Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš.*)
Predlansko leto me je povabil neki posestnik pri Zagrebu, da si ogledam dne 15. avgusta njegov vinograd, katerega je ubranil trtni uši.
*) Ta članek smo prejeli od vežčega dolenjskega vinščaka s prošnjo, da ga prijavimo. Ako^,
ravno se ne strinjamo z vsem, priobčili  smo venaer  cianeK./&&> škoditi ne more, če kedo zvrši te poskuse.
-----    60    -----
S čim je dotičnik svoj vinograd ubranil, ni bilo povedano. Potrebno je bilo toraj to skrivnost razmišlje-vati, kar sem tudi storil, in v nastopnem objavljam sad svojega razmišljevanja.
Kako naj se torej ušem zabrani, da trt ne uničijo? To se doseže na nastopni način: Vzemi svišča (sipe) ali katerega drugega prav finega peska ter primešaj na dva dela svišča en del zmletega navadnega žvepla (žvep-leni cvet je predrag) in en del presejanega lesnega pepela, ki pa ne sme biti izlužen (izkuhan). Sedaj odgrebi zemljo okoli trte kakih 8 % na globoko in ravno toliko na široko, osnaži trto in napolni nastalo jamico z gori navedeno zmesjo, katero dobro pritisni k trti.
Svišč   mora  biti   dober kremenski pesek brez pri mešane ilovice   in   apnenika,   zato da  se, kadar ga dež zmoči,   ne sprime   ter   ostane  sipčen.   Le  sipčen pesek zabrani uši priti ob trti doli do korenin.
Dobro bi tudi bilo trto, predno se naspe okoli nje ta zmes, obdrgniti po odgrebenem delu s samo žvepleno moko.
Zakaj naj rabi poleg svišča tudi žveplo? Hermann Gothe, docent za vinstvo na Dunajski visoki šoli za kmetijstvo, piše da v okolici Tržaški, Goriški, Tridentski, koder še sedaj trte zaradi plesnobe žvepljajo, še vedno ni trtne uši. Kakor kaže, je žveplo uši zoprno. Jaz svetujem rabiti žveplo v koscih, ker ima tako več arzenika v sebi nego žvepleni cvet, in je tudi cenejše. Arzenik pa naredi žveplo še bolj zoprno vsem mrčesom.
Ako zabranimo  ušem   do korenin,  zmaga je naša, to seveda v vinogradu, o katerem smo prepričani, da ni še trtne uši v njem.   Zakaj ?   Trtna uš  pride na trojen način h koreninam. Uš se nahaja v vinogradu v raznih oblikah. Krilata   uš   od   meseca   avgusta do oktobra, ki zalega jajca na spodnje   plati listja.   Iz   teh jajec izvale se jeseni   samci in samice, ki nimajo ne kril, ne ustnih organov ter zaležejo na starejše trtne dele jajca. Iz teh jajec, katera imenujemo zimska jajca, izležejo se pomladi sicer nekrilate, a drugače   dobro razvite uši,; ki zlezejo na korenine ter se   tam   kot prave   trtne uši hitro razmnože. Po leti izležejo   nekatere   uši iz zemlje, preleve se ter postanejo krilate.
Drugo pot popisuje Gothe, ki pravi, da gredo uši pod zemljo od ene korenine na drugo. Tretjo pot tudi popisuje ter trdi, da vse one uši, ki so vinograd uže uničile, izležejo iz zemlje ter instinktivno potujejo, in sicer po noči v drug še zdrav vinograd, koder zopet ob trtah zlezejo v zemljo.
Proti prvemu in drugemu načinu potovanja naperjena je naša zmes, in iž njo se lahko vsak vinograd ohrani.
Za večo varnost bilo bi pa še to le priporočati:
1.) Precej po trgatvi   obrezi trte ter osnaži lubad.
2.) Vse odpadke in odrezke ter listje požgi v vinogradu na mestu, da ž njimi pogonobiš kolikor mogoče veliko zimskih jajec.
3.) Vse trte namazi jeseni z beležem od apna in krvi. S tem se naredi gladka lubad, ki ni skrivališče raznim mrčesom.
Ako bi se vsi vinogradniki za to delo odloČili in več let tako ravnali, prepričan sem, da bi trtna uš izginila, ker s tem bi jej onemogočili nadzemeljsko življenje.
Posestnikom okuženih vinogradov podal bi rad še ta le svet veščaka H. Gotheja: Kdor hoče svoj opusto-šeni vinograd zasaditi z ameriškimi trtami, naj pomisli, da so Američanke bolj izbirčljive glede tal, lege, podnebja i. t. d., nego naše domače trte. Zaradi tega je boljše poprej, predno hočemo narediti velik vinograd, da si priskrbimo od vsake vrste ameriških trt, ki so stanovitne zoper trtno uš, nekaj reznikov. S temi rez-niki počepi v vinogradu domače trte, in sicer v sklad ter 1 čevelj globoko pod zemljo. Cepičem moraš seveda imena omisliti, to pa, če jim privežeš tablice od svinčene pločevine, na kateri je zapisano ime. Vsako trto lahko požlahtniš z dvema cepičema. Po dovršeni cepitvi prispi zemlje okoli domače trte. Gothe trdi, da se v tej globočini skoraj vsi cepiči primejo, vsi pa da ne uspevajo. Tistim, ki uspevajo, prijajo zemlja, lega in podnebje tega vinograda. Od teh potem vzemi reznike in z njimi posadi ves vinograd. Američanke pa sadi najmanj po 1 meter narazen ter jih pjtem počepi z domačimi. Američanke potrebujejo mnogo in dobrega gnoja. Namesto svinčenih znamenj priporočam epenkaste (Pappendeckel), na koje zapiši ime, potem jih pa namoči v firneži iz lanenega olja ter jih posuši. Take znamke trajajo tudi pod zemljo več let,  in pisava ostane vidna.