Uredniitvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva b. Iclefoa 4001-4004
Mesečna naročnin* 18 lir, u inozemstvo SI .SO Ur,
Cek. ra« Ljubljana 10.650 ia naročnino io 10 594 ta in&erale
Zastopstvo za oglase Iz Italija ia inozemstva Ima: UPI S. A. Milano
iJVENEC
DECEMBKK 1^4 j
8
SREDA
Die erbitterten Kampfe im Osten dauern an Ogorčeni boji na vzhodu še trajajo
Durchbruchsversuche der Sowjets im grossen Dnjepr-Bogen gescheitert - Gute Fortschritte des rumanischen Angriffs egen den feindliehen Landekopf siidlich Kertsch - Heftige ampfe in Italien - 8000. Luftsieg des Jagdgeschwaders 52
DNB. Aus dem Fiihrerhauptnuartier, 27. Dezember. Das Oborkomniando der Wehrmaeht gibt bekannt:
Aul der Krim sclzten dio Sovvjets ihre vergcblichen Aneriffp iiordostlich K e r t s e )> gestern Nachmittng nirht niohr tort. Der Angriff rtimaniseher Truppen Regen den feindliehen Landekopf siidlich Kertsch marht gute Fort-schrille.
Im grossen T>njopr-Bogen griff
der Feind gestern vvoiter nn. Seine Durchbruchsversuche scheiterten in erbitterten Kiimpfen. Siidvvestlich Dnjo-propetrowsk wurtle im Gegcnan-grilf eine feintllicho Kampfgruppe bis aul geringe Reste aufgerieben. Siidvvcst-lich K r e m e n t s c h u g fingen unsero Truppen Anuriffo stnrker feindlicher Tn-fanterio und Panzerkriifto in heftigen Kiimpfen auf.
Bei Tsherkassy fiihrten dic So-Vjets gestern nur einige schvvachero Angriffe, Im Raum nordosllich Seli i tort i r nahinon deutsche Infanterie- und Panzerkrafte im Angriff mehrere Ort-
schaften.
Von der gesamfen iihrigen Ostfront wird nur ortliche Kampftiitigkcit ge-melilet.
Dio Luftwaffe griff mit gutem Erfolg den Nachschub der Sovvjets auf Strassen und Bahnen sovvie Truppe nuiisammlun-gen im Raum von K i o w an.
Das Jagdgcschwader 52 erzielto am 4. Dezember seinen 8000 Luftsieg.
In S ii d i t a 1 i e n nahmen die Kiimpte im Htiheneeliinde sudivostlich M i gnati o an Heltigkeit zu. Starko Angriffe iiberle(tener nnrdnmcrikanischcr Truppen vvechselten mit eigenen Gegennngrilleu ab in deren Verlauf einitre Hohen melir-fach den Bcsitzer svechselten. — Die Kiimpfe sintl norh in vollem Gange.
Vom O s t n h s ch n i 11 der Front vvertlen lebhalte Vorpostengefechto ge-meldet,
Am 5. nnd fi. Dezember vvurden iiber dem Mittelmeer und iiber den hc-setztcn \V e s t c e b i e t o n 25 feindliche Flugzeiigo, darunter 17 schvvere vicr-molorigo Bomber, ahgesrhosscn.
Položaj na italijanskem bojišču
Berlin, 6. dec. DNB. Mednarodni po- I ročevalski urad poroča iz južne Italije: 1 Po izjalovitvi Mongomeryjevih pro<lomih poskusov na vzhodnem krilu in po brezuspešnih krajevnih Clarcovih napadih na zahodnem odseku so pripeljale tako 8. britanska kot 5. ameriška armada na bojišča nova ojačenja. Medtem se omejujeta obe armadi na krajevne sunke. — Nemški grenadirji so s smelim podvi-gom očistili Amerikance z ozemlja ob Monte Caminu. Zato se nahaja zopet vse gorovje v nemških rokah. O bojih včerajšnjega dne poročajo z južnoitalijan-skega bojišča, da je hilo razbitih več britanskih sunkov v smeri proti Guardiu ie 5 km vzhodno od mesteca. Še bolj vzhodno pri San Eusonio del Sangru so zašli britanski premiki v območje ognja nemških topov ter so bili razbiti. Tu je uspelo tudi uničenje štirih britanskih topniških postojank. Tam in pa pri Lan-r.iap'1 so imele nadalje.britansko prevoz-
ne kolone občutne izgube zaradi bombardiranja in obstreljevanja nemških bojnih letalcev. Vzhodno od Orsogne so prepodili nemški grenadirji ostanke britanskih čet, ki so bili še na bojišču. Glavne izgube je utrpela tamkaj v zadnjih dneh 6. novozelandska pehotna brigada. Severovzhodno od vasi Frisa, ki so jo nemške čete zaradi izboljšanja položajev zapustile, so prednje straže vrgle nazaj britanske izvidnice in uničile tri oklepne izvidniške vozove. Z zahodnega odseka poleg že omenjenega očiščenja ozemlja pri Caminu ne poročajo o nikakih pomembnejših bojih. Značilno je. da so se Amerikanci včeraj ob vhodih v dolino Cassino zdržali vsakršnih napadov, ker je morala prej 86. ameriška pehotna divizija pri njenih več dni trajajočih, izjalovljenih sunkih, plačati velik krvni davek. Skupno niso Clarcove čete že dalj časa napredovale niti za kilometer.
Poročilo o slepilni konferenci v Teheranu
Uradno poročilo izgleda kot prava burka
glonmerikancev, in novo je nemnra zatrjevanje, da bodo morali za bodoči mir vsi narodi, veliki ali majhni, na kakršen koli način tudi s svoje strani prispevati. Niti govora pa ni o kakšnem proglasu na Nemčijo in njene prijatelje, da se brezpogojno podvržejo, oziroma, da se rešijo navideznega jarma svojih voditeljev. Mi ne dajemo tega na znanje kot izliv v zadnjih dneh z nemške strani izdanih izjav, temveč kot izraz brezmočja onih svetovalcev, ki so mislili, da bodo lahko dali v Londonu, \Vnshingtonu in Moskvi dragocena pojasnila o razpoloženju nemškega nnrodn. Poziv vsem narodom, velikim in majhnim, da se udeležujejo osvoboditve 0d zatiranja, učinkuje, knkor izjavljajo v Berlinu, naravnost groteskno v očigled dejstva, da Moskva ne oziraje se nn svoje tako-zvane zaveznike in verjetno celo v soglasju s temi zavezniki vodi politiko, ki uničuje obljube Atlantske knrte, da bi glede na novo kon^telacijo kon-sakrirnla kapitulncijo Angležev in Ameriknncev pred bol jševiškimi zahtevami. Kolikor ie ničen komunike o rnzgovorih v Teheranu, toliko več mora povedati onemu, ki iz lahkovernosti, lahkomišljenosti ali iz nezmožnosti spoznavati politične zveze še vedno veruje na stabilizirujoči činitelj, kateremu so se danes tudi v I/indonii odpovedali z izjavo, dano z odločilnega mestn: Angleška zunanja politika se v bodočnosti ne more več graditi na »vljudne neresnice in predvidevanja«.
Amsterdam, 7. dec. DNB. Včeraj zve-ler je priobčil Reuter besedilo uradnega poročila o konferenci med Rooseveltom, Stalinom in Churchillom. V poročilu najprej omenjajo, do je konferenca trajala štiri dni in je bila v Teheranu. V teh štirih dneh jc bila »določena in potrjena skupna politika«. Bila je, tako pravi poročilo, »potrjena odločnost, da bodo ti trije narodi v vojni in v vojni sledečem miru sodeloval}.«. V Teheranu so bili določeni načrti treh narodov »za uničenje nemških sil«. Doseženo je bilo popolno soglasje o ciljih in časovni določitvi operacij. O problemih povojne dobe pravi
Jioročilo, da bodo »vsi narodi in to ve-iki ali majhni pozvani na sodelovanje in aktivno udeležbo«, dokler bo »njih prebivalstvo v srcu in duši pripravljeno na odstranitev tiranstva, suženjstva, zatiranja in nestrpnosti, kar že vidimo pri naiih narodih«.
Ko dotum podpisa je naveden prvi december'.
Berlin. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfrid i lom piše: Poročilo o štiridnevnih razgovorih Stalina, Roosevelta in Churchilla v Teheranu izgleda kot kaka burka. Konec koncev nimajo svetovni javnosti sporočiti ničesar drugega kot da so popolnoma edini, kar je že zdavnnj znano, dn Nemčijo vojaško razbijejo in to s trditvijo, da že imajo zmngo v žepu, in drugič, dn prevzemajo jnmstvo za od vseh za željen mir zn dolga leta. Vse to pn ni nič novegn. Novn je kvečjemu opustitev poziva na nemški narod, da »e podvrže ultimntivnim zahtevam An-
Knox je zelo ponižen
Sovjetski prodorni poskusi v velikem Dnjeprovem kolenu izjalovljeni - Romunski napad proti sovražnikovemu mostišču južno od Kerča dobro napreduje - Srditi boji v južni Italiji 8000. letalska zmaga 52. letalske jate
Stockholm, 6. dec. DNB. Roosevel-♦ov mornariški minister Knox je napisni v časopisu »Army and Navy Register« članek, ki se prav nič ne ujema z, velikobesednimi in donečimi kairskimi in teheranskimi srazami. Dočim so tnm vedno znova govorili v duhu močnega možn o brezpogojni kn-pitulnciji Japonske, predpostavlja Knox ob obletnici Pcnrl llnrboura, tla bodo morale Amerika in njene zaveznice v letu 1944. izvojevati »še nekaj najtežjih pomorskih bitk v tej vojni, ker doslej še mnogo velikih enot japonske mornarice ni bilo aktivno uporabljenih.«
Niknkega govora o upanjih nn hitri konec vojne, nobene besede o kapitulaciji Japonske. Obratno, Kno\a verjetno zelo skrbi bodočnost ameriške mornarice. To je razumljivo, zlasti ker je bila večina ameriških vojnih Indij ie uničena, ne da bi, kot Kno.\ sum
priznava, večje edinice japonske mor narice sploh posegle v boj. Kaj bo z ameriško mornarico, če bodo Japonci uporabili svoje močnejše lndje? Verjetno si je znstavil ameriški mornariški minister tudi to vprašanje. In odgovor nanj ga dela najbrže zelo ponižnega.
Terorističen napad na Split
Zagreb, 7. dec. DNB. Angloameriški letalci so v nedeljo ponovno napadli pristaniško mesto Split, kjer so zadeli izključno stanovanjske okraje Ogromno zgražanje vlada zaradi bombardiranja neke vaške cerkve pri Splitu, ki je bila bombardirana istega dne. Zarodi tega te rorističnega napada ie bilo po dosedanjih ugotovitvah 200 žrtev in to sami kmetje.
Bern. DNB. Za predsednika narodnega sveta je bil izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Paul Gysler.
Fiihrerjev glavni stan, 7. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Nn Kr i m u niso včeraj popoldne več nadaljevali Sovjeti s svojimi brezuspešnimi napadi severovzhodno otl Kerča. Napad romunskih čet proti sovražnikovemu mostišču južno od Kerča dobro napreduje.
V velikem Dnjeprovem kolenu je sovražnik včeraj nnprej napadal. Njegovi prodorni poskusi so sc izjalovili v ogorčenih bojih. Jugozahodno od D n j e p r o p e t r o v s k a je bila v protinapadu razen majhnih ostankov uničena sovražnikova bojna skupina. Jugozahodno od Kremen-čuga so naše čete prestregle v srditih bojih napade sovražnih pehotnih in oklepnih sil.
Pri Č e r k n s i h so izvedli včeraj Sovjeti zgolj nekaj slabotnejših napadov. Severovzhodno otl 2 i t o m i r n so zavzele nemške nehotne in oklepne sile v napadu večje število krajev.
S celotnega ostalega vzhodnega bojišča poročajo zgolj o krajevnih bojih.
Letalstvo je z dobrim uspehom napadlo sovjetski oskrbovalni promet nn ccstnli in železnicah ter zbirališčih čet pri Kijevu.
52. jata lovskih letal je dosegla 4. decembra svojo 8000. zmago.
V južni Italiji sc je povečala silovitost bojev v gorskem predelu zapadno od M i g n n n n. Uudi napadi uadniočnih severoameriških čet so se menjavali i. lastnimi protinapadi, meti katertmi je neknj višin večkrat menjalo lastnika. Boji so šc v polnem teku.
Z vzhodnega odseka bojišča poročajo o živahnih spopadih prednjih straž.
' 5. in 6. decembra je bilo sestreljenih nad Sredozemskim morje in in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 25 sovražnih letal, med njimi 1? težkih štirimotornih bombnikov.
