil, Konzorcija za industrijsko cono, Združenja velikih in malih industrijcev ter Trgovinske zbornice. »Primorski dnevnik« z dne 9. januarja takole zaključuje zadevno poročilo: »Predstavniki krajevnih ustanov ter združenj in organizacij so dosegli soglasje osnutka skupnega dokumenta. Tega bodo sedaj preučili v odborih krajevnih ustanov« (tj. goriške in sovodenjske občinske uprave, op. pisca). Vsa zadeva, ki upravičeno že nad pet mesecev buri duhove tako sovodenjskih občanov kot tudi ostale slovenske skupnosti, dobi v luči tega in podobnega pisanja čisto nedolžen videz, kot da se to dogaja nekje sredi države, kjer ni navzoč narodnostni problem, in da se vse zoži na ekološki problem, s katerim se mora soočati sovodenjska občinska uprava. Sovodenjski občani, pa tudi mnogi drugi Slovenci se pri tem povsem upravičeno sprašujejo, kakšno naj bi bilo doseženo soglasje, o katerem bodo razpravljali odbori zadevnih občinskih uprav. Saj ostaja nerešena zadeva upepeljevalnika kot je to zapisano v zadnjem delu citiranega članka: »Največ razprave je bilo glede upepeljevalnika, tako že obstoječega kakor tudi glede možnosti, da bi se na istem kraju zgradilo osrednjo in edino napravo za upepeljevanje smeti za celotno goriško pokrajino..., kar pa sovodenjski upravitelji dosledno zavračajo kakor tudi možnost, da bi obstoječi objekt tako povečali, da bi bil zmožen predelati znatno večje količine odpadkov.« V zvezi s tem objektom naj omenimo, da ta že dalj časa ne deluje več zadovoljivo. To se je videlo v zadnjih dneh, ko je padla večja količina snega. Na njem so se pojavili črni madeži različne velikosti s še ne izgorelimi drobci. Zato je na vabilo sovodenjskega župana prišlo do ogleda območja ulic Zanetti in Peter But-kovič v Sovodnjah, ki se nahajata okoli 700 m daleč od industrijske cone. Ogleda so se udeležili goriški in sovodenjski podžupan, predstavnik Krajevne zdravstvene enote in tajnik sindikata Cgil. Zanima nas, kako bosta oba občinska odbora ta novi dokaz onesnaževanja okolja upoštevala, ko bo prišlo do razprave o dokumentu, ki je bil 8. januarja na sedežu goriške pokrajinske uprave soglasno sprejet. R. D. Zasedalo je goriško tajništvo SSk Na sestanku, ki je bil v Sovodnjah, je tajništvo SSk po pregledu političnega položaja, ki je nastal v pokrajini po izvolitvi upravnih odborov Goriške zdravstvene enote ugotovilo, da so se odnosi med strankami precej zrahljali, kar bistveno škodi splošnemu političnemu sodelovanju med petimi strankami, ki upravljajo v goriški pokrajini večino javnih ustanov. Tako tajnik SSk Marjan Terpin kakor predsednik Gradimir Gradnik, ki sta se udeleževala pogajanj z ostalimi strankami, sta podrobno prikazala napore naše stranke, da bi se tako stanje preprečilo. Sledila je razprava o gradnji slovenskih šol v Gorici. Slovenska skupnost potom svojih izvoljenih odbornikov na pokrajini in na goriški občini stalno sledi tej izredno važni zadevi. Treba je, da se tudi ostale slovenske komponente zavzamejo za to, saj je prav to obdobje odločilno. Tajništvo je nadalje obravnavalo nedavni sporazum med goriškim m sovodenj-skim županom glede razširitve tovarne Ma-nifattura na sovodenjsko območje. Znano je odklonilno stališče Slovenske skupnosti. Zato tudi SSk ta sporazum v celoti cdklanja, posebno še, ker je sovodenjski župan klonit pritiskom brez vsake večje obveze goriških sobesednikov. Obljuba namreč, da bodo uredili očiščevalne naprave na upepeljevalniku pri Sovodnjah (ki bo med drugim — po deželnem načrtu — še bolj povečan, ker bo postal edini upepeljevalnik v goriški pokrajini!) ni nobena obveza, saj so to oblasti prisiljene storiti že po zakonu. Pokrajinski odbornik dr. Špacapan je že nastopil proti, prav tako bo naredil tudi goriški odbornik dr. Bratuž. V kratkem se bo sestala sovodenjska sekcija SSk ob sodelovanju pokrajinskih predstavnikov in bo sprejela nadaljnje pobude za obrambo slovenske zemlje v Sovodnjah. Goriško pokrajinsko tajništvo SSk bo tudi pripravilo posebno slovesnost ob 40-letnici, ko je bila 17. januarja v Gorici ustanovljena samostojna slovenska stranka SDZ, 16. februarja pa bo poteklo 50 let, odkar je umrl mučenik Lojze Bratuž. Soba 150 ali knjiga dveh