TRENTARSKO SLAVJE OB STOLETNICI PRVEGA VZPONA ČEZ STENO PREBUJANJE DOLINE NAJSLAVNEJŠIH VODNIKOV Eno praznovanje stoletnice domnevno prvega vzpona čez Severno steno Triglava, hi jo je organiziralo PD Dovje Mojstrana pri Aljaževem domu v Vratih, je že bilo sredi letošnjega poletja, 22. septembra pa so Trentar,ji ob tem dogodku pripravili še drugo slovesnost, ko so na hiši prvega plezalca čez steno, svojega Trentarja Ivana Berginca-Štruklja, v Logu v Trenti odkrili spominsko ploščo. Medtem ko je bilo slavje v Vratih opravljeno bolj na tiho, so Trentarji poskrbeli za udeležbo uglednih gostov, med katerimi je treba seveda posebej omeniti predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, Iz ust govornikov na tej trentarski slovesnosti je bilo izrečenih nekaj trpkih, pa tudi nekaj spodbudnih misli in še kakšna obljuba povrhu. Največje pozornosti več sto obiskovalcev sta bila deležna tudi alpinista Tomo Česen in Marija Frantar, ki sta pomagala odkriti spominsko ploščo na Berginčevi rojstni hiši ter skupaj z alpinističnimi kolegi Slavkom Svetit-čičem, Petrom Podgomikom in Tonetom Škarjo poskušala postaviti nekaj mejnikov v slovenski alpinistični zgodovini ter povedati, kaj jim pomemi Severna triglavska stena. NAGOVOR DR. STROJ INA__ Pred Berginčevo rojstno hišo v Logu v Trenti je bil slavnostni govornik dr. Tone Strojin, ki je dejal: »Vse velike stvari so skrivnostne, in sicer ne le zato, ker imajo svoje razsežnosti, pač pa zato, ker njihov pomen narašča ali pa se z leti izgublja. Čeprav je Trigiav tako rekoč na očeh vsakemu Slovencu — vsaj enkrat v življenju naj bi moral priti na vrh in dovolj je, da ga prevzamejo njegove razsežnosti —, nam ostaja Triglav še vedno skrivnosten v vsej svoji zgodovini, in sicer v mnogih pogledih in dogodkih. Zatrdno ne vemo, kdaj je prvič omenjen kot Triglav. Vemo, da je mogoče njegovo ime slediti precej daleč v zgodovino. Učenjak dr. Joža Rus, ki je proučeval to problematiko, je izginil v koncentracijskem taborišču, v vojni pa se je porazgubilo zbrano gradivo. Vemo, kdo so bili ali naj bi bili prvi pristopniki na Triglavski vrh; praznovali smo 200-letnioo njihovega vzpona, odkrili spomenik v Bohinju — vendar ostaja tisti »če«: ali le ni bil eden prvi pred ostalim, odkar svet stoji... Tudi prvi vzpon čez Steno je zavit v Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na trentarskem slavju v pogovoru z mladimi Trentarji Folo: Joco 2n i d ari i i ustno izročilo, kajti pisnega vira ni. Domnevno naj bi prvi vzpon opravil Ivan Berginc, po domače Štrukelj. Če ustnega izročila Jožeta Komaca ne bi zapisal sam dr. Henrik Turna, ki je skoraj znanstveno proučeval vse, kar je v zvezi z našimi gorami — kdo ve, ali bi danes omenjali Berginčevo ime, ali pa bi bili v negotovosti z znano Aljaževo domislico, da lov-čevo srce ne miruje, dokler ne pride na vrh. Ivanu Bergincu gre torej prvenstvo čez Steno 1 Kdo pa je bil pravzaprav Ivan Berginc? Rodil se je Antonu Bergincu !n materi Jožefi, rojeni Strgulc, 20. aprila 1867, umrl pa je nasilne smrti 24. maja 1926. imel je tri otroke: hčer Amalijo, poročeno Pretnar ter sinova Jožefa in Antona. Po domače se je Ivan Berginc imenoval štrukelj, najbrž zaradi majhne, toda okretne postave, ki