Pomembne besede ministra Moravca
Praga, fi. decembra. DNB. Pod naslovom »svarilo zapcljivccm« prtobčuje Enut-nuel Moravče v «Narodny Politiki« uvodnik, v katerem najprej ugotavlja, tla jc češki narod dobro prestal težko prelzku-: šnjo, ki mu jo jc slavila vojna doba. V sovražnem taboru je skupina zaslepljen-cev smatrala, da bodo v trenutku, ko jo prišla Nemčija iz napada v obrambo, ludi pri Cehih dobili večino pustolovski in zapeljani elementi. Leto 104,1 naj bi hilo za Češko in Moravsko leto nemirov in krfro-prclilij. Tega se je Bcneš s svojimi židovskimi gospodarji že zelo veselil. Nič pa bolj nc izpričuje visokih vrednosti češkega naroda, kot pruv dejstvo, lako jc dejal Moravče, kako je češki narod odgovoril na sovražno agitacijo v času, ko je pri drugih narodih prišlo do notranjih medsebojnih bojev in opustošenj njihovih dežel. Češki narod noče več služili raznim tujim gospodarjem in jc našel pravilno pol k samemu sebi. Vsakdo, ki so mu tuji ideali evropske revolucije, mora priznali, du je v Icj vojni stališče češkega naroda, kar sc žrtev tiče, izredno ugodno. V štirih letih vojne je sicer češki narod imel nekaj človeških žrtev, toda lo le za radi tegn, ker so jih zakrivili v službi sovražnika stoječi voditelji. Današnja čeka vlada in češki narod pn sla odločena, kot poudarja Moravče, da se bosla borila proli staremu češkemu vodilnemu sloju, ki šc vedno koketira ali sodeluje s sovražnikom. V trenutku, ko potrebuje dežela vse svoje sile za pripravo na odločil-
ni boj in za dosego končne zmage, je češki narod dolžan, tla iz svoje sredine izloči vse one, ki sabotirajo dobro stvar nove Evrope. Zakaj vse lo je tudi v interesu samega češkega naroda. Mornvcc zaključuje, da stopa češka vlada v Scsto leto Ilachovega predsedstva s programom še ožjegn sodelovanja z Nemčijo in z zvestobo na življenje in smrt.
To so pametne besede, katerih pomen ne moremo dovolj močno poudarili ludi mi Slovenci. Tudi pri Cehih so skušali dobiti vpliv židovski plačanci in zapeljan-ci, toda naravni češki instinkt in politična zrelost sla to preprečila. Cehi so pokazali, da bolj ljubijo svoj narod kot boljševizem nli zahodno bogatnštvo. Pokazali so, tla je edino prav, če narod disciplinirano živi in v sodelovanj u z Veliko Nemčijo čaka na mir, knkor du naseda brezvestnim zločincem, sega po orožju ler uničuje samega sebe in svojo imovino, kakor ua Žalost delajo naši tolovaji. Češki minister Moravče lahko danes z zadovoljstvom ugotavlja, da se je češko ljudstvo rešilo, da jc odklonilo nemire in krvoprclitja. Kaj pa naj rečemo mi Slovenci, ki nas je mnogo manj in ki so nam komunisti povzročili že več krvavih žrtev, kot smo jih imeli v prejšnji svetovni vojni, da o škodi nn narodnem premoženju sploh ne govorimo? Kaj bodo porekli k temu prepametni« ofarski kavarniški modrijani?
Mimmler o nemških notranjepolitičnih načrtih
Weimar, 6. dcc. DNB. Fk/nvni vodja SS in notranji minister llimmler je podal nn vojnem delovnem zborovanju nemškega tiska obsežen pregled o notranjih problemih nemškega vojnega vodstva in o ukrepih po zaključku vojne. Uvodoma je pojasnil državni vodja SS vprašanje nemške notranje varnosti. Dejal je, da se na tem področju danes obširno izvajajo smotrni ukrepi za pobijanje poklicnega zločinstva in za izključitev asocialnih elementov, ki jih narotlnosocialistična država načrtno izvaja že od leta 1953. Zato izkazuje stntistika v tretjem letu vojne od obstoja nemške države tlulje nnjnižje letne številke zločinov. V vsem nemškem notranjem političnem položaju ni niti enega samega momentu, ki bi se knkor koli mogel primerjati z razmerami v letu 1917-18. Dočim je tedaj organizirano politično in kriminalno zločinstvo padlo v hrbet borcem na bojišču, stoji danes nemška domovinska fronta trdna in odločena, vama v svoji notranjo-
PK Aufnalnne
Stnkas gegen Banden in Bnlkan Strmoslavci proti tolpam na Balkanu
sti, preizkušena ter v zavesti, da gre za biti nli ne biti, strnjeno s svojimi vojaki. Nato se je minister obširno pečal s svojimi nalogami ter je očrtal glavne smernice bodočega razvoja notranjepolitičnega položaja v Nemčiji. Idejam popolnega zaupanja nemške javnosti v vsako vejo nemške državne uprave ter v jasno državno avtoriteto v usodcpolnih vprašanjih, je dodal llimmler pojem povezanosti vsake po-edine nemške pokrajine z lleichom, katerega poudarek in razvoj si je stavil za poseben cilj svojega bodočega udej-stvovanja.
Nova Rooseveltova propaganda
Ženeva, 6. dec. DNB. Ameriški pred sednik, ki mu nikoli ne zmanjka raznih fraz, je dal listu »Army and Navy Journal« izjavo z naslovom »USA v vojni«, v lfateri govori z naravnost pozornost vzbujajočo jasnostjo o domnevni slogi med zavezniki. Pravi, da so zaradi te enotnosti USA in njene zaveznice postale »en sam meč«, ki ga suče »ena sama glavo in ena sama roka«. Roosevelt ni točneje povedal, kdo je ta glava. Lahko pa mislimo pri tem na njegov židovski možganski trust, ki je to vojno dejansko povzročil in ki drži v svojih rokah še nadalje vse njene niti. Ta židovski možganski trust zastopa dolarski imperializem in se trudi, da tudi z Ameriko zvezani narodi soglašajo s poslovnimi interesi yankeievskega kapitalizma.
Vkljub velikemu govoričenju pa mora Roosevelt priznati, da je sovražnik, torej Nemčija in njeni zavezniki, še nadalje zelo močan. To pa ga ne ovira, da ne bi postavil v središč« svoje visoko zveneče propagande agitacijsko frazo o »neizbežni brezpogojni kapitulaciji«.
Stockholm, DNB. Vrhovni rabin angleškega imperija Hertz je izjavil v Leedsu, da obstoja možnost tretje svetovne vojne.
Milan. DNB. Reuterjevo poročilo, da je bil včeraj usnirčen grof Ciano, je bilo z uradne italijanske strani demontirano. Proces proti grofu Cianti se še vedno ni pričel, tako izjavljajo na istem mestu.
Turčija odklanja Smutsov govor
Carigrad, 7 dec. DNB Današnji turški tisk najostrcic odklanja zadnii Smutsov govor. »Tasviri Efkiar« označuje ta govor kot »grotesko napako«. V anglo-filskih kakor tudi v nevtralnih državah jc napravil ta govor zelo slab vtis. V listu »Vakit« sprašuje Uvs, ali soglaša razdelitev Evrope v angleško in sovjetsko vplivno področje z izločitvijo Nemčije, Francije in Italije s tradicionclno politiko Angliie Poslanec Sadak primerja v listu »Akian« govor z učinkom bombe, ki je eksplodirala. To poudarja, da so tako majhni kot veliki narodi v največji meri razburjeni in končno podčrtava, da bo le ozko sodelovanje vseh narodov lahko zajamčilo bodoči mir.
Tretja svetovna vojna - edina realnost Smutsovega govora
Istambul, 6 dec. DNB O Sinutsovem govoru piše Nadir Nad v • D/umhurijetu«: Tudi oni narodi, ki so upali na zmago Anglosaksoncev, so bili s tem govorom popolnoma razočarani Sedaj vidijo, da jc Anglija, ki jc domnevno zagrabila za orožje zaradi človečanskih načel, ta načela popolnoma zatajila. Če vsebuje Smutsov govor kaj realnega, potem le to da bo prišlo do tretje svetovne vojne.
Tudi »Tasviri Efkiar« piše o govoru in pravi: Če predstavlja govor uradno angleško stališče, moramo priznati, da so sc demokratska načela popolnoma izrodila. Smuts, ki se jc udeležil versaj-skih mirovnih pogodb, bi moral to ie vedeti. Tak govor bo povzročil med narodi mnogo premišljevanj.
Angleški poslanci v Smutsovem govoru
Ženeva, 7. dec. DNB. Politični sodcl.i-vcc »Daily Expressa« sporoča, d,i številni angleški poslanci odklanjajo Smutsov govor kot »inoportun« Kritiko lahko strnemo v dveh točkah: prvič bi bil Smutsov govor primeren za kako tajno sejo, nc pa zo splošno javnost; drugič jc bil prav nesrečno izbran čas govora. Ugotovitev, da Francijo v povojni Evropi n« bo več velesila, je »v tem stadiju vo;ne neorportuna«.
Prazne obljube o svobod« Irana
Amsterdam. 7. der. DNB. Sovjetska Itusiia, Zetlinjene države in Angliin so po Reulerjeveni poročilu izdnle v Teheranu izjavo o Iranu. V njej priznavajo li trije narodi podporo Irana v njih voj-skovanlu. kl obstoja v prevoznih olajšavah dobav iz prekomorja za Sovjetsko zvezo. Vsi trije narodi se izjavljajo pripravljene, dn »podpirajo iransko vlado« kolikor mocoče v gospodarskem pogledu. To podpiranje pn se ho izvajalo, tnko poudarja izjava, »pod stalnim upoštevanjem težkih zahtev, ki so stavbene pa v.-e tri vlade zaradi vojaških operacij, obse-, gnjočih ves svet, in zaradi po vsem svetu vladajočem pomaniknnju surovin, prevoznih možnosti in dobav za civilno prebivalstvo«. Zn povajno dobo jamčijo vse tri vlade Iranu, tla bo sleherni iranski problem »našel popolno razumevanje po|pg zahtev drugih članov zavezniških narodov na konferencah ali mednarodnih organizacijah. katerih naloga bo. da obravnavajo mednarodna gospodarska vprašanja«. Končno izjavljajo vse tri vlade, da so sporazumne z vželjo« iranske vlade, da oh rani »neodvisnost suverenost in teritorijalno nedotakljivost I rana c.
Kaznjenec »ministrski predsednik«
Zagreb, 7 .dec. DNB. Boljševiške Titove tolpe so osnovale lastno vlad proti kateri jc pobegla jtigosl. vlada v Kairu žo že vložila protest Državni poglavar jc dosedanji Titov politični komisar Ivan Ri-bar, »ministrski predsednik in vojni minister« je Tito sam, ki je sedaj prvič sam pripoznal, da je bivši hrvatski kaznjenec Josip Bros.
Hrvatski tisk opozarja v svojem komentarju, da so vsi čloni te »vlade« znani skozi in skozi kot komunisti, so brez slehernega nacionalnega čustva in se borijo v resnici za svetovno revolucijo.
Kratka poročila
Ženeva. DNB. Posebni dopisnik »Dnily Telegraplin« v Alžiru poroča o »skrivnostnem dogodku«, v katerega je zapleten de gotilovski general Ko-nig. Prizadevajo si na vsak nnčin, tako piše tn dopisnik, da bi prikrili pravo ozadje. Med tem pa sc je izkazalo, tla se je preti netlavnim razgovor med Konigom in novim pooblaščencem za vojne zadeve v Alžirskem odboru Le Troequerom izrodil v prepir. Kiinig je zahteval, da se vojska ne vmešava v politiko. Knkor javljajo, je bil nato Kiinig obsojen nn 15 dni zapora, ker se ni nnpram Le Trocqtieru »korektno zadržal«. Gotovo pa jc, da nihče ne ve, kje se Kiinig nahaja.
Pariz. DNB. K posvetovanjem Roosevelta, Churchilla in Stalinu ugotavlja »Pariš Midi«, da mora biti vojaški jioložuj Sovjetske zve/e zapleten, kajti sicer ne bi pristal Stalin, tla se sestane s Churchillom in Rooseveltom izven Sovjetske zveze.
Ankara, DNB. Vlada namerava poostriti kazenske mere proti kršiteljem zakona za narodno zaščito
Carigrad, DNB. V nedeljo ie z letalom odpotoval iz Carigrada tur;ki poslanik v Nemčiji, da se vrue v Bcrlio.
Odredba o začasni ureditvi plač v zasebnem gospodarstvu
Tiskovni urad des Obersten Kommissars in der Operations-zone »Adriatischer Kiiste-dand« sporoča sledeče:
Polom Italije je povzročil dal-ekosežno razrahlanje sitema mezd in cen v vsej Italiji. V vsem italijanskem prostoru skušajo z dviganjem cen in mezd delovati proti temu pojavu. Prej ko slej pa so pravična cena, ki ostane na isti višini, dajatvi odgovarjajoča stalna mezda in pa zagotovitev za življenje potrebnih dobrin bistveni temelji vsakega državnega reda.
Der Oberste Kommissar in der Opc-rationzzone »Adriatisches Kiistcnland« si zatorej prizadeva, da izda za podrejeno mu področje one ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev zagotovljenega redal TI globoko segajoči ukrepi pa potrebujejo izvesten čas predpriprave, ker zahtevajo zaradi danih zvez dalekosežno vzpore-ditev z ostalim italijanskim prostorom.
Da bi izenačil trenotno Se vedno bolj širečo se razliko med cenami in mezdami, ki se razteza predvsem na široke delavske sloje, je der Oberte Kommissar in der Operationszone »Adriatischer Kiisten-land« izdal kot prvi ukrep sledečo ureditev:
Na podlagi prejetih pooblastil odrejam : Člen I.
S takojšnjo veljavnostjo se prepoveduje vsaka sprememba plač in mezd, določenih z državnimi, (»krajinskimi in s kolektivnimi pogodbami, kakor tudi vseh ostalih delovnih pogojev nameščencev in delavcev uslužbenih v italijanskem gospodarstvu. Vsaka sprememba mora biti (H) meni predhodno odobrena.