avtorjev Današnja mladina je presenetljiva, tako v dobrem kot v slabem. Tako nas je pred prazniki presenetila z drogo, ko so odkrili, da se tudi slovenska mladina na Krasu bavi z mamili. Po praznikih pa nas je presenetila s knjigo pesmi in risb. Naslov so ji dali Soba 150. Gre za svojevrstno knjigo v vseh ozi-nh. Najprej to, da je njeno izdajo omogočil SMReKK, tisti SMReKK, ki smo mi-slili, da ga ni več. Potem dejstvo, da so pri knjigi sodelovali sami mladi: pesmi je izbral in uredil Ivan Sirk; risbe je izbial in knjigo opremil Danijel Jarc; zbrane pesmi so mladega Jurija Paljka, ki je za mnoge nepoznano ime; risbe so pa Davorina Devetaka, ki se pojavlja v javnosti kot avtor člankov o filmu in podobnem, ni pa bil znan kot risar. Iz uvodov vemo, da gre za skupino akademikov, ki so pred sedmimi, osmimi leti študirali na tržaški univerzi in bivali v Dijaškem domu, v sobi št. 150. Odtod naslov pesniški zbirki. Tvorili so živahno skupino študentov, ki se je ukvarjala z marsičem, pa debatirala in debatirala. Iz te skupine tržaških akademikov pred sedmimi, osmimi leti so se nekateri že uveljavili, npr. Tomaž Simčič ali Marko Tavčar. S to knjigo so stopili na dan še novi, pesnik Jurij Paljk, risar Davorin Devetak, pa oba njuna prijatelja Ivan Sirk in Danijel Jarc. Soba 150 je svojevrstna tudi zaradi pesmi J. Paljka in zavoljo risb D. Devetaka. Iz uvoda zvemo, da so zbrane tiste pesmi, ki so nastale v času od 1978 do 1982. Zdi se, da so to pesnikovi prvenci, saj je pisal poc/ijo in prozo tudi kasneje, ki je v tej knjigi ni. Risbe D. Devetaka so prav tako iz tistega časa, ker je Devetak kasneje opustil risanje :n se posvetil filmu. »Takrat sem dosti risal, povsod kjer sem le mogel, v glavnem tuš, čmobelo,« pravi o sebi Devetak. Jurij Paljk pa meni, da je Davorin končal risati prezgodaj. Pesnik in risar sta se v tej knjigi združila ter eden v pesniški besedi, drugi v risbi izpovedala svoj svet, kakor sta ga doživljala taki at, pred osmimi, desetimi leti. Je to svet mladine, ki se išče. Ni še pretrgala stikov s preteklostjo: »Prijatelj, kozarec vina mi daj, tako še enega, še nalij.« To dopolnjuje risba Paljkovega očeta. Živi pa v sedanjosti, ki se ji ne zdi lepa: »Trst by night« (Trst ponoči) / Par lovač v via Roma. / Nekaj slovenskih kulturnikov okrog trga Oberdan.« Temu primerna je risba na str. 41. Gleda v prihodnost, toda z zaskrbljenostjo: »Formul preveč, življenja premalo. / Zato se mladi življenja bojimo.« Razne črnobele skice to potrjujejo. Gl e za mladino, ki išče svoj obraz, svojo pot v življenje, smisel svojemu življenju: »So dnevi, ko si želim, da bi hodil, / hodil v dežju, naprej, samo naprej J in bi se v njem izgubljal.« Mislim, da je knjiga, takšna kot je, podoba neke naše mladine današnjih dni, ne vse, temveč tiste na razpotju med vero in nevero, med krščanstvom in marksizmom, ki ostaja neopredeljena in razočarana, kot izpoveduje pesnik: »Stvarnost -kocka ledu v idealizem / stopi se. / Ne kocka! / Idealizem.« (r+r) ■ Italija je spet cilj palestinskih in drugih arabskih teroristov. Tako je finančna policija na letališču Linate v Milanu odkrila pri Bachirju Khodru, ki je pravkar prek Ženeve prispel iz Bejruta, kar 11 kg plastičnera razstreliva in 36 detonatorjev. Khodr je bil svoj čas vpisan na rimski univerzi v peti letnik inženirstva, a je v dveh letih položil le pet izpitov. Očitno je bil študij le pretveza za teroristične podvige. Škofijski duhovniški in pastoralni svet Za novi duhovniški svet so bili izbrani ah imenovani 4 slovenski duhovniki: Rudolf Bogateč (novi dekan), Milan Nemac, Lojze Škerl (škofov vikar) in Anton žužek. Duhovniški svet šteje 27 članov. Duhovniški svet je skupnost duhovnikov, ki kot škofov senat predstavlja zbor duhovnikov in mora po določbi prava škofu pomagati pri vodstvu škofije, da bi se pastoralni blagor zaupanega mu dela božjega ljudstva kar najbolj učinkovito pospeševal. (Cerkv. zakonik - kan. 495). Za novi škofijski pastoralni svet so bili izbrani ali imenovani sledeči slovenski člani: 4 duhovniki (Gerdol, lakomin, Škerl, Vončina), 2 redovnici: I. Štor in A. Štrajn ter 8 laikov: Laura Abrami, Alenka Deklič, Eva Fičur, Peter Močnik, Tullio