je bila kot nalašč za plezo po gorah. KDAJ JE BERGINC PREPLEZAL STENO? V življenju Trentarja ,je bilo kaj malo stvari, ki bi nase obrnile pozornost. Morda je bila za mladega Trentarja vojaščina PLANINSKI VESTNI K tisti prvi stik s svetom, zaradi katerega je bil po odsluženju še bolj zapisan goram. Po nekaterih podatkih je Ivan Berginc splezal Steno pred služenjem vojaščine, ki bi jo moral tri leta služiti pri artilerlji na Ogrskem. Ker pa mu je leta 1888 umrl oče, so ga odpustili prej, Vendar ti podatki niso več preverljivi in tudi Kugy se o triglavskem vzponu čez Steno nI nikoli razpisal; preveč je verjel, da je sam kralj Julijskih Alp. Osebno menim, da je Ivan Berginc preplezal Steno po triletnem odsluženju vojaškega roka, prepoln sil In predrzen do nevarnosti, tembolj, ker se je rešil vojaške suknje. Verjamem, da tak dogodek v človeku prebudi skrite sile in da moč za podvige. Mar ni tudi Joža Cop po prestani drugi svetovni vojni že 50-ietnik tako rekoč sam zmogel svojo Čopovo smer? Tisto, zaradi česar najbolj verjamem točni letnici prvega vzpona, je pripoved Jožeta Komaca dr. Henriku Tu ml. ko sta plezala Slovensko smer leta 1910, in sicer približno v isti smeri kot Berginc, da je bila namreč ta smer preplezana že pred 20 leti. To se ujema z letnico 1890, ki se je v svojih opisih zgodovine alpi-nistike oklepa večina planinskih kronistov pri nas. Letos torej praznujemo okroglo stoto obletnico domnevnega prvega vzpona čez Steno, ne vemo pa ne dneva ne meseca, kot ne vemo še marsičesa iz življenja Trente in T renta rje v. Naj se življenje v Trenti preobrne tako ali drugače, z morebitnim cestnim predorom, novimi hotefi ali počitniškimi naselji, kar se bo nekoč zgodilo, se je v Trenti zgodovina gorništva ustvarila na svoj način, V Trenti je vse ostalo legenda: trentarski divji lovci, Kugy In Jože Abram — Trentln dušni pastir, skromna domovanja, kakršna že pač so, alpinum Juliana, cerkev na Logu in Soča. V Trenti še čas sanja s svojimi gorami in s Tren-iarji, ki so polegli v njihova podnožja. NEPRIMERLJIVI USPEHI V GORAH Težko je legel Ivan Berginc, zmagovalec Stena, v trentarsko zemljo. Ves teden ga je kropifa Soča v svojih vodah — zbi-tega, krvavega, umorjenega. Odgovor, zakaj umor, je vzel Čas. Tudi je na ušesa prišla zgodba, ki jo je razodel njegov sin Anton, sam postopek ugotavljanja storilcev in celo imeni obeh vojakov finančne straže, vendar si zgodbe o umoru nisem drznil zapisati v svojem eseju o Ivanu Bergincu — prvem čez Steno. Če je resnica drugačna, potem dolina Trente hrani ukleto zgodbo, nalašč primerno za Zlatorogovo kazen. V to mitološko obleko sem v eseju o Ivanu Bergincu tudi ode! vse skupaj, ker menim, da danes ni pri- merno razpihovati nekdanje človeške strasti. In če je bifo v dolini res kaj, naj si po več kot pol stoletja črnega molka vsi živi sežejo v roke. Tudi v gorah in alpinizmu se namreč zgodi marsikaj: ne mečejo na ljudi kamenja samo gore, temveč se, žal, dogaja tudi kaj hujšega. Vsak človek gre svoji človeški usodi naproti. Ivan Berginc je v svojem življenju okusil marsikaj: smrt staršev, boj za preživetje, požar v rojstni hiši in muke polno zidavo nove hiše ob treh otroci in nazadnje še smrt na najbolj krut način. Vendar ga