Člen II.
Vsi dogovori, ki bi se kljub določilu člena I. sklenili gledo priznanja višjih mezd in predujmov, kot tudi glede tekočih nagrad (prisohio?tnih in gratifikacij-skili premij, višjih družinskih doklad itd.) so prepovedani in neveljavni. Zahtevki do takšnih neveljavnih terjatev so ne morejo uveljavljati.
Clon III.
Glede vseh nameščencev ln delavcev uslužbenih v vseh strokah italijanskega gospodarstva je predvidena nova ureditev vseh plačilnih in delovnih pogojev.
Člen IV.
Do nove ureditve plačilnih in delovnih pogojev se smejo zvišati minimalne mezde in minimalne plače, določene z državnimi, pokrajinskimi in
e kolektivnimi pogodbami, z veljavnostjo od 1. decembra 1945 dalje največ do 30 %. Ta odstotek se ne sme prekoračiti.
Člen V.
Kot podlaga za izračunanje povi-ška v smislu člena IV veljajo mezde in plače, ki so se izplačevale dne 30. septembra 194^ na podlagi oblastveno odobrenih pogodb.
Člen VI.
Za izpodbudo za nadpovprečno delo se smejo priznati akordne nagrade. Pri povprečnem akorditem delovnem uspehu znašajo omenjene nagrade 15% tedenske mezde (brez doklad), oziroma 23 % pri najvišjem akordnem delovnem uspehu.
Člen VIT.
Kdor prekrši določila gornje odredile, se kaznuje v smislu zakona o disciplini prebivalstva med vojno, z dne 31. oktobra 1942. v kolikor ne pridejo v poštev določila moje naredbe o izvrševanju sodstva in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland«, z dne 19. oktobra 1943.
Trst, dne 4. decembra 1943.
Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r.
Dopisnik BSSB-ja o Smutsovem govoru
Berlin, 0. decembra. DNB. Diplomatski dopisnik DNU-ja dr. Siegfrled Horn piše: Govor predsednika Južnoafriške unije Sniulsa o evropski bodočnosti smatrajo v vseh evropskih državah brez izjeme za potrdilo razvoja, ki nujno izhaja iz sodelovanja med Anglijo, USA in Sovjetsko zvezo. Poskus nekaterih Angležem po-služnih organov v nevtralnih državah in poedinih angleških listov, ki si prlzitdeva-jo, da bi oslabili brutalni učinek tega go-
vora, je nujno izpodlctcl zaradi tudi v Londonu priznanega dcjslvn, da Smutso-vo dejanje lahko sicer smatramo kot, diplomatsko nepravilno, da pa vsekakor predstavlja premeten poskus prikazati resničnost položaja ter potrebo zgraditi britansko zunanjo politiko nn treznih, inočnnsko-polltičnlh rnzgovorih in ne na idealističnih konstrukcijah. To mnenje »Ncvvs Chronicln« podčrluje tudi lObscr-ver« z ugotovitvijo, da jc bila Smutsova
Tokio. 6. dec. DNB (Vzhodnoazijska
služba). Cesarski glavni stan je v ponedeljek objavil:
t. V nedeljo zjutraj je skušalo oTtoli 100 eovrainih letal bombardirati našo oporišče na Marshallovih otokih. Japonski mornariški setalci -.in mornarica so uspešno odbile sovražnika in sestrelile 20 napadniočih letal. Na japonskih napravah nn zemlji je nastalo nekaj škode.
2. Cesarske mornariške letalske sile
njegovim četam kruha in zdravniških sredstev S tem potrjuje, da si s svojo izdajo ni mogel kupiti niti najnujnejših stvari. Amerikancem ne manjka niti kruha niti zdravil. V Italiji prav dobro žive. Brczdvoma ne oklevajo, da ne bi deželo izmozgali do zadnjega. Ne zanima jih, ali so Badoglieve čete zadostno hranjene, Vseh teh okoliščin tudi Badoglievo cviljenje ne bo prav nič spremenilo.
Badoglio se priporoča svojim gospodarjem
Stockholm, 6. dcc. DNB. Badoglio je znova izkoristil priliko, da bi sc priporočil svojim gospodarjem in da bi jim ponudil ostanke italijanskih čet kot topovsko hrano za angloameriške vojsko. Kot vedno, je izdajalski general spet zelo govoričil, da bi vzbudil vtis, da njegove čete kar žarijo od nestrpnosti, da bi se udeležile spopadov na bojišču. V intervjuju, ki ga je imel z zastopnikom Reu-terja, je poudaril, da hočejo njegove čete na vsak način priti v boj. »Želimo prispevati k osvoboditvi Italije s svojo lastno krvjo«, je dejal Badoglio, ni pa pristavil v koliko je glede takih izjav pooblaščen od svojih čet. Če je omenil, da so se Badoglievi Italijani »na Korziki zelo junaško borili proti Nemcem«, je pač spregledal dejstvo, da so se na Korziki borile izključno degaullovske čete, dočim so strahopetni Badoglievi Italijani pričeli streljati šele, ko je šel že zadnji nemški vojak v čolne.
V enournem intervjuju vzbuja pozornost Badoglievo priznanje, da manjka
analiza siccr natančna in neusmiljena, da pn drugučna sploh ni mogla biti, ker zunanja politika angleškega naroda ne sme izlinjati iz vljudnih neresničnosti. Z zanimanjem opazujejo v nemških političnih krogih odmev francoskega disidentskega odbora, ki tako preko Londona, kot preko Alžira, izraža svoje »začudenje« o tej izjavi, po kateri naj bi poleg Nemčije in Italije ludi Francija ne biln več velesila ter bi morala životarili kvečjemu kot politično nepomembni privesek britanskega imperija. Najbrž je vsa ta ugotovitev le izraz Churchillovih misli, ki je v svojem zadnjem govoru operiral s stičnimi argumenti. Francija naj bi kot velesila, predvsem kot kolonialna država prenehala obstojati v korist angleškega imperija. Vse to se jc v malem odigralo že v Libanonu. Bil pa jc lo lc odsev britanske namere, ki jo je Smuts izrekel z neprckosljivo cinično odkritosrčnostjo. Reakcija v Franciji dokazuje, dn sc njeno vodstvo, ki sc zaveda svoje odgovornosti, ne vdaja več ni-kakim utvaram o angleških namenih in da izključuje francosko stremljenje, ki (»oče zagotoviti Franciji njen položaj, rn-zen resnično evropskega gledišča vse ostale poglede na to vprašanje.
Razglasi šefa pokrajinske uprave
Naredba o spremembi naredbe glede ustanovitve vseučiliške pomoči
Člen 1. naredbe Visokega komisnrja za Ljubljansko pokrnjino z dne 24. septembra 1. 1942, štev. 182, Službeni list št. 344-78 iz 1942, o ustanovitvi Vseučiliške pomoči pri univerzi v Ljubljani se spreminja in sc glasi: »1. Pri univerzi v Ljubljani ustanovljena Vseučiliška pomoč jc namenjena varovanju in pospeševanju zdravstvenih in gmotnih koristi slušateljev ljubljanske univerze. Zlasti pn: a) skrbi za zdravniško pomoč, zdravila, Icrapcvtič-ne pripomočke in zn zdravljenje slušateljev v bolnišnicah in zdraviliščih; b) daje vrednim, a potrebnim slušateljem denarne podpore; c) ustanavlja, vzdržuje in vodi vse univerzitetne naprave, ki rabijo v gori navedene namene (n. pr. bolniške blagajne, dijaške kuhinje, dijaške domove); iz-so zvečer istega dne napadle v vodovju Vzclc pa so naprave, ki jih upravlja po severovzhodno od Marshallovih otokov so- zapustnikovi poslednji volji univerza kot vražnikov pomorski oddelek in prizade- ,jctiic po posebnem univerzitetnem organu;
jale sovražniku uničujoč udarec. Pri tem napadu so bili doseženi sledeči uspehi:
Srednje velika letalonosilka in velika "križarka sta bili takoj potopljeni.
Velika letalonosilka in ena križarka sta bili težko poškodovani in sta se zelo verjetno potopili.
Pri tem so Japonci izgubili 6 letal, ki se Š3 niso vrnila na svoja oporišča.
Ta letalska bitka se bo imenovala »Letalska bitka pri Marshallovih otokih«.
aas
Resnifnn ozadje »narodnega heroja, legendarnega voditelja in osvoboditelja Tita«.
po posebnem d) oprnvlja vrhovno nadzorstvo nad akademskimi dijaškimi domovi, ki nc pripadajo ljubljanski univerzi; temu nnd-zorstvu pa niso podrejeni domovi, ki jim jc postavil šef pokrajinske uprave posebnega komisarja.
2.	Vseučiliška pomoč je pravna oseba.«
Člen 2. Na koncu člcnn 2. iste narod-
bc se dodajc kot nova točka:
3.	»prispevki javnopravnih teles in darila zasebnikov.«
Clcn 3. iste naredbe sc spreminja in se gilasi: »1. Vseučiliško pomoč upravlja upravni odbor, ki je sestavljen iz: 1. rektorja univerze kol predsednika;
2.	cnegn člana, ki gn voli za vsnko šoisko leto univerzitetna uprnvn iz svoje srede;
3.	enega člana, ki gn odredi za vsnko šolsko leto šef pokrajinske uprnve izmed rednih nli izrednih profesorjev; 4. univerzitetnega tajnika; 5. enegn zastopnika slušateljev, ki ga Izberetn za vsak semester rektor univerze in univerzitetni tajnik izmed rednih slušateljev višjih semestrov na ljubljanski univerzi. — 2. Člana, ki je zadržan, zastopa njegov namestnik. Namestniki članov pod točknmi 2., 3. in 6. sc določijo hkrati in nn isti način kakor Člani. — 3. Upravni odbor je sklepčen, fc so navzoči vsaj štirje člani. Sklepa sc z absolutno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja zn usvojenega predlog, za katerega jc glasovni predsednik. — 4. Univerzitetni tajnik vodi sejni zapisnik ln nadzira poslovanje upravnika Vseučiliške pomoči.«
Clcn 4. Iste naredbe se spreminja in sc glasi: »Poslovanje Vseučiliške pomoči ureja pravilnik, ki ga sklene uprnvni odbor in odobri šef pokrajinske uprnve. Do Izdaje tega pravilnika se smiselno uporabljajo stari pravilniki.«
Zaplemba imovine komunistov
Po običajnem predpisanem postopku je odrejena zaplemba vse premične in nepremične imovine naslednjim komunistom:
Dr. Leme*u Milanu, odvetniku v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Dr. Stepi&nlku .Dragu, profesorju v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Dr. Šnuderlu Maksu, odvetniku v Ljubljani, Albanska ulica št. 29.
Žagarju Karlu, industrijalcu in lesnemu trgovcu na Rakeku.
čiščenje v advokatski zbornici
»Službeni list« z dne 4. decembra objavlja sklep odbora Advokatske zbornice z dne 9. novembra 1943, na podlagi katerega sta bila izbrisana iz imenika advokatov komunista dr. Milan Lemež in dr. Tone Župančič, oba advokata v Ljubljani. Primer, ki bi moral izzvati še nadaljnjo izključitve tudi na drugih pod-ročjihl
Z Goriškega
Na Goriškem se vedno bolj opaža preokret. Komunisti so s evojimi lažmi vsaj za nekaj časa uspeli, toda razočaranje ljudstva nad njimi je tako močno, da ee pričakuje .pravi plaz proti komunizmu. Prisil"' mobilizirane! bi se že silno r.v'i vrnili, pa se ponekod boje te-rencev.
Vipava. V okolici Vipave šo vedno straši Gregorčičeva komunistična brigada, ki je pa precej razbita. Zato pa so terenci toliko bolj delavni. Pred kratkim sta dva prisilna mohiliziranca ušla in se vrnila v domačo vas. komunisti pa so namesto enega odpeljali njegovo sestro, ki se ri več vrnila.
V	Plačah pri Ajdovščini so komunisti pobili celo družino. Edini vzrok umora: poštena slovenska drvžina ni odobravala komunističnih zločinov.
Tabor pri Rifenbcrgu. K nam so prišli domobranci iz Trsta in — čudo pre-čudno — nikogar niso ubili, nikogar odrli, nikomur ukradli živino in blago, čeprav so nam jih komunisti prej predstavljali le kot morilce in talove. Ljudje so prijaznih in junaških slovenskih fantov veseli in jim gredo v vsem na roko.
Brda. Nemška vojska je razbila komunistično brigado, ki se je klatita po Brdih. Prisilni mobiliziranci se vračajo skrajno spremenjeni domov in trdijo, da jih tudi s silo nihče več ne bo spravil v ■komunistično druščino.
Korte. Pri nas so ljudje sami prosili za orožje za boj proti komunistom. V T edino so nato prišli komunisti in vpraševali za pot v Korte. Kortežani pa so brž prosili romoči in komunistična nevarnost je bila odstranjena.
V	"---"ku so komunisti pred 14 dnevi pri belem dnevu odpeljali nekesa olroka iz šole. Do sedaj se še ni vrnil.