Mozenich, Sergij Pahor, Giorgina Pisani, Silvana Valenčič Resino. Škofijski pastoralni svet šteje 71 članov. Naloga pastoralnega sveta je, da pod oblastjo škofa raziskuje in pretresa, kar zadeva pastoralne dejavnosti v škofiji, in glede njih predlaga praktične sklepe. Pastoralni svet ima samo posvetovalni glas. (Cerkv. zakonik - kan. 511 in 514). Seja deželne Slovenske skupnosti Prvo letošnjo redno sejo je deželno tajništvo SSk imelo 17. januarja, ravno na 40. obletnico datuma, ki velja za uradni začetek samostojnega političnega nastopanja Slovencev v sedanjih mejah Italije po drugi svetovni vojni. Omenjeni dan leta 1947 je bil namreč v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske demokratske zveze. Pomembne obletnice se je v uvodnem poročilu spomnil deželni tajnik Ivo Jev-nikar, ki se je še poklonil spominu glasbenika in narodnega delavca L. Bratuža, ki je pred 50 leti v teh dneh prestajal svoje mučeništvo. Deželno tajništvo SSk je sklenilo, da se Lojzeta Bratuža, ki je dotrpel 16. februarja 1937, in pogumnega dejanja svojih predhodnikov v samostojnem manjšinskem političnem nastopanju, spomni s posebno manifestacijo na Goriškem. Seja je bila posvečena pregledu zadnjih dogodkov od konca preverjanja deželne večine sredi decembra do nastopa predstavnikov SSk na novoletnem sprejemu v Ljubljani in od sprotnega stališča in organizacijskega dela do zadnjih dogodkov, ki so vzbudili zaskrbljenost na Tržaškem in Goriškem. To je novo netenje narodnostne mrž-nje z napadi na tržaškega škofa zaradi pravičnega odnosa do Slovencev in z žaljivim izpadom tržaškega župana Staffie-rija. Njegova razlaga govora na novoletnem koncertu v gledališču Rossetti na zadnji seji tržaškega občinskega sveta ni zadovoljila Slovenske skupnosti, zato je tržaško pokrajinsko vodstvo prek občinskega odbornika prof. Aleša Lokarja zahtevalo preverjanje v upravni koaliciji, da se ugotovi resnični odnos do naših živ-ljenjskh vprašanj pri vseh strankah zavezništva. Na Goriškem pa SSk obsoja odstopanje sovodenjske občinske uprave glede ohranjevanja našega življenjskega prostora. Obširna razprava je bila nato posvečena finančnemu, upravnemu in seveda kulturnemu položaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pripravi na obisk deželnega vodstva SSk pri SZDL Slovenije in na obisk, ki ga bo v naših krajih opravilo februarja predstavništvo Narodnega sveta koroških Slovencev. V razpravo je poseglo okoli 15 prisotnih. Seja je bila v Trstu. Interpelacija dr. Štoke Ker se pogosto primeri, da se oddaje na radiu Trst A, tako slovenske kot italijanske, večkrat tudi za dalj časa prekinejo, zlasti ko pride do vremenskih neprilik, in ker se slovenske oddaje v pokrajinah Gorica in Trst skoro ne slišijo je deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka naslovil na deželni odbor vprašanje, če mu je to znano in kaj misli storiti pri deželnem vodstvu radia, da se ti nedostatki odpravijo. Sv. Ivan Božični koncert. Tudi letos je svetoivan-ski pevski zbor »Marij Kogoj« priredil v domači cerkvi lep božični koncert. Pod vodstvom Andreja Pegana in ob orgelski spremljavi Eve Dekleva je zapel vrsto božičnih pesmi. V posebni točki pa je organist Andrej Pegan izvedel dve Bachovi skladbi ter Troštovo »Skladbo za orgle« in Franckovo »Pastoralo«. Novoletni koncert Slovenski denarni zavodi v Italiji so letos že drugič priredili novoletni koncert in sicer najprej v Trstu, nato pa še v Gorici. Nastopil je zagrebški komorni orkester Gaudeamus ter izvajal skladbe Mozarta, Čajkovskega in Dvoržaka. Na sporedu so bili tudi Straussovi valčki in polke ter vrsta motivov lahke glasbe. Oba koncerta sta doživela lep uspeh. Bazovica Iz Ljubljane so že v ponedeljek 19. jan. zjutraj odjeknile zelo pohvalne besede o božičnem koncertu, ki ga je priredila mladina Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst v Ljubljani v cerkvi sv. Družine v Mostah v nedeljo 18. januarja. Kljub slabemu vremenu, mrazu, ledu in snegu se je mladina pogumno podala na pot in nastopila z božičnimi pesmimi pod vodstvom Aleksandre Pertot. Udeležba Ljubljančanov je kar presenetila naše pevce, ki niso pričakovali tako velike udeležbe ob slabem vremenu. To pomeni, da so Ljubljančani pogumni ljudje. Ker je glas o uspehu odjeknil najprej v Bazovici, smo se odločili, da povabimo mlade pevce v Bazovico, da nam ponovijo božični koncert. In to prav pred zaključkom božičnega slavja, ko še kraljujejo v naši cerkvi kraške božične jaslice. Upamo v uspeh koncerta in v pogum našega občinstva, ki mora dokazati, da ni manj pogumno kot Ljubljančani. Slomškov dom se resno pripravlja na Prešernovo proslavo, ki bo verjetno 8. ali 15. febr. O sporedu vas bomo še seznanili. Italijanska revija o nas Že pred časom smo v reviji Credito e cooperazione, mesečniku, ki ga v Rimu izdaja Italijanska zveza hranilnic in posojilnic, zasledili kakšen članek o slovenskem zadružnem gibanju ter o delovanju slovenskih hranilnic in posojilnic v naši deželi. Pisanje revije nam je bilo vedno naklonjeno. V zadnji številki lanskega letnika pa smo v zaglavju, ki obravnava kulturna vprašanja, lahko prebrali prispevek Tullia Bot-terija o kreditnem zadružništvu v Sloveniji. Gre za poročilo o obsežni knjigi Marka V nedeljo 25. jan. ob 16. uri bo v cerkvi v NABREŽINI tradicionalna januarska REVIJA PESMI ob zaključku molitvene osmine za edinost kristjanov. Na sporedu je vokalno-instru-mentalna skupina »Gallus Consort« iz Trsta. O Trubarju bo govorila prof. Lučana Budal. Nato še ocenitev in nagrade za najlepše jaslice ter evharistični blagoslov. VValtritscha o slovenskem bančništvu in posojilništvu na Goriškem in Kmečki banki, ki je izšla v Gorici leta 1982. Časnikar pohvali izredno zavzetost in natančnost Waltritschevega dela ter razgrne bistvene mejnike kreditnega zadružništva na Slovenskem in še posebej na Goriškem. Pri tem poudarja, kako močno je zakoreninjena slovenska prisotnost na Primorskem. Zdi se, da se včasih vzdolž italijanskega polotoka brez predsodkov bolje seznanjajo o nas kot naši sodeželani. Sožalje Ob smrti drage sestre izreka Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst svojemu predsedniku dr. Zorku Hareju iskreno sožalje. Zahvala Letos se je skupina 60 mladih Tržačanov že šestič zaporedoma podala na »posebno zimovanje«, tj. pričakovanje in preživljanje Novega leta ob smučanju, duhovnih pogovorih in izletih v bližnjo okolico. Toplo se zahvaljujemo g Tonetu Beden-čiču za organizacijo, požrtvovalnost in ves trud, ki ga vlaga v to delo z nami, za njegovo potrpežljivost, veselje in navdušenje, ki nam jih vliva, za vse njegove nauke... in zato, ker bo — upamo — prihodnje leto že sedmo, da se dobimo v Srednji vasi. Hvaležna Bohinjska klapa ■ V strahu, da je okužen z AIDS-om, je neki avtoprevoznik iz okolice Verone, 29-letni Bruno Anselmi, ubil svojo 26-letno ženo, ki je bila v drugem mesecu nosečnosti, in dve leti in pol staro hčerko. Nato je ustrelil še sebe. Bil je prepričan, da se je nalezel bolezni pred štirimi leti ob priložnostnem spolnem odnosu z nekim dekletom. ■ Avtobusno podjetje »Slavnik« iz Kopra vzdržuje redno progo Dubrovnik-Trst. V noči od srede 14. januarja na četrtek je avtobus v bližini Senja zaradi sunka bur-je in zaledenelega cestišča zgrmel 60 m pod cesto in se ustavil tik ob morski obali. Pet oseb je izgubilo življenje, med njimi oba šoferja, pet je težje ranjenih, štirje pa lažje. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST priredi v nedeljo 25. jan. ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu božični V KATOLIŠKEM GLASU OBJAVLJENI Katoliški dom, Gorica 5.049.000 DAROVI V LETU 1986 Za cerkve na Goriškem 18.888.000 Sv. Ivan v Gorici 1.956.000 Ustanove Sovodnje 11.178.000 Sklad Mitja Čuk 1.674.000 Pevma 755.000 Marijanišče, Opčine 5.538.000 Števerjan 3.662.000 Alojzijevišče, Gorica 1.355.000 Jamlje 2.130.000 Zavod sv. Družine, Gorica 2.330.000 Jazbine Nabrežina 886.000 13.602.000 Nova telovadnica v Gorici 13.269.000 Doberdob 854.000 24.166.000 Cerovi j e 3.695.000 Pomoč misijonom Lačni po svetu 6.686.000 38.718.000 Slov. misijonarji 14.702.000 Za cerkve na Tržaškem Misijonar p. Kos 2.435.000 Dolina 2.000.000 Opčine 17.253.000 23.823.000 Bane 862.000 Pevski zbori Ferlugi 1.323.000 Sv. Jernej, Opčine 1.700.000 Ricmanje 5.823.000 Vesela pomlad, Opčine 530.000 Domio 3.464.000 Sv. Ivan, Trst 390.000 Mačkolje 4.446.000 Repentabor 590.000 2.620.000 Trebče Bazovica 835.000 8.341.000 Semenišče v Vipavi Sv. gora 915.000 Pesek 507.000 4.116.000 Gropada 1.005.000 Padriče 486.000 5.031.000 Enkratni darovi 46.935.000 za razne namene 6.137.000 Tisk Povzetek Katoliški glas 13.960.000 Cerkve na Goriškem 38.718.000 Pastirček 1.295.000 Cerkve na Tržaškem 46.935.000 Naša pot 320.000 Pomoč misijonom Domovi 23.823.000 18.000.000 15.575.000 Ustanove 24.000.000 Domovi Tisk 15.575.000 Slomškov dom, Bazovica 1.586.000 Pevski zbori 2.620.000 Marijin dom, Rojan 4.365.000 Vipava - Sv. Gora 5.031.000 Mar. dom. ul. Risorta 3, Trst 610.000 Razni nameni 6.137.000 Mar. dom, Sv. Ivan, Trst 4.717.000 Skupnost Družina - Opčine 2.561.000 180.829.000 Načrt za slovenske šole V nedeljo 25. januarja ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici PRIREDITEV ZA KATOLIŠKI TISK Nastopi dramska skupina PD Štandrež z Nušičevo komedijo NARODNI POSLANEC Pred igro in v odmorih srečolov v korist katoliškega tiska. Nedelja za katoliški tisk, združena s pridigo in z nabirko pri slovenskih službah božjih na Goriškem in Tržaškem bo letos 1. februarja. Velikodušno prispevajmo! Prizor iz komedije »Narodni poslanec«, ki jo je z uspehom uprizoril dramski odsek PD Štandrež v nedeljo 11. januarja v Štandrežu. Na posnetku od leve Božidar Tabaj, Silvana Žnidarčič in Majda Paulin Goriška občinska uprava je pred kratkim obravnavala problem novih slovenskih šol v južnem delu mesta. Občinski odbor je poveril dela dvema strokovnjakoma, in sicer arh. D'01ivu iz Vidma in inž. Čefarinu iz Gorice. Omenjena gradbena načrtovalca sta prejšnje dni na občini v svetovalski komisiji za urbanistiko obrazložila in prikazala zadevne gradbene načrte. O vsem tem bo nato razpravljal gori-ški občinski svet. Pomembno je sedaj, da gre zadeva naprej. S tem tudi občinska uprava najbolje pospeši takojšnje udejanjenje tega za vso slovensko narodno skupnost kar se da pomembnega problema. Lani je občinski odbor načelno sprejel rešitev celotnega vprašanja v tem smislu. Po prvem načrtu je nato prišlo do podrobne izdelave novega s strani prej omenjenih strokovnjakov. Kaj predvideva sedaj ta načrt? Predvsem lokacijo šol. Te bodo za ul. Puccini, na zemljišču, ki ga je že pred časom določil mestni regulacijski načrt. Gre predvsem za višje srednje šole, bo pa tudi poskrbljeno za nižjo srednjo šolo (Finansiranje s strani države je namreč prišlo izrecno za višje zavode.) Šolska poslopja se bodo delila nekako v tri velike dele. Na sredi bo (nekako na dvorišču) tudi prostor za telovadnico in avditorij. Učilnice bodo tako urejene, da se bo dalo kasneje vse prilagoditi tudi za nov tip delno skupne višje srednje šole (vsaj prvih letnikov), ki jih predvideva reforma višjih šol. Na vsak način je poskrbljeno za samostojne vhode in prehode in vse skupaj bo imelo prav primerno, moderno in lično obliko. V novo šolsko središče pa se bodo preselili naslednji zavodi: licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič, trgovski zavod Ivan Cankar in tehnični zavod Žiga Zois. Seveda bo našla tu svoje mesto tudi nižja srednja šola. S tem bo tudi rešeno eno glavnih vprašanj za naše šolstvo, posebej od strani občinske uprave, ki je zadolžena za šolske stavbe, poleg delno pokrajinski uprave. Prav gotovo ima gradnja novih slovenskih šol v Gorici zgodovinski pomen. Ne smemo namreč pozabiti, da so slovenske šole v Gorici vedno imele svojo posebno usodo. Pod Avstrijo smo sicer prišli tudi do svojih šol, a v glavnem so te bile v zasebnih šolskih stavbah. Dovolj, da spomnimo na Šolski dom in Mali dom in vlogo pri vsem tem zlasti dr. Antona Gregorčiča. Kasneje pod Italijo in fašizmom so itak bile slovenske šole ukinjene. Po zadnji vojni in obnovi našega šolstva s strani zaveznikov so te spet bile v bistvu (vsaj v mestu) v prej omenjenih zasebnih poslopjih. Prva in do sedaj edina nova šolska stavba je bila osnovna šola v ul. Brolo, ki jo je pred leti zgradila gori-ška občina. Zato je sedanji sklep in odobritev gradbenih načrtov vsekakor nov korak naprej k stabilizaciji slovenskega šolstva na Goriškem. Obenem pa tudi priznanje, da so slovenske šole v Gorici dejstvo, mimo ko-terega ne moremo. Prav tako še ugotovitev, da je goriška občinska uprava res držala besedo in v doglednem času pripravila ustrezne načrte in drugo potrebno birokratsko gradivo za kar se da hiter postopek in zadnje odobritve pristojnih organov. Slovenske redovnice v Crni gori Pred 40 leti je prišla skupina desetih redovnic Marijinega brezmadežnega spočetja iz Slovenije v Cetinje v Črni gori. Po odloku slovenske vlade so morale vse redovnice zapustiti delovna področja po bolnišnicah in drugih socialnih ustanovah. Nekatere redovnice so se vrnile na svoje domove, mnoge pa so poiskale drugje področje dela. Z velikim veseljem so jih sprejeli v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Slovenske redovnice je črnogorsko ministrstvo za zdravje nastavilo 10. decembra 1946 v novem sanatoriju za pljučne bolezni v Cetinju. Redovna skupnost je hitro rasla in tvori sedaj samostojno provinco z nad sto članicami slovenske, hr-vatske in albanske narodnosti. Delujejo po bolnišnicah, pomagajo pri pastoralnem delu po župnijah, varujejo otroke in skrbijo za ostarele. 30. novembra 1986 so redovnice proslavile 40-letnico svojega delovanja v Cetinju. (Po Glasu koncila, št. 3) Brošura o lovu O lovu so si mnenja zelo različna: nekateri predlagajo, naj bi ga oblasti prepovedale, lovci sami pa zagovarjajo svoje ravnanje, češ da je nadvse koristen za ohranjanje ravnotežja v naravi. V tem članku ne nameravamo razpravljati o tem vprašanju. Zabeležili bi radi le, da je tržaška pokrajinska sekcija Italijanske lovske zveze pred kratkim izdala (tudi v slovenščini) brošuro o izpolnitve-nem tečaju za gojitveni odstrel srnjadi. 18 strani dolga publikacija, ki jo je uredil Karlo Furlan, prinaša najprej opis čutil, zobovja, reprodukcije ter razvoja in obnašanja srnjadi, nato pa so razloženi letni ritem in potrebe vrste ter njihovi naravni sovražniki. Posebni sestavki govorijo še o gojitvenem odstrelu v tržaški pokrajini, o lovni dobi in prioriteti pri odstrelu. Dinar in dolar Jugoslovan: Dinar pada. Amerikanec: Dolar pada. Jugoslovan: Nisem mislil, da smo v tako dobri družbi. (r+r) DAROVI Za tiskovni sklad Katol. glasa: druž. Pertot 25.000; N. N. 18.000; N. N. 10.000; N. N. 18.000; N. N. 10.000; župnija Mavhi-nje za objavljanje darov v preteklem letu 50.000; PD Mačkolje 50.000; N. N., Sovod-nje 10.000; Jožefa Skok 18.000; Emil Devetak 18.000; Bernard Špacapan 18.000; družina namesto cvetja na grob T. Pečenko 20.000; N. N. 10.000; Zdravko Klanjšček 18.000; Julči Brelih 30.000; msgr. Jože Jamnik 50.000; Mary Černigoj-Bisogni, Trst v spomin na pok. prijateljico Renato Frančiško Decleva-Cozzi 20.000; ista v spomin na pok. Elviro Železnik-Udovič 10.000; Marija Ferluga-Stopar, Trst v spomin na pok. sestro Lijo 10.000 lir. Za novo telovadnico v Gorici: Marija, Janez in Saša 50.000 lir. Ob osmi obletnici smrti moža Jožefa: žena za Katol. glas 10.000 in za cerkev v Sovodnjah 10.000 lir. Za sklad katol. tiska: Marija Goljevšček, Sovodnje 18.000; Olga Caharija, Nabrežina 30.000; Kakeš, Nabrežina 10.000 lir. Za Našo pot: N. N. 20.000; V. B., Gorica 50.000 lir. Za zbor Marijine družbe v Gorici: Pavlina Drašček 10.000 lir. Za novi klavir v Števerjanu: Župnijska glasbena šola 875.000; N. N. 125.000; N. N. 100.000; Vera Humar 50.000; Silvan Dornik 100.000; Peter in Marko Udovič v spomin na pok. mamo 100.000; Herman Srebernič 50.000; N. N. 100.000; druž. Mužič v spomin na pok. mamo 200.000; N. N. 30.000; N. N. 100.000; N. N. 50.000; Men Dornik 50.000; druž. Dornik in Hlede 80.000; N. N. 60.000; nona Pintar 50.000 lir. V počastitev spomina Melanije Komjanc, umrle v Argentini: Justina Komjanc, Sovodnje za Katol. glas 10.000, za Zavod sv. Družine 15.000 in za Alojzijevišče 15.000 lir. Za sekcijo SSk v Sovodnjah: Edvin Kovic, Sovodnje v spomin pok. Cirila češču-ta 20.000 lir. Za cerkev v Števerjanu: Ana Vogrič v spomin pok. Emila Breganta 30.000; Frančiška Mugerli v spomin pok. bratov in sestre 50.000; N. N., Števerjan 30.000; Zadruga sv. Florjan namesto cvetja na grob Ivanke Gabrovec vd. Mužič 50.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; N. N. v čast Materi božji 50.000; letnik 1941 100.000; N. N. 50.000; svak v spomin pok. Efrema Klanjšček ob prvi obletnici smrti 100.000; letnika 1924 in 1925 50.000; letnik 1946 100.000 lir. IZŠLA JE »PLANIKA« ŠT. 3 glasilo slovenskih goriških skavtov. Dobite jo pri Matjažu Terčiču - tel. 884193. Za cerkev v Nabrežini: Radovič 100.000; N. N. 100.000; Pertot, Trst 70.000; ob pogrebu M. Veniera 60.000; N. N. 50.000; ob pogrebu Gizele Caharija 50.000; Joli Rudež 50.000; Gruden 50.000; Milanič 50 000; Berto-lino 40.000; Šavli 40.000; Petelin 30.000; Milanič 30.000; Doroteja C. 12.000; Kojanec 10.000; N. N. 10.000; G. J. 10.000; Caharija 5.000; Garetti 5.000; Pertot 5.000 lir. Ob drugi obletnici smrti (9. januarja) Gizele Kralj-Vidau hči z družino za cerkev v Trebčah 30.000 lir. Za Sklad Mitja čuk: OŠ Fran Erjavec, Štandrež 118.000; druž. Cvelbar v spomin na mamo Drago 20.000 lir. Za zbor Vesela pomlad na Opčinah: druž. Brundula namesto cvetja na grob Ivanke 20.000 lir. Za cerkev na Ferlugih: druž. Bellafonta-na v spomin na Pepko 20.000; Bogomila Ferluga 5.000 lir. Za cerkev na Banah: v spomin na Maria Vidau Helena in Marija po 10.000, Anica pa 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Jožefa Ušaja: nečakinje Karmela, Jelka in Dragica za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000 in za Katoliški glas 50.000 lir. Za obnovitev cerkve na Opčinah: N. N., novoletni dar za nov lestenec 400.000; družina Guzzo v spomin na moža in očeta Gelmina 150.000; Lenči Repinc, ob božičnih praznikih 100.000; Milka Kalin v spomin na sestro Ano Marijo 50.000; N. N. za popravilo orgel 50.000; Zora Brundula namesto cvetja na grob Ivanke 20.000; Jolanda Malalan 20.000; druž. Cvelbar v spomin na mamo Drago 20.000; Erminija Kalc v spomin na Ivanko 15.000; Dragica Malalan v spomin na Ano Marijo Kalin 20.000; Angela Sosič-Trento' 10.000: S .-S. L. 10.000; druž. Škarlavaj za popravilo orgel 25.000 in za cerkev 25.000; N. N. za popravilo orgel 50.000; Pepka in Nadja ob godu pok. moža odn. očeta Mariota v isti namen 50.000; razni 164.000 lir. SMReKK vabi na predstavitev knjige SOBA 150 Jurija Paljka in Davorina Devetaka, ki bo v Kult. domu v Gorici v četrtek 29. jan. ob 20.30. Za obnovo fresk v Bazovici: druž. Sosič in Nussdorfer, Opčine v spomin Marije Čufar 50.000; Ivanka v spomin hčerke Anke Grgič por. Kocijan 20.000; Antonija Mahnič 20.000; Zoro Šemčev 10.000; Marko Jur-jev v spomin pok. Frančiške Gojča ob 20. obletnici 100.000; Klavdija v spomin očeta Rudolfa Križmančiča 20.000; Marija Pečar-Toževa 10.000; Majda Lipanje v spomin kolegice Anke Grgič por. Kocijan 25.000; Marija Vodopivec 20.000; Marija Vodopivec v spomin Marije Čufar 20.000; Marija Štan-cerjeva 40.000; družina Dolenc v spomin tete Marije Čufar 50.000; Marija Marc v spomin Marije Čufar in Anke Grgič 30.000; Marija Ražem 10.000; Aleksandra Močnik v spomin Marije Čufar 30.000 lir. Za otroški zbor Slomšek: Majda Lipanje v spomin Marije Čufar 20.000 lir. Za cerkveni zbor v Bazovici: Marica Dolenc v spomin Marije Čufar 20.000; Pino in Boža Roggi v spomin pok. Anke Grgič 20.000 lir. Za obnovo župnijske dvorane v Bazovici: Marija Ražem-Kraljeva 28.000; tržaški skavti ob obletnici smrti Andrea Ariosa 65.000; romarji iz Milana 90.000; Aleksandra Močnik 20.000 lir. Za cerkev na Padričah: Klavdija v spomin očeta Rudolfa 10.000; N. N. 10.000; N. N., Opčine 10.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Adrijan Semen ob smrti očeta Martina 100.000; A. Š. za popravila v Domu 500.000; Marija in Et-ka ob smrti mame Antonije Pečenko 50.000; Ana Ferluga 20.000 lir. N. N., Trst: za cerkvico v Cerovljah 200.000 in za misijonarja Ludvika Zabreta SDB v Indiji 100.000 lir. Za sklad Mladike: druž. Cvelbar v spomin na mamo Drago 20.000 lir. Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Valerija Pregare, Ricmanje 10.000; Bernarda Kuret, Ricmanje 30.000; N. N., Ricmanje 80.000 lir. Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N. N., Sovodnje 50.000; Marija Ferluga-Stopar, Trst v spomin na pok. sestro Lijo 30.000; Mery Černigoj-Bisogni, Trst v spomin na pok. sestro Kristino Černigoj 100.000; N. N., Trst 200.000; N. N., Trst 30.000; N. N., Trst 10.000 lir. Ob peti obletnici smrti (31. dec. 1982) nepozabnega Lazarja Slavca, zvestega naročnika in bralca Katol. glasa, daruje družina Slavec, Mačkolje 54 za Katoliški glas 50.000 lir. Za Sv. goro: druž. Pertot 25.000 lir. Za misijonarja Ivana Štanta na Madagaskarju: razni dobrotniki iz Rojana za lačne otroke 840.000; Ema Rijavec 40.000; V. G. 100.000; A. M. 50.000 lir. Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 20.000; Ada Škabar 15.000 lir. Za misijonarko Terezijo Medvešček v Kalkuti: razni dobrotniki iz Rojana za gradnjo sestrske hiše 300.000; Rafaela Fer-folja 50.000; A. M. 50.000 lir. Za slov. misijonarje: N. N. 20.000; druž. Pertot 25.000 lir. Za lačne po svetu: N. N. 10.000; družina Pertot za lačne otroke 25.000 lir. Za misijone: Rafaela Ferfolja v spomin Antonije Pečenko 50.000 in za misijonarko Terezijo Medvešček 50.000; Marija Malnig 100.000; Jože Fabijan 50.000 lir. Za slov. misijonarje na Madagaskarju: Rozalija Klanjšček 500.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Potovanje v Anglijo Ker je bil prvi avtobus za letošnje potovanje v Anglijo napolnjen že v času treh tednov po objavi, smo začeli z vpisovanjem za drugi avtobus. Tudi za tega se je že priglasilo 12 oseb. Priopročamo zato tistim, ki se za to potovanje še zanimajo, da se nemudoma priglasijo. Pri tem plačajo na račun 250.000 lir. V kratkem objavimo podroben spored In ceno za 11 dni, kolikor bo izlet trajal. Vršil se bo od ponedeljka 27. julija do četrtka 6. avgusta letos. J Ull fPSI/I Spored od 25. do 31. januarja 1987 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Pozor, črna Marela«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Ne-diški zvon. 14.45 Šport in glasba. 15.30 Športne novice. Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; liki iz naše preteklosti: Janko Furlan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski zbor iz Maribora. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka; prehrana. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Harmonikar C. Rojac. 18.00 S, Beckett: »čakajoč na Godota«, 2. del. Sreda: 8.10 Poti do branja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: strupi ali zdravila?; notranja stiska... 13.20 Revija ZCPZ v Kult. domu v Trstu. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Križem-kraž! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Harmonikar C. Rojac. 18.00 Kulturni odmevi. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Bolgarski ženski komorni zbor »Polifonija« iz Sofije. 18.00 Iz snežniških gozdov na balkanski jug. Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Spoznavajmo naš mali, nevidni svet; ščedensko narečje. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.10 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Skupina »Gallus consort« iz Trsta. 11.30 Beležka; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v vreči?«. 14.30 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi violinisti v Fari. 18.00 Anton Petje: »Ivan Cankar: včeraj, danes in jutri!« OBVESTILA Nedelja za katoliški tisk bo letos v ne-Ijo 1. februarja. Na upravi Katol. glasa so na voljo letaki za naznanilo te nedelje, ovojnice za nabirko in osnutek pridige za ta dan. Dušne pastirje vabimo, da jih dvignejo čimprej, ovojnice pa naj razdelijo med vernike že nedeljo prej, tj. 25. jan. V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 26. jan. ob 20,30 predstavitev knjige Pietra Zovatta »Trst med humanizmom in religioznostjo«. Knjigo bo predstavil prof. Fulvio Salim-beni. Redni občni zbor društva »Slovensko gledališče« bo v sredo 21. jan. ob 20. uri v Kult. domu v Trstu. Dnevni red: predsednikovo poročilo; sprejem novih članov; volitve upravnega sveta in nadzornega odbora; razno. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA. Odgovorni urednik; msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo libreria cattolica katoliška knjigarna Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA • GORICA (ITALY) Tel. (0481) 84407 — knjige (revije in specifične knjige po naročilu) — šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine — vse vrste papirja in lepenke — nabožni predmeti in sveče — sezonski artikli za okras in darilo — plošče in muzikasete — igrače — pisarniško pohištvo — fotokopije