Sv. Križ pri Trstu. V prvi zmedi se je posrečilo komunistom z najrazličnejšimi lažmi spravili nekaj fantov in deklet v hribe. Sedaj pa se jih je že mnogo vrnilo, ostalo je v hribih točno devet parov: devet fantov in devet deklet Njih usoda je še vedno neznana. Ljudstvo pa je v celoti spoznalo, kaj prinaša komunizem in je zato odločno proti komunistom. Vsi r) žpliio reda in miru. V kraj so počasi vrača pravo slovensko življenje. Ljudje so zelo zanimajo za slovensko 5o'o. Petje v cerkvi .je po dol -gih letih zopet slovensko In sedaj so začeli tudi z vajami za narodna pesmi
Velikodušen dar Zimski pomoči
Tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, je kot prva izmed manufakturistov darovala za »Zimsko pomoč« blago v vrednosti 20.000 lir.
Božična razstava v galeriji Obersnel
Danes bo otvorjena v na novo urejenem spodnjem in obeh zgornjih prostorih Galerije Obersnel, Gosposvclska cesta 3, velika božična razstava. Razstavljena bodo dcln Šestnajstih slovenskih likovnih umetnikov in sicer: pok. R. Jakopiča, M. Slemena, F. Klemenčiča, M. Gasparija, S. Sanlljn, I. Tratnika, F. Pavlov-cn, S. Pengova, 1\. Dcbenjakn, M. Scdeja, Z. Mušlčn, N. Oinersa, F. Kogovška, F. Smcrduja.
Ker bo razstava ena najlepših letošnjih v Ljubljani in brez vstopnine, jo naj-loplcje priporočamo.
Odprla bo vse dni do božiča od 9 do 12 in od 13 do 18.
" "pod. Štajerskega
Obdarovanje ranjencev v Radgoni. V
radgonski bolnišnici se zdraveče ranjence je obiskala skupina deklet in žena Staj. dom. zveze iz ljutomerskega okrožja ter jim prinesla raznih darov. Med obdarovanjem ranjenih vojakov so dekleta zapela tudi več pesmi.
Otroški vrtci v ptujskem okrožju. Pri Veliki Nedelji so te dni odprli otroški vrtec. V ptujskem okrožju tako deluje sedaj 32 otroških vrtcev.
Poškodba. Mosarskemu pomočniku Viktorju Vodušku iz Maribora je padel na nogo poln sod ter mu jo zmečkal. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico.
Z Goren,isltegfa
Tekme ia vojaške poklice v Radovljici. Pod vodstvom svojih voditeljev so je te dni mudila v Radovljici jeseniška mladina ter je sodelovala pri začetni prireditvi tekem za vojaške poklice. — Zbrani mladini io govoril okrožni predstojnik DAF g. Rink ter je vse pozival, naj se polnošlevilno udeležujejo tekem za vojaške poklice. Enaka prireditev je bila v zadnjih dneh tudi v Tržiču.
Tekme v namiznem tenisu. V Mona-kovem so bile pred kratkim tekme v namiznem tenisu med tamkajšnjimi prvaki in Jeseničani, katere 6ta zastopala Strumbl in Knific. Jeseničana sta Mo-nakovčane premacrala z rezultatom 6:4. Knific. je med drugim premagal dr.IIop-pichlerja, Strumbl pa dr. Rosinusa.
Zborovanje v Preddvoru. V Preddvoru sta se te dni mudila okrajni vodja dr. Pflegerl in vodja okrajnega štabnega urada dr. Koschier iz Kranja ter sta zbranemu ljudstvu govorila o položaju in razmerah na Gorenjskem.
Koncert malih harmonikariev v St. Vidu ob Savi. Jutri bo v St. Vidu ob Savi koncert malih harmonikarjev iz Domžal. Domžalski mali harmonikarji bodo pod vodstvom svojega učitelja To-
nlja Sameje nastopili v št. Vidu v kon rist nabiralne akcije za zimsko pomoč,
Hude kazni zu izvršene tatvine nu po* staji Jcsenice In Podnart. Pred sodiščem se je dne 2. decembra zagovarjalo osem obtožencev, ki so meseca junija t. 1. na jeseniški postaji vlomili v vagon ter iz njega ukradli cigaret in ostalih tobačnih Izdelkov v vrednosti 2800 RM. Zaradi ta tatvine so bili obloženi naslednji žo. ležniški uslužbenci na jeseniški postaji: Alojz Cusner na 10 let zapora, Anton Ivošir na šest let zapora, Jože Bertoncclj na 5 let zapora, Emil Mlokuš na 7 let zapora in Ciril Kovič na dve leti zaporne kazni. Proli trem ostalim obtožencem so preiskava še nadaljuje.
Iz Srbijo
Poziv Srbom za slogo in enotnost.
Srski nacionalistični tednik »Srbski Narod« objavlja daljši uvodnik, v katerem poziva vse Srbe naj bodo v teh usodnih trenutkih edini in složni. V tej zgodovinsko važni prekretnici. je nujno potrebno, da med srbstvoin zmagata razum in trezno gledanje na dogodke. Za nadaljnjo usodo srbskega naroda bi bilo namreS pogubno, če bi svojo bodočnost gradil na laži in propagandi od zunaj in na razmotrivanjih raznih kavarniških strategov. Zalo je dolžnost vsakega poštenega srbskega rodoljuba, da odločno nastopi proti vsakomur, ki bi zopet hotel in poskušal na srbskem prostoru ustvarjati nerede in nemire.
Nova gospodarska odredba v Srbiji. Srbska vlada je te dni izdala novts gospodarsko odredbo, ki se nanaša na oddajo letošnjega pridelka konoplje v Banatu. Po tej odredbi morajo vsi pridelovalci konoplje oddati tovarnam za predelavo konoplje ves letošnji pridelek. Zaso smejo pridržati gotovo količino samo v primeru, če sami razpolagajo a potrebnimi napravami za predelavo konoplje.
Iz Hrvaške
Neprestani komunistični porazi. Po
poročilih, ki prihajajo v Zagreb, doživljajo posamezne komunistične edinice v Bosni neprestane poraze. Kljub velikim količinam orožja, ki so ga dobile po Ba-doljevem izdajstvu od savojcev, danes ne predstavljajo več nobene vojaško organizirane skupine, ki bi mogla imeti tudi najmanjše izglede na kak usj>eh. Nemške in hrvatske čete jih povsod neusmiljeno zasledujejo in po vrsti načrtno uničujejo. Mesto za mestom, kraj za krajem, pada v nemške roke. Ljudstvo teh naselij pozdravlja nemške in hrvatske čete kot osvoboditelje izpod komunistične tiranije in morije. V zadnjem času so komunisti doživeli posebno hudo poraze pri Novi varoši in Prijcpolju ter so na bojišču pustili 385 mrtvih ter 824 ujetnikov. Nemške čete so razen tega zaplenile tudi 4 tanke. 'T strojnic, težki metalec granat, veliko količino streliva in drugega orožja ' r veliko preskrbo-valno skladišče. Med poraženimi in razkropljenimi komunističnimi tolpami jo zaradi stalnega zasledovanja in načrtnega in gotovega uničevanja zavladala popolna zmeda in zbeganost.
GOSPODARSKE VESTI
Financiranje zgradbe hiš v vojni v Nemčiji
Iz nemških listov posnemamo o financiranju zgradbe vojnih hiš naslednje podatke:
Pri akciji za zgradbe vojnih hiš je treba prav za prav ločiti tri akcije. 1. zgradba vojnih hiš; 2. zgradba pomožnih bivališč za oškodovance po bombnih napadih, in 3. zasilna bivališča Nemške pomožna stanovanjske akcije.
Prvi dve vrsti zgradb so dvonadstropne hiše, katerih načrte je sestavil profesor Neufert. So to tipizirane hiše.
Financiranje teh zgradb se vrši vse iz državnih sredstev, in sicer iz skleda državnega stanovanjskega komisarja. Bivališča so last države in ostanejo tudi nadalje.
V kolikor daje omenjeni sklad sredstva za zgradbo, grade hiše občine, ki so stavbni gospodarji. Občine morajo pri tem dati na razpolago zemljišče. Državna sredstva pa prihajajo občinam kot brezobrestna sredstva in služijo kot popolno plačilo vseh gradbenih in postranskih stroškov. Naknadni obračun pa se bo tudi še izvršil med občinami in državo.
Kot stavbni gospodarji za vojne hiše pa pridejo v poštev tudi občekoristna in neobčekoristna stanovanjska podjetja in industrijska podjetja. Gre tu predvsem za delavska stanovanja, za katera niti ni treba državnih predujmov, ker ima n. pr. državna železnica dovolj kontingentov stavbnega materiala v obliki kontingentov na razpolago. Če ni mogoče shajati brez državnih sredstev, potem dajo podjetja navadno 10% stavbnih stroškov. Občine pa morajo zopet dati na razpolago zemljišča.
Vojno stanovanja in zasilna bivališča za oškodovance po bombnih napadih so najemninske hiše. V zasilna bivališča spravijo najprej oškodovance, dočim se lahko v vojna stanovanja naselijo tudi delavci iz oboroževalne industrije. Pri pomožnih hišah Nemške pomožne stanovanjske akcije pa ne gre za hiše, kjer je treba plačevati najemnino, temveč za neke vrste poletne hišice, ki jih prebivalstvo prav za prav gradi samo in so zaradi tega tudi njegova last. Država prevzame stroške za plačilo materiala s tem, da daje posebno premijo posameznim stavbnim gospodarjem.
Iz tega je razvidno, da na splošno financira gradbo vojnih hiš država, če gre za hiše podjetij, potem financira gradbo ali sam stavbni gospodar ali pa dobi samo prispevek v obliki tako važnih mrtvih stroškov. Občine pa so pritegnjene k financiranju v toliko, da morajo
dati na razpolago stavbišča.
•
Indeksne mezde na Finskem. Na Finskem so sedaj velike razprave c tem, ali r.aj se obdrži dosedanji načir reguliranja mezd. Ta način je namreč določal, da se
morajo mezde zvišati za 70 odstotkov
zvišanja življenskih stroškov. Delavska stran predlaga, naj bi se delavske mezde prilagodile popolnoma zvišanju indeksa življenskih stroškov. Indeks cen uvoznega blaga je znašal 409, izvoznega pa 304 (1935 — 100) in se zaradi tega vodi razprava tudi o tem naj bi se razlika izenačila z uvedbo državnih premij.
Obnova kmetijstva v Franciji. Francoska vlada je pred nedavnim uvedla posebne ukrepe za zopelno obdelavo zapuščenih kmetij. Tod se 'olajšuje z izdajanjem posojil za one kmetije, ki so sposobne za obnovo. Posamezna posojila ne smejo prekašati vsote 400.000 frankov. Obrestna mera je zelo nizka, saj znaša komaj en odstotek.
Čevlji v Nemčiji. Proizvajalni načrt zajednice za čevlje v Nemčiji kaže, da se izdelujejo za ženske le cestni pol-čevlji. Tudi pri moških prevladujejo pol-čevlji z 80 odstotki. Čevlje za ženske poklice izdelujejo tudi 80% polčevlje, za moške poklicne čevlje pa se izdeluje 70a polčevljev. Tako je proizvajalni načrt prilagoden dejanskim potrebam in navadam ,ki so obstojale že pred začetkom vojne. Izrazit delavski čevetj pa je ostal še vedno škorenj. Pri deških čevljih je 65% polčevljev, pri večjih otroških številkah samo 30%, pri najmanjših pa se izdelujejo samo polčevlji. ' Ribogojstvn v Španiji. Madrid, 1. dec. DNB. Na Španskem ho osnovan v kratkem zavod za ribogojstvo po vzorcu obstoječih zavodov v Nemčiji in na Japonskem. Ustanovitev zavoda, katefega glavna naloga bo baviti se z vprašanji vzgajanja in prodaje rib, kakor tudi konzerviranja rib, bo prevzela Španska vlada.
Vrnitev vrednostnih papirjev lastnikom v Španiji. Madrid, 1. dec. DNB. Španska vlada je odločila, da vrne vsem imetnikom inozemskih vrednostnih papirjev, kateri so se nahajali v državnem depotu od leta 1937, vse vrednostne papirje. Te vrednostne papirje so namreč med državljansko vojno marca \C37. leta imetniki v narodni coni vlade generala Franca dali državi nn razpolago.
Carinska zveza Sirija - Libanon. Iz-mir, 1. dec. DNB. Iz Beiruta povzemamo, da bo sklenjena med Libanonom in Sirijo pogodba, na podlagi katere naj bi obe deželi uvedli skupno upravo carin in prometnih sredstev. To upravo so doslej vodili degaullisti. Po tej novi ureditvi naj bi tudi odslej skupno s Sirijo sodeloval na gospodarskih zasedanjih tako imenovane arabske unije.
Švedsko notranje posojilo. Stockholm, 1. dec. DNB. Podpisovanje novega švedskega državnega posojila je zaključeno. Doseglo je 313.000 000 švedskih kron. Slockholmskl list »Tidnintjen« označuje uspeh kot srednjevrslen. čeprav je bilo te<rn letn že podpisanih 400,000.000 kron posojila.
škofov poziv k pobožnosti prvih sobot 1
Leto 1944 se zučne v soboto in stoji v znamenju brezmadežnega Srca Marijinega, ki je jamstvo miru in lepše, Bogu in njegovim zapovedim zvesto bodočnosti.
S prvim dnem novega leta začnimo ntfvo vrsto petih prvih sobot in s pobožnim svetim obhajilom dajmo Marijinemu Srcu častno zadoščenje. Ne nehajmo z zadoščeva-njein, ker tudi žalitve še niso prenehale.
Slovenske družino se med to novo zadostilno pobožnostjo pripravita na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu in jo ob primernem času z vso resnobo in otroško vdanostjo izvršite. Dajte Srcu božjemu in Srcu Vaše matere častno mesto v Vaših domovih in v Vaših dušah.
Storite to, da bo tako v Vaših družinah in po družinah v vsem našem narodu zmagalo brezmadežno Srco Marijino, potem bomo vredni njenega usmiljenja in bo mogla izpolniti svojo obljubo, »da bo tudi nam zasijala spet doba miru«. Božji blagoslov bodi po Mariji nad Vami vsemi.
V Ljubljani, G. decembra 1913.
f Grcgorij R o ž m a n, škof ljubljanski.
Naš nadpastir nas spet "kliče k skupni pobožnosti petih prvih sobot. Ali ni že preveč teh skupnih pol>ožno6ti? Ne. Naš narod še vedno Boga hudo žali, zalo potreba po zadoščevanju ni prenehala; še vedno nas stiskajo hude preskušnje, zalo nam je božja pomoč lako potrebna, ln v teh strašnih stiskah nam preostaja skoraj le zaupanje v božjo pomoč.
Kadar koli so v preteklih časih zadevale kristjane velike nesreče in stiske, so se vselej ali sami od sebe ali navdušeni po besedah in zgledu svojih svetih pastirjev oklenili obojega najmogočnejšega orožja v duhovnem življenju: molitve in pokore. Po nekem svetem nagonu so takoj spoznali, da morajo svoje duše očistili grehov in skušali so žaljeni božji pravičnosti dati zadoščenje še z drugimi spokornimi deli. Tako so na primer delali tudi naši dedje. V Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda beremo na strani 1079: »Kadar jc pretila kuga, sta odredili dubovsua in svetna gosposka razne poltožnosti. Ko se jo po pet in dvajsetletnem odmoru 1. 1024. zopet zanesla kuga v ljubljansko škofijo, je za-povedal škof Hren molitve, snrevode in opoldne zvonenje i>o vseh cerkvah z vsemi zvonovi po en četrt ure. Od starčka do dojenčka, pravi škof, naj vsi pokleknejo. kadar zaslišijo zvonenje in molijo predpisano molitve. Ukaz vseh avstrijskih škofov iz 1. 1713. so je glasil: I'o četrt ure naj se vsak dan zvoni z vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj molijo takrat po pet očenašev in pet zdravamarij, da bi Bog umaknil pretečo šibo. Po jutranjem zvo-nenju naj se opravi sv. maša pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. Po maši naj se opravi še sv. rožni venec, litanije in molitve za odvrnilev kuge. Tri dni naj bo post in duhovni pastirji
naj v pridigah opominjajo ljudstvo k po bolj&anju. Leto pozneje je ljubljanski škof za|>ovedal prestaviti zvonenje od devete ure na sedmo zjutraj. Še dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z velikim zvonom pri vseh cerkvah na Kranjskem.
Ali so zdaj manj grozni časi kakor so bili tedaj, ko je po naši zemlji gos|>oda-rila strašna šiba božja, kuga? Mar odpira brezbožni komunizem manj grobov kakor jih je prej strašna morilka kuga? Zato se prav vsi odzovimo vabilu svojega nadpastirja k skupni spravni ponižnosti petih prvih sobot. Seveda nikar ne opustimo zadostilne pobožnosti devetih prvih petkov. Prvi petek je naš narodni dan sprave in zadoščevanja žaljenemu božjemu Srcu, prvn sobota pa dan zadoščevanja brezmadežnemu Marijinemu Srcu za preklinjanja in žaljenja presvete Device. Kronale pa naj bi to pobožnost družine, ki se bodo posvetile Jezusovemu in Marijinemu Srcu, kar naj bi storile vse krščanske družine.
Prav v času, ko je na vzhodu antikrist razvil rdečo zastavo revolucije in začel neizprosno t>orho zoper Boga, se je nn zahodu, v Fatimi, prikazala na zemlji slavna nebeška kraljica, večna sovražnica peklenske kače; svojemu ljudstvu je prinesla besede rešenja in miru! Samo ravnati se moramo po njih. Kadar se bomo spokorjetii iskreno oklenili pre-svetega Srca Jezusovega in se bomo zatekli k brezmadežnemu Srcu Marijinemu, bomo smeli upati, da se nas bo Bog usmilil in obrnil našo usodo v drugo smer.
K pozivu pobožnosti prvih sobot pristavljamo Še to, da bo od 10. do 24. decembra 1043 spravno-spokorni teden, dno 24. decembra, na božično vigilijo, pa spravni dan.
Nova ccrkvena umetnina
Nov keSih za Brezjansko Marijo
■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■HMB
Ljubljanski javnosti
Škot. dobrodelna pisarna je v dogovoru s Pokr. podp. zavodom organizirala nabiranje posode in jedilnega pribora za begunce po posameznih župnijah. Zato prosimo vse darovalce, naj imajo pripravljeno, kar nameravajo poklonili, da ne bo treba nabiralcem v isto hišo prihajali ponovno. Dobrodošla so tudi ponoše-' na oblačila in čevlji.
Te dni so prinesli v stolnico Brezjan-ski Materi no, kolih, dar kongregacijo gospa pri oo. jezuitih.
Načrt za kolih je napravil arhitekt Vlado (i a j š e k . izdelala pa sta ke-lih: akad. kipar SI. 1) r e m o I j in pa-sarski mojster K. S. K r e g a r.
Osnovna misel toga koliba jo poudariti na moč duhovnost izbrane posodo.
Vajeni smo lepih in okusnih knjižnih oprem arh. VI. Gajška — v službi cerkvene umetnosti nam še ni znan.
Kolih je visok 26 cm in čaša poflva na ozkem srebrnem stebričku, ki mori v ožinah komaj 5.8 mm. Ta vltkost je preračunana — nehote spominja na slo-lilo in cvet tulipana. Edini okras faše sn vrezani križci i znbrisanimi robovi. Ta enostavnost in simbolika dajejo čaši posebno odličnost.
Nodus — prijemek je slonokoščena elipsa, okrašena s štirimi angoljskimi glavicami, sij okoli glavic je poudarjen s srebrnimi in pozlačenimi žebljički, prazni odseki nosijo zsotaj ornament štirih go-lohčkov, ki hite proti nebu -• čaši. Slo
Sodim, da so ta in podobno umetnine izraz iše zrelosti in visokega lepotnega čuta: za arhitekta, za kiparja in ia vzorno deli mojstra Krogarja. Dr. —c.
Padlemu borcu
ilr. Ludviku Arku, zadružnemu dclnucu.
Prihajale so k nam govorico in glasovi o Tvoji nenadni smrti, a nismo jim mogli verjeti. Neprestano smo utrjevali svojo vero v Tvoj povratek. I)u bi padel od zločinskih krogel Ti, ko ti vendar nihče ni mogel očitati drugega kot delo za narod, da bi mogel uničiti Tvoje mlado življenje sploh kdo, ko nisi imel nobenega osebnega nasprotnika, nismo mogli verjeti.
Vendar je zadostovalo, da so Te spoznali kot načelnega, bistrega in odločnega
jnln - noga je docela ploščata, ploskev I izobraženca, ki mu je pred očmi edini je z roko lolfena in nosi spredaj v slo- Pr<»» cilj. k, pa jo na nasprotnem koncu novino rezano Marijo z Brozij — narav-j nosi mojstrsko dolo v preciznosti izraza, na nasprotni strani je kronica s (raki, dosno In lovo slovensko srco in slovenski grb. Trke so rezano in v oenju spojene s podlago — napis pa so glasi: Mariji Devici — Slovencev kraljici. Celota nosi nadih plemenito izhranosti in žlaht-nosti.
Organizacija »Rdeče pomoči« na delu
V ozadju prizadevanja za izpust komunistov tiči široko razpredena komunist, organizacija
Ljubljana, 7. decembra.
Slovenski javnosti Je do sedaj še prav malo znano delovanje neke tajne komunistične organizacije, ki se Imenuje »Bdeča pomoč«. Učinki zadnjih dveh let pn so marsikoga opozorili na široko razpredeno organizacijo, ki ima predvsem to nalogo, da rešuje komunistične jiristaše iz zaporov. Navadno smo pripisovali te učinke »dobrim zvezam« ali drugim sredstvom, ki so se jih svojci prizadetih posluževali. Malokdo pa je vedel, da je to načrtno prizadevanj« močne komunistične organizacije, organizacijo Rdeče pomoči. Najbolj je cvetelo delovanje te organizacijo za časa bado-Ijevske okupacije. Zdelo se nam je včasih nekaj nerazumljivega, kako da so se smeli vodilni komunisti mimo po Ljubljani sprehajati in če so bili slučajno vendarle zaprti, so bili kmalu izpuščeni. Atentatorjev niso zasledovali. Vodil ni člani OF so Bedeli na najbolj zaupnih mestih v badoljevski upravi. To smo si razlagali na razne načine, do pravilne rešitve je pa malokdo prišel. Resnica je pa ta. da je za vsem tem prizadevanjem stala v ozadju Rdeča pomoč.
Kaj je prav za prav Rdeča pomoč? To jo nekak komunistični Rdeči križ, ki pa ima še posebej specializirane naloge. Jo samostojna organizacija z lastnimi sredstvi. Da jo opredelimo popolnoma točno, jo najbolje, če uporabljamo be-
sedo generalnega tajnika Kominterne Georgija Dimitrova. ki je v svojem govoru ob zaključku kongresa Kominterno v Moskvi letu 1037 izvajal sledeče:
»Dovolite, tovariši, da se v zvezi
nega tajnika Kominterne dovolj zgovorno opišejo značaj in naravo Rdeče pomoči. Po zahtevi prvaka Kominterne ima torej Rdeča pomoč predvsem to nalogo, da čuva iu ohranja komunistični stranki
z vprašanjem kadrov dotaknem tudi1 njen kader. Svojo nalogo izvaja zlasti s ogromnega pomena, ki ga more Imeti j tem, da rešuje komunistične jetnike iz po svojem poslanstvu v pogledu kadrov j ječ ter iz koncentracijskih taborišč. Ni delavskega razreda Rdeča pomoč. Ma- lorej naloga Itdeče pomoči samo ta, da

IzSia je nova knjiga »Slovenleve knjižnice«.
znamenito delo Side Košutic
»Z naših njiv«
Oba dela tega romana sta izšla v eni knjigi, ki obsega 534 stra.li. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
Še je čas, da se naročite na Slovenčevo knjižnico, ki vam nudi le izbrana dela iz domače in tuje književnosti. Za naročnike so knjige le po 8 lir. Tako poceni ne boste imeli morda nikdar vrč nrilike ustvariti si lepo domačo knjižnico; zato ne odlašajte, ampak to najlepio družinsko zbirko knjig takoj naročite.
Uprava »Slovenleve knjižnice«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6

terialna in moralna pomoč, ki jo nudijo organizacije Hdeče jiomoči jetnikom in njihovim družinam, političnim emigrantom in preganjanim revolucionarjem, je tisočem in tisočem najboljših borcev de-Invskga razreda rešila življenje in obvarovala sile ter borbeno sposobnost v raznih deželah. Tisti izmed nas, ki smo sedeli po ječah, smo neposredno satni občutili veliki pomen Rdečo pomoči.
V današnjih prilikah, v pogojih naraščajoče buržuazne reakcije, besnenja fašizma, zadslrevanja razrednega boja, pomen Rdeče pomoči še narašča. Rdeča pomoč mora danes rešiti nalogo, kako bo prerasla v resnično množično organizacijo delovnih množic v vseh kapitalističnih deželah. RP mora postati tako rekoč »Rdeči križt enotne fronte prole-tariata in anlifašistične ljudske fronte, »Rdeči križt armade delovnih razredov, ki se bore proti fašizmu zn mir in socializem. Da bo Rdeča pomoč lahko uspešno izpolnila lo 6vojo nalogo, si mora ustvariti tisočo lastnega aktiva, mnogoštevilno lastne kadre, kadre »Rde-če pomoči, ki bodo po svojem karakterju in po svojih sposobnostih ustrezali posebnemu poslanstvu to nenavadno važne organizacije.
Borce delavskega razreda, žrtve reakcije in fašizma, ki propadajo po ječah in koncentracijskih taboriščih, politične emigrante in njihovo družine, morajo organizacije in funkcionarji Rdeče pomoči obravnavati z največjo pozornostjo in skrbjo. Rdeča pomoč mora še bolje ko doslej razumevati in izpolnjevati svojo pomoč glede pomoči borcem proietar-
matcrialno podpira svojce preganjanih in zaprtih komunistov, temveč predvsem tn, da ohranijo kninunislični stranki potrebne kadre. Tu ima počelo znano prizadevanje zadnjih dveh lot tudi pri nas. V ozadju raznih nerazumljivih stvari, včasih celo škandalov, stoji na široko razpredena organizacija. Sredstva, ki jih uporablja Rdeča pomoč, so najrazličnejšega značaja: denar, ženske, dobre zveze, takoimenovani »mostovi«, ki jih znajo komunisti priznano dobro graditi do raznih nekomunističnih osebnosti. č'e hi preiskovali neštete intervencije, ki so so izvajale v preteklosti ali tudi v sedanjosti od naših ljudi, bi nn dnu večino odkrili prizadevanje Rdeče pomoči, ki jo po svojih posrednikih poslala v borbo za tega nli onega člana komunistične stranko kakšno vplivno nntikomunistično osebnost. Ni treba posebej rnzlagnti, da igra tu silno važno vlogo tudi denar, ki ga Rdeča pomoč na debelo razmetava, da doseže svoje učinke. Posebno poglavje v delovanju *Rdeče pomoči« sestavljajo potem ženske in njihova vloga. Znano je, da je bilo to poglavje najbolj šibka točka badoljevske vojske. Važno pri vsem tem pa je, da se ne damo varati z domnevo, da so to kake posamične nkičijc navezane le na prizadevanja posameznikov ali da so izraz splošne neorganizirane težnje; so načrtno delovanje močne komunistične organizacije, ki je specializirana v te namene.
Delovanje Rdeče pomoči je tudi danes še zelo živahno in pride večkrat do presenetljivih učinkov. Z raznih strani nam poročajo o njeni silni razgibanosti
skega in antifašistirnega gibanja in še ter o brezobzirnih sredstvih, ki se jih posebej glede fizičnega in moralnega ! poslužujejo. Zaradi svoje narave je ta Čuvanja kadrov delavskega gibanja. Ko-, organizacija zelo nevarna in škodljiva, munisti in revolucionarni delavci, ki so- j Razkrinkali jo, je ena prvih naših na-delujejo v organizaciji Rdeče pomoči mo- | log. S tem bodo izostale marsikatere ne-rajo na vsakem koraku čutiti ogromno . prijetnosti in nesporazumljenja. Upošte-odgovornost pred delavskim razredom I vati pa morajo delovanje te organizacije
in nrnil I' A T>1 i i n lelinnn I 111 a pn n ni mi n 1 a	. 1	I •. ■	I.! I .. 1. H 1. ! i____1'	___
in pred komunistično ititernacionalo, odgovornost zn to, za uspešno izpolnjevanje vloge in naloge Rdeče pomoči (referat Georgija Demilrova na sedmem kongresu Kominterne 1. 1937).
Te nenavadno važne opredelitve glav-
tudi vsi tisti, ki tako hitro nasedajo načrtnim prošnjam komunističnih etnisar-jev Rdeče pomoči ali pa se dajo kar cinično od njih podkupovati, zato. da potem intervenirajo za komunistične are-tirance.
KULTURNI OBZORNIK
Starocerkvena slovanska slovnica in čitanka
Slovniška stran te učne knjige je bila v »Slovencu« že ocenjena. V pričujoči oceni se hočemo ozreti le še na uvod in na čitanko.
V uvodu so pregledno sestavljeni najpotrebnejši podatki o indoevropskili jezikih, o praslovanščini, o stari cerkveni slovanščini in o najstarejših cerkve-noslovanskih spomenikih. Prav je, da so ti^podatki tako kratki, zato pa je treba tem bolj paziti na točnost in pravilnost. Mladini se ne smejo vcepljati netočni podatki o že dovolj preiskanih vprašanjih.
Ze sama sestavljenka starocerkveno-slovanska je v našem Jeziku nerodna in premalo skladna z duhom jezika. Je pa tudi docela nepotrebna. Po zgledu slovanskih in romanskih jezikoslovcev smemo brez pomisleka rabili izraz starnslo-venski ali staroslovanski. Resda je bi! staroslovenski jezik v prvi vrsli za cerkveno rabo, a nedvomno so ga pisali tudi v spisih svetne vsebine. G. Tomšič je v samostalnlškl rabi svojo trojno sestavljenko pravilno razvezal. Piše namreč iočeno: stara cerkvena slovanščina. Nekateri pa pišejo starocerkvcnoslovan-
j šfina, kar je že preveč okorno. Ako rabimo izraz staroslovenski je treba enkrat za vselej omenili, da ga ne rabimo v Kopitarjevem in Miklošičevem smislu. Ne trdimo namreč, da sta sv. Ciril in Metod staroslovenski knjižni jezik izoblikovala na podlagi slovenskega panonskega narečja. A tudi se ni bati zamenjave s slovenščino v ožjem pomenu, ker čistih ali tudi splošnih starosloven-skih knjižnih spomenikov nimamo. Imamo le brižinske spomenike, a ti so: 1. karantanskoslovenski ali panonskoslo-venski, 2. v Saj oblikovno jk> mešan i s cerkveno slovanščino, zlasti drugi spomenik. Označba teh spomenikov na 8. strani ni popolnoma točna. Tam je omenjeno, da je slovenski jezik 10. stoletja zapisan v brižinskih spomenikih. K temu je treba pripomniti, da so besede po svojih korenih pač slovenske, oblikam pa se pozna cerkvenoslovanski vpliv. Ce namreč pisec lako naglaša razliko med cerkveno slovanščino in slovenščino, mora tudi to povedati.
Na str. 8. je odklonjena Kopitarjeva in Miklošičeva trditev, da je stara cerkvena slovanščina tedanji jezik panonskih Slovencev. V dokazovanju za to trditev sta se naša učenjaka sklicevala na cerkvenoslovanske besede latinskega ali
nemškega izvora: križ, oltar, pekel, sreda. Pisec te slovnice se proti njima sklicuje na V. Jagiča, ki je s sodelovanjem svojih učencev dokazal, da je staroslovenski knjižni jezik sestavljen na jx>dla-gi makedonskega narečja. Pisec naj bi povedal, da je pri tem dokazovanju odločilno sodeloval Slovenec V. Oblak, Ja-gičev učenec. Nikakor pa ne bi smel kot dokaz proti Miklošiču in Kopitarju trditi, da sla sv. Ciril in Melod omenjene" iz-jiosojenke slišala od Rastislavovih poslancev v Carigradu. Jagič sicer omenja tudi te poslance, a le mimogrede in ne v tem obsegu. Glavni razlog za sprejem teh in drugih moravs'kih ali panonskih besed je pač to, da sta sv. brata več let delovala med moravskitni in panonskimi Sloveni.
V zvezi s to netočnostjo so piščevi netočni podatki o staroslovenski h prevodih. Na str. 9. trdi, da 6la sv. brata s seboj prinesla že ves prevod nedeljskih evangelijev; izključuje pa prevod itiaS-nih molitev. A nikakor ni gotovo, da so bila vsa evangeljska berila prevedena že v Carigradu; preveden je bil bržda le en del. Pač pa je verjetno, da sta s seboj prinesla gotov prevod vzhodne maše. Polem pravi, da je druge najpotrebnejše bogosltižne knjige, n. pr. knjigo psal-mov, prevel sv. Metod. A Metodijev življenjepis izrečno poudarja, da sta psal-me prevela oba brala skupno, predvsem seveda Ciril.
V	seznamu rokopisov trdi, da so nekateri deli Sinajskega evhologija iz Metodove dobe; pravilneje bi bilo, čo bi "omenil tudi Cirila. O Clozovem glagolitu piše netočno, da gn je Kopitar našel v zbirki grofa Cloza. Tu bi bilo treba natančneje in pravilneje povedati, kakega je Kopitar dobil in izdal. O Suprasel-skem zborniku trdi, da je iz 10. stoletja. V resnici je iz 11. stoletja in mlajši kakor Clozov glagolit. Na st». 11. je sv. Hieronim neprimerno označen kot »dalmatinski cerkveni oče«. Netočno je, da je Ciril vzel iz hebrejščine vse tiste znake, ki gledajo na levo. Med cirilskimi rokopisi naj bi omenil tudi Ostromirov evangelij.
V	čitanki naj bi iz Glozovega glago-lika objavil odlomek izvirnega govora. Zelo primerna bi bila objava Klimento-vega govora v spomin apostolu ali mu-čencu, vsaj tistih stavkov, ki so skoraj doslovno enaki kakor v drugem brižin-sketn spomeniku. V novi izdaji ho treba uvod in čitanko vsekako predelati. A s tem nikakor nočemo zmanjševati veliko vrednosti tc prekoristne učno knjige. IE!!IRBSUIIRU|||HnUM|
Hišni gospodarji, uredite zaklonišča! Hišni starešine, prepričajte se, če je zaklonišče urejeno. Stanovalci hiš, pomagajte pri ietn po I'T'?? odpravnika poslov republikanske svojih močeh, delom in nasvetil -*1*-*™ Ilallje v Slovažki dr' Lodovi
kot cilj internacionalnih brezbožnih komunistov.
Mlad si bil po letih, n že velik po svojih delih. Koliko si storil za svoje rojake že kot visokoiolccl Ko so v Irdi borbi za vsakdanji zaslužek bili odrinjeni in zapostavljeni, so prihajali k Tebi, dn bi zanje posredoval in bi mogli s suho robo na hrbtu v svet po vsakdanji kruli. Koliko nepopisanega gorja si odstranil v zadnjih lotih, ko so kraljevi vojaki najbolj poštene fante pošiljali v internacijo! Koliko potov si naredit zanjo in koliko pikrih besed si moral preslišali kljub nesebičnemu delu! In kdo med akademiki Ti ne bo hvaležen za pakel, ki si ga pozabljenemu poslal v Gonurs, Treviso ali Pudovo?
Vse to delo jo bilo vidno in je vsakdo koristi takoj občutil. Nepopisno pa je delo, ki si ga opravil s svojimi osebnimi in strokovnimi zmožnostmi. Prav v leni Te bomo vodno pogrešali; nenadomestljiv nam boš zaradi svoje iskrenosti, značaj-nosli in poštenosti.
Ko se svetijo planine, ohžurjcne od sonca v svoji veličastni lepoti, mi uhajajo misli k vsem tistim tednom, ki si jih v naši družbi preživel v akademskih lotih med gorskimi velikani. Neprestan o kvišku, čim bolj naravnost, po možnosti izven znnnmovanih poli je bilo Tvoje načelo v planinah in v življenju. Tvoja vztrajnost, močna volja in vodrosl so prišlo popolnoma do izrimi v leni čarobnem svetu: ko so iz. meglic gledali od zarjo pordeli vrhovi in smo stisnjeni v gručo pričakovali na kakšnem vrhu sončnega vzhoda, ko si v jasnih dneh z razglednih točk risal pravilna obzorja našemu narodu, s takim prepričanjem v nje-rovo bodočnost, da so Tc občudovali ludi ljudje, ki jim po svojem prepričunju nisi bil blizu.
Iskrenost, pravo prijateljstvo in neprisiljeno vesclost si trosil krog sebe, kadar koli smo se zbrali. Tvoja družba je bila vedno nnjprijctnejšn: pri delu, v hribih, pri smučanju in zabavi. Znal si najti pravo mero in pravi čas.
Ogenj veselja nad vsakim uspelim delom je moral prevzeli vsakogar, ki je hodil ob Tebi! Dajal Ti je oporo pri delu, m oči pri težavah. Bil si podoba akademika in izobraženca v svetu, kot jih jc hotel ustvariti in jih je ustvaril naš rajni profesor. Tebi je profesor Ehrlich vzor in njegova načela ideal, za katerega
si žrtvoval tudi sebe!
*
Bajni dr. Ludvik Arko se je rodil 20. maja 1015 v Brežnh pri Ribnici. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, so nato vpisal na pravo m bil II. decembra 1010 promovirnn po odlično opravljenih rigo-rozih za doktorja prava. V akademskih letih je mnogo deloval v društvih. Bil jc odbornik akad. kongregacije in Akademskega športnega kluba. Poleg strokovnega študija se je pripravljal za narodnega delavca: precej časa pa je porabil zn razširitev športa med akademsko mladino. Takoj po končanih študijah jo kol sposoben in vesten pravnik dobil službo v prosvetnem ministrstvu v Belgradu. Po zlomu Jugoslavije sc jo vrnil v Ljubljano, kjer je stopil v službo pri Gospodarski zvezi. Uvidcl je namreč, da bo slovensko gospodarstvo najlepše uspevalo v zadružništvu. Ves svoj trud iu vse svoje sile je nameraval posvetili razširitvi zadružne ideje.
Ljubil jc delo, planine in predvsem — narod. Tako se jo v zadnjih lotili proče-sto podal med svoje rojake, jih navduševal in krepil v pravični borbi. Svoj zadnji dopust je preživljal mod njimi; na povratku v Ljubljano pa ga jo 11. septembra zajela komunistična patrulja. Začel se je zanj križev pot. Bil je zaprl skoraj v vsoti komuiiislič. zaporih un Dolenjskem. Nikdar zaslišan — in vendar obsojeni Skupno z drugimi Novomcščani jc bil v Birčni vasi postavljen prod komunistične krvnike. Kakor bi sc ti bali glodati v njegov odkrili in vedri obraz, so ukazali ustre-litev v hrbet. Zapeta jc strojnica in ga pokosila. Poiskali bomo njegov grob in ga okrasili z njemu tako ljubim cvetjem!
Sprejmi Vsemogočni njegovo mlado žrtev!
Zn pokoj njegove dušo bomo molili v četrtek 0. decembra ob pol 8 pri sveti maši zadušnici v stolnici.
Amsterdam, DNB. Kakor je uradno objavila angleška poročevalska služba v Kairu, se je vršila konferenca Churchilla, Roosevella in Čangkajška v hotelu Mena Houise v Kairu in v bližnjih vilah, v kate-tf< so stanovali udeleženci konference.
Bratislava. 5. dec. DNB. V soboto jo ministrski predsednik dr. Tuka sprejel
Cenziia.
Lodovic«
Zakaj je bil sekan tivolski gozd
Po 8. septembru je popolnoma izostal že itak pičli dovoz drv v Ljubljano. Trgovci in zadruge so kaj kmalu oddale svoje zaloge, da je edino mestni preskrbovalni urad imel še nekaj drv. Razmere za priskrbo drv so postajale vsak dan težje, saj se je mestnemu prcskrboval-nemu uradu le sem in tja posrečilo dobiti kak vagon drv v Ljubljano. Navzlic temu, da je od srede septembra dalje laliko oddajal prebivalstvu drva samo na nakaznice za tekoče nicsece, jc zaloga mestnega preskrbovalnega urada trajala samo <lo konca oktobra. Ker pa ni kazalo, da bi se kakor koli izboljšala preskrba z drvmi, je Pokrajinski gospodarski svet prve dni novembra sklical posvetovanje vseh v poštev prihajajočih strokovnjakov. Na seji so bile pretehtane vse možnosti, upoštevane so bile vse težave in pretehtane vse okolnosti, predvsem prepoved hoje po gozdovih, pomanjkanje delovnih moči, posebno pa pomanjkanje prevoznih sredstev, ker je za dovoz odprta samo ena železniška proga ter je vsak drug dovoz mogoč samo z motornimi vozili ali z vprežno živino. Toda tudi pri tem jc treba upotevati pomanjkanje pogonskih sredstev in pomanjkanje krme za vprežno živino. Pokrajinski gospodarski svet pri takih okoliščinah ni inogel najti nobenega drugega izhoda razen sklepa, naj predvsem mestna občina ljubljanska na svojem teritoriju poseka čim več drv. Poleg tega je bilo sklenjeno, naj okrajno glavarstvo za Ljubljano in okolico ter okrajno glavarstvo v Logatcu pozoveta vse tamkajšnje občine, naj na-redc določeno količino drv. Posebej je bilo tudi sklenjeno, naj pozovejo še vsa dosegljiva veleposestva, naj pripravijo določene jim množine drv.
Navzlic tem sklepom pa jc mestni pre- 1 skrbovalni urad meseca, novembra dobil samo 320 prostorninskih metrov drv, med-
tem ko jc znnšala potreba za kritje žc razdeljenih nakaznic najmanj «000 pro-storninskih metrov. Vsa prizadevanja pokrajinske uprave, ravnateljstva drž. gozdov in mestnega preskrbovalnega urada niso zalegla, da bi v Ljubljano prispelo kaj več drv. Težave, ki so ovirale dovoz drv, smo našteli že zgoraj, vendar so se pa tudi tem težavam pridružile šc druge, ki jih ne moremo podrobno navajati.
Zaradi pomanjkanja drv sc konzu-menti vsak dan oglašajo pri trgovcih s kurivom, posebno pa na mestnem pre-skrbovalncm uradu, kjer pripovedujejo, da morajo kuriti z zaboji in drugim lesom, ki bi sc dal gotovo porabiti bolj koristno. Tudi peki so si morali meseca novembra pomagati na najrazličncjc načine, dn jim ni bilo treba zapreti pekarij. Mestni preskrbovalni urad namreč ni imel na razpolago dosti drv niti za peke.
Zaradi nadaljnje preskrbe z drvmi se pripravljajo vse mogoče akcije, da se Ljubljani zagotovi zadostna množina kuriva. Koliko teli akcij bo izvedljivih, je pa seveda odvisno od trenutnih razmer. Zato jc bila mestna občina prisiljena skleniti, da v svojih gozdovih poseka ono, knr se da posekati brez škode oziroma se mora posekati zaradi ostarelosti in popolne doživelosti. Sekalo se ni kar križem brez premisleka in izbire, temveč po skrajno pretehtanih odločitvah posebne strokovne komisije. Posekali nismo veliko. Z nasekanimi drvmi in s sekanjem v bližnji okolici upamo prebroditi najtežji čas, medtem bomo pa skušali organizirati sečnjo in dobavo drv iz drugih krajev. Mestna občina namreč nikakor noče, da bi se Ljubljani zgodilo to, kar jc doletelo našo nekdanjo prestolnico, ko so padli z večino vsi parki, toda nc pod sekiro mestne občine, temveč pod sekirami onih, ki so bili brez drv.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Posebna občinska socialna davščina
V kritje izdatkov mestnega proračuna za lelo 1944, katerega osnutki so bili te dni na finančnem oddelku razgrnjeni občinstvu v vpogled, se je mestna uprava odločila, da uvede prihodnje leto posebno občinsko socialno davščino. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1944 določa ,v členu 23 o tej davščini naslednje:
§ 1. Od vseh fizičnih in pravnih oseb, ki plačujejo na teritoriju mesta Ljubljane kakršen koli davek po zakonu o neposrednih davkih (tudi minimalni davek), se pobira posebna občinska davščina, ako jim je bil čisti dohodek ugotovljen po davčnem oblastvu z. najmanj 20.000 lir letno. — § 2. Navedena socialna davščina se pobira v obliki doklade na tisto osnovo državnega neposrednega davka (tudi na minimalni davek), ki je bila po določbah zakona o neposrednih davkih odmerjena v proračunu leta 1943. Obveznikom, katerim bo v letu 1944 prvikrat predpisan državni neposredni davek, se bo socialna davščina odmerila od neposrednega davka, ki jim bo predpisan v tem letu. Pri osebah, ki so zavezane k plačilu usluž-benskega davka in katerih dohodki iz uslužbenskega razmerja presegajo 20.000 lir letno, rabi za podlago za odmero socialne davščine odnosni uslužbenski davek. V nadaljnjem je navedena skala, po kateri se bo ta davek pobiral, in sicer takole: 4% pri dohodkih od 20.000 do 30.000 lir, 6% od 30.001 do 60.000 lir, 8% od 60.001 do 100.000 lir, 10% do 140.000 lir, 12% do 175.000 lir, 14% do 200.000 lir, 16% do 250.000 lir, 18% do 400.000 lir in 20% nad 400.000 lir. — O uvedbi te nove davščine se razvija v interesiranih krogih živahna debata.
Zastrupljenje z gobami in nesreče
Na Karlovški cesti št. 1 stanujoča za-sobnica Rut Vidmarjcva je v ponedeljek imela za večerjo gobe. Po večerji ji je postalo slabo. Z reševalnim avtom je bila hitro prepeljana na II. oddelek splošne bolnišnice, kjer so ji izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti. — Gojenec deškega vzgajališča v Ljubljani, 14 letni Silvo Novak, je našel na polju ročno granato, ki je eksplodirala. Raz-mesarila mu je levo roko. — Težak železen drog je padel na desno nogo petnajstletni Mariji Kelblovi. Zlomil ji je nogo. — Trškanu Aleksandru, 57 letnemu delavcu, pa je padel na desno nogo hlod in mu jo zlomil. — V Sodražici je padla z voza in si zlomila desno roko 33 letna posestnikova žena Neža Prijateljeva.
Triki lažiinterniranca
Lojzo Šinkovec je prevejan slepar. Star je 35 let, doma iz Lepoglava pri Šmarju na Dolenjskem. Zaradi raznih prevar in vlačuganja je bil že 32 krat kaznovan. Ko je letos v začetku novembra prestal daljšo kazen v ljubljanskih sodnih zaporih, je takoj začel s svojim nepoštenim poslom. Stanka K. je 7. novembra letos opeharil za 400 lir. Začel mu je jadikovali, da se je pravkar vrnil iz internacije, da se zaradi nastalih razmer ne more povrniti k svoji družini na Dolenjsko, da je pošten kot vsa njegova družina, da denar, ki ga rabi za neke posle, takoj v najkrajšem času vrne. Dobri gospod Stanko mu je verjel in izročil 400 lir. A Lojzeta nato ni bilo nikjer na spregled. Pozneje so ga prijeli in sedaj obtožili pred okrožnim sodiščem zaradi prestopka prevare. Lojze je sodniku zatrjeval, da ni imel namena koga oslepariti. Denar je potreboval za nakup srajc, pri katerih bi- dobro zaslužil in bi tako vrnil posojeno vsoto. O internaciji Stanku K. ni govoril, pač pa mu je povedal, da je prišel iz sodnih zaporov. Priča Stanko K. je zadevo vse drugače pojasnil. Lojze Šinkovec je bil zaradi prestopka prevare obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni ali v nadaljne 3 dni zapora.
Denarne globe zaradi kršitve protidraginjskih ukrepov
Pred dnevi objavljeni seznam vseh od protidraginjskega urada obsojenih oseb, ki so kršile razne uredbe, nanašajoče se na pobijanje draginje in racioniranje življenjskih potrebščin, je v marsikaterem pogledu zanimiv. Zaradi kršitve raznih uredb, zaradi navijanja cen in veriženja je bilo obsojenih 90 oseb na skupno denarno globo 125.000 lir. Največ oseb je bilo obsoienih zaradi navijanja cen, ker so razna živila in druge racionirane potrebščine prodajali po pretiranih cenah, presegajočih maksimirane. Takih oseb je bilo 51 obsojenih na 84.000 lir. posebno razni branjevci, gostilničarji in drugi. Od teh je bilo 14 gostilničarjev, ki so bili obsojeni na plačilo skupne denarne kazni 37.500 lir. Nekateri gostilničarji so morali plačati občutne kazni po 1000 do ."000 lir. Zaradi nabave mesa brez Prevodovega dovoljenja je bilo kaznovanih 11 oseb na 10.000 lir, med temi 9 mesarjev na 9500 lir. Ker je 5 oseb prodajalo blago po neodobrenih cenah, so plačale 15.700 lir kazni. Neka ženska je bila kaznovana na 500 lir, ker je na črni borzi kupila neko blago. — Ostale osebe so bile kaznovane zaradi kršilve drugih uredb in ukrepov.
Za današnji dan
Koledar
Sreda, 8. grudna: Marijino brezmadežno spočetje; Evtihijan, papež in mučenec.
četrtek, 9. grudna: Peter Furie, škof; Gorgonija, devica; Restitut, škof in mučenec.
Petek, 1«. grudna: Loretska Marija; Miltiad, papež; Julija, devica in mučenica.
Dramsko gledališče »Sneguljčica«. Prihod sv. Miklav. ža. Izven. Ob 10: »Potopljeni svet«. Izven. Ob 16.30.
Operno gledališče »Traviata«. Izven. Ob 16.
Kino »Matica« »Ženske so boljši diplomat je«. —
Predstave ob 10, 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Union« »Soproga«. Predstavo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga« »Petrček«. Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
%
Kino »Kodeljevo« »Moser kot detektiv«. Predstave ob 10.30, 14.30 in 17.
Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne:
na praznik: dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47; v četrtek: dr. Kmet, Ciril-Metodova ul. 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, šclenbur-gova ulica 7.
Zdravniško dežurno službo Ibo vršil od torka od 20 do četrtka do 8 mestni zdravniški svetnik dr. Eranta Mis, Poljanska cesta 15, tel. 32-84.
Novi grobovi
+ Rozman Ivan. V Ljubljani je umrl Rozman Ivan, zvaničnik drž. žel. v pok. Pogreb pokojnega gos|>oda bo v sredo, dne 8. decembra, ob dveh popoldne z Zal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu.
+ Ljubljanski trgovec-juvelir gospod Alojzij Fuchs je umrl po kratkem bole-hanju. Pokojnik leži na Žalah, v kapelici sv. Jožefa. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 izpred viške cerkve na viško pokopališče. Gospej soprogi in ostalim izrekamo ob težki izgubi globoko sožalje.
+ Marij« Vidic. V Ljubljani je umrla gdč. Marija Vidic, strokovna učiteljica. Pogreb rajnice bo v sredo, dne 8. decembra ob treh popoldne z Žal — kapela sv. Petra — k Sv. Križu.
+ M. Antonija Aljančič. V uršulin-skem samostanu v Ljubljani je umrla 6. decembra M. Antonija Aljančič, bivša otroška vrtnarica tukajšnjega zavoda. Pogreb blage pokojnice bo 8. decembra, ob pol 3, iz kapele sv. Marije na Žalah. — R. i. p. — Na mrtvaškem odru leži v samostanu.
Pokojnim naj sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Zgodovinski paberki
8. grudna:
I. 1826 Re je *rodil pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke France Cegnar; umrl je kot upokojeni poštni uradnik v Trstu. V pesmih kaže sprva močan vpliv Koseškega, ki se ga pa kasneje ob Prešernu in narodni pesmi otrese. Ob Levstiku se je raz il v oblikovno dovršenega pesnika (Pesmi 1860). V Jauežičevcm Slovenskem glasniku je objavil precej prevodov hrvatskih, srbskih in čeških narodnih pesmi, med njimi len prevod Hasan-aginiee. Pomemben je tudi kot prevajalec, dobri so prevodi Schillerjevih dram (Marija Stuart, Viljem Teli, Wallen-stern)! Tudi prevodom je kumoval Levstik.
L 18G9 na praznik Brezmadežne je bil otvorjen v baziliki sv. Petra v Rimu vatikanski koncil. Zbora se je udeležilo 764 prelatov, ki so zastopali vse dele zemeljske oble. Cerkveni zbor je proglasil dogmo o nezmotljivosti papeža, 'kadar govori >px rathedra«, to je kot poglavar katoliške cerkve o verskih in nravnih resnicah. Proti tej dogmi se je pojavil pri Nemcih odpor (DiMinger) in nastala je po nekaterih mestih staroka-toliška cerkev, pojav, ki je ostal osamljen in brezpomemben. Koncil je bil zaključen, ko so Italijani 10 odhodu Francozov začeli obstreljevati Rim in ga tudi
zasedli, s čimer je izginil zadnji sled nekdanjo cerkvene države, iir.::tale v zgodnjem srednjem veku, ki je obsegala
večji del Srednje Italije.
Društvo stanovanjskih najemnikov
opozarja svoje člane, da tajništvo sprejema stranke samo ob sobotah od 10 do 17 v pisarni Združenja javnih usluhen-rev, NVolfova 10/11. Blagajnik pa prosi, da člani |ioravnajo dolžno članarino "Im prej; sprejema vsak dan od 9—12 isto-tam.
OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBERSNEL
Gosposvctska cesta 3
Dnevne novice
Sv. maša zadušnlca za pokojnim Vladi-mtrjem Kionom, žrtvijo zločinskega kočevskega procesa, bo v četrtek, S. t. m., ob 7.30 v stolnici. Prijatelji ln.znanci vabljeni!
Za ubogo družino je neimenovani dobrotnik daroval 1110 lir. Bog plačaj!
Škofijska dobrodelna pisarn« se najtoplejo zahvaljuje učiteljstvu III. doki, ljudsko šoto v Sp. Šiški za poslano zbirko 330 lir.
Vojska je marsikoga oropala najdražjih in uničila domači krov. Priskočite na pomoč!
Učenci meščansko Šole na Prulah se obveščajo. da imajo obvcz.no šolsko mašo v cerkvi sv. Jakoba redno vsako nedeljo ln vsak pra7.nlk ob 0. PrvoSolcl naj zasedejo 4., 5. in 6. klop na desni strani. — Ravnateljstvo.
Starše g. prof. Milana Hreščaka naprošamo, naj se javijo v upravi »Slovenca« v I. nadstropju.
Gosp. prof. dr. Eržena prosimo, da so oglasi v upravi »Slovenca«, I. nadstropje.
Notranja kongregaclja gospodlčen pri uršulinkuh obvešču vso članico, da bo slovesen shod danes ob 5 popoldno. Pridite vsel
75 letnico rojstva obhaja danes g. Ivan Vončina, prejemnik dohodarstvenega urad« v pokoju. Iskreno čestitamo!
Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek, 13. t. in., ob 15 v mestni zastavljalnici nn Ppljnnski cesti 15.
Petrolej r.« december. Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice z« petrolej za mesec december upravičencem tako, da pridejo na vrsto v petek, 10. t. m., upravičenci A—C, v soboto, 11., D—F, v ponedeljek, 13., O—L, v torek, 14., J in K, v sredo, 15., L— N, v četrtek, 16., O in P, v petek, 17.. R-S, v soboto, 18., T—V, v ponedeljek. 20., Z in Z ter v torek, 21., zamudniki. Petrolej bo urad nakaz.oval samo po tem razporedu vsak dan od 8—10 in od 15—17 v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10-1. Po tem načinu razdeljevanja bo vsakdo dobil nakaznico brez dolgega čakanja. Zato stranke opozarjamo, naj so ravnajo po abecednem redu In naj ne pridejo kar vso že prve dneve po nn-kaznice, ker bi sicer morali ljudje čakati v mrzli vožl.
Izdali smo obširno znanstveno natančno In hkrati poljudno pisano delo dr. Franceta Jakliča:
»Ignacij Knoblehar«
in njegovi misijonski sodelavci v Osrednji Alriki
Življenjepis velikega slovenskega človeka — misijonarja in raziskovalca Afrike v 19. »tol. Knjiga ima %7f> strani z'31 podobami in preglednim zemljevidom. Elegantno vezana stane IOO lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
PRED ŠKOFIJO 5 * MIKLOŠIČEVA CESTA i
Prvi stiki slov. domobrancev s primorskimi Slovenci
V	ranem jutru, ko je še pokrival mrak ljubljanske ulice, nas je potegnil avto ter jadrno odbrzel čez zasneženo viško in brezoviško polje proti Vrhniki. Dobro uro vožnje in že smo prešli bivšo jugoslov. mejo in kmalu nato se ustavimo v Postojni. Ker smo bili še tešč, smo šli zajtrkovat.
Postregla nam je prijazna Slovenka. Po kratkem pogovoru o novicah od tu in tam smo se poslovili.
Motor zabmi in že drvimo preko kraške planote po zelo lepi asfaltirani cesti skozi Sežano mimo sivega Nanosa in kmalu nato smo že na Opfi-nah. Cesta se obrne navzdol in v daljavi se zablesti morje. Srce hitreje bije in misli se spomnijo nečesa. Res, krasen je pogled z Opčin na tržaško mesto in na v soncu se blesteči Jadran.
V	Trstu smo se za nekaj časa ustavili. Mi smo hitro izrabili priliko ter si ogledali mesto in pristanišče. Ljudje so nas radovedno opazovali, ker smo strumno korakali po mestu ter peli slovensko domobransko koračnico V pristanišču je bilo zelo živahno. Večkrat na«, kdo ustavi in vprašujejo, ce smo Slovenci, knko je v Ljubljani, itd.
V	Gorico smo prišli dobro razpoloženi. Kakor je bilo v Trstu precej
mraz in hud veter, je pa v Gorici bilo lepo mirno in toplo vreme. Ni čuda, da ji pravijo sončna Gorica. Mesto je bolj malo, a lepo. Promet je po nekaterih cestah zelo živahen, posebno ženske na kolesih so jako številne.
Naš avto se ustavi na zelo prometni cesti. Ko mi tako čakamo, rečem fantom: »Zapojmo eno narodno!« Polahko ter ubrano zapojemo: »Prav lepa je trnovska fara«. Ljudje pa so se začeli ustavljati na cesti ter se zgrinjati okrog avta. Ko pa smo zapeli zadnjo kitico: »Jaz sem s preljubega Slovenskega,« so mnogi, posebno ženske od ginjenosti zaihtele. Potem smo se z njitni prav po bratovsko pogovarjali. Vpraševali so, kako da nosimo slovenske zastavice, kakšna je naša vojska, knko je v Ljubljani in Sloveniji sedaj. Lepo jim razložimo, da smo slovenski domobranski vojaki, ter imamo svojo slovensko komando in slovenske častnike ter da se borimo proti komunistom, ki «o skupno z badoglievci povzročili že toliko gorja. Ljudje pa se čudijo, se veselijo, si brišejo oči. še v premikajočem avtu smo vzdignili zopet našo narodno pesem. Ljudje pn so mahali z robci, dokler nismo zavili v drugo ulico.
I>„ izvršenem službenem opravilu smo zvečer šli peš v mesto. Ko hod imo po lepo tlakovanih cestah ter z zani-
manjem ogledujemo to v zgodovini prejšnje svetovne vojne tolikokrat imenovano mesto, nas večkrat ustavijo ljudje in zopet: Od kje? Kako? Kaj? Vselej pa so nam za slovo stisnili roko, Vprašamo za slovensko gostilno in vstopimo. Kmalu se je v gostilni nabralo precej gostov, ki so nas radovedno opazovali. Kmalu smo bili vsi dob v; volje in zopet je tekla pesem. Med petjem pa se je našemu omizju pridružil lep krog Slovencev, ki so vneto pomagali s svojimi basi. Tako je postal nad vse vesel družabni večer. Ni manjkalo dobre volje, ne pesmi, ne veselih pogovorov. Ura pa jc šla že čez osem, ko smo se s prisrčnim sti skanjem rok poslovili.
Ko smo drugi dan odhajali z avtom nazaj proti Trstu skozi mesto in peli: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo,« so se na več krajih odprla okna, z njih pn so se nagnila z robčki v rokah dekleta ter mahala v slovo. Avto hiti že proti Trstu. A spomin in misli so še v Gorici. Zbogom, bratje goriški Slovenci! Kako neizbrisen vtis ste napravili na nas, ko smo prvič prišli k vam.
Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena kupuje po najvišji dnevni selil tvrdka EVEREST. Prešernov« «4.
Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji, gripi, influenci, dismenoreji in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni.
Prijatelji pri stalnih omizjih, zberite prispevke za Zimsko pomoč!
Naročajte »SVET«
Opozarjamo, da je letos vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo ali pa v poznih popoldanskih urah Temoljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenca, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Izbira predmetov po želji Učnina nizka. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2 II.
Opozorilo! Staršem onih dljakov-lnj sred njih. strokovnih In meščanskih tol, ki letoa nimajo rednega pouka, nujno svetujemo, da ne puščajo svojih otrok bre» dela. Vpišite Jih v tnkajšnjl korepetltorlj »Napredek«, ki redno ln nemoteno pripravlja dijake-lnje za vse »ole In razrede, »a vse al| posamezne predmete lil tudi Jezike. Posebni tečaji matematike. Najlepša prilika »a uspešno redno šolanje dljakov-lnj. Poseben oddelek tndl za privatne Izpite. Pouk Je priznano najboljši zaradi odlične organizacije ln se vrši v ločenih skupinah za vse razrede Id to v središča mesta na Kongresnem trgu. Zahtevajte prospekt Vodstvo specialnih lnstruk-elj, Kongresni trg 2-II.
Brezplačno deliti hrano bo težko, če tudi vi ne boste priskočili na pomoč našim brezdomcem.
Učite ie »trojeplsjal Novi eno- dvo- ln trimesečni tečaji - dnevni lo večerni -
prično dne 9. decembra. — Največja moderna »trojeplsnlca: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna nčna metoda. Pouk Je dopoldne, popoldne alt tvečer, očne nre po teljl oblikovalcev. Praktično znanje, vsakomur ko-rlstnol — Očnln« smerna Vpisovanje »e vrši dnevno. N« razpolago brezplačni novi prospekt - Posebni tečaji tndl t« steno-grafijo. Posehnj priporočljivo tudi dljnkom-Injain ln visoko5olcem-kum. Informacije:
Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Vatoo za vsakogar sedaj In v bodoče
Je znanje strojepisja in stenografije. Praktično znanje koristi vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Novi tečaji prično duo 9. decembru. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Posebej priporočljivo tudi visoko-šolcem-kam in dijakom-injum vseh šol, — Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Prvovrstno rdeče korenje za krmo dobite, dokler traja zaloga, pri članu Sindikatu trgovcev sadja Marjanu Glavniku, Po-gačarjov trg 1.
Dramsko gledališče
Sreda, 8. decembra, ob 10: »Sneguljčica«, Prihod sv. Miklavža. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. — Ob 16.30:, »Potopljeni svet«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Četrtek, I. decembra, oh 16.30: »Cvrček za pečjo«. Premiero. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Petek, 10. decembra: Zaprto. Sobota, 11. decembra, ob 16.30: »Kavarnlca«. Ited Sobota.
»Sneguljčica«, mladinska pravljica v stihih P. Golit). Osebe: kraljica — Danilova, Sneguljčica — Lovurjeva, kraljevič — Bi-lene, lovec — Raztresen, maršal — Gorinšek, razbojnika Frice in Frače — Blaž lil Milčin-ski 1. škrat — Starič, Režiser C. Deboveo, scenograf V. Skružny. Pri tej predstavi se pride sv. Mikluvž poslovit od otrok.
Operno gledališče
Sreda. R. decembra, ob 16: »Traviata«. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Četrtek, I. decembra, ob 15.30: »Sncguročka«.
Red Prvi. Petek, 10. decembra: Zaprto. Sobota, 11. decembra, ob 16: »I.a Boliemo«.
Izven. Cene od 32 lir navzdol. Opera pripravlja krstn0 predstavo Gre-gorčeve operete »Melodija srca«. Premiera deia bo sredi tekočega mesecu. Dolo ima tri dejanja, v knterih nastopa izredno veliko oseb. Prizori so pestri, prav tako muzikalno točke. Dejanje so dogaja v sodobnem čusu v veliki modni hiši za čnsa modne revije iu v poletnih mesecih na Bledu v modernem, velikem hotelu. Nastopajoče osebe: Arnič, ravnatelj modne hiše »Noblesn« — Peček, manekenke Silva, Vera, Katja, Anda — Mlejnikova, Barbičeva, Bnukartova, Snn-cinovn, Gizcla, sprejemna dama in osnutka-rlca pri »Nobleei« — Slavčeva, Marijan, to-norist — Čuden, Zvonko, njegov tajnik — M. Snncin, Ala Buriličeva — Poličeva, Mir-tičeva — Gorinšek, baron Milavsky — Mil-činski, Viktor, sluga pri »NoblesU — P. Kovič, Burllič, bankir — Simončič, Marijana, sobarica v hotelu — Koširjeva, Marjan, piccolo — Bajde, razen navedenih nastopajo Se: hotelsko osebje, novinarji, šofer, postrešček, boy, radio-tenor itd. Opereto bo dirigiral skladatelj Oregorc, zrežiral jo bo E. Frolili, koreograf inž. I>. Goloviu.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 8. december:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini ln Slovenščini — 9.15 Orgelska glasba
—	9.25 Versko ^edavanje — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Koncert malega orkestra vodi Stenovič — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroška ura, pravljice pripoveduje Maša Slavčeva
—	17.40 Intcrmezzo — 17.45 Kmetijsko pre-davonje —19 Koncert klnrinctnega tria — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala med-igra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Slnv-ni pevci — 21 Le s korajžo — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko uoč.
Dnevni spored za 9. december:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert
—	12.30 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijnncc — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncort — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisno predavanjo — 19 1'odokniec in valčki — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Mola medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10—21 Slovensko narodne popevke — Igra ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 21—21.40 Moderni nnpevi — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročilu v nemščini — 22.10 Glasba za laliko noč.
OBVESTILA PREVODA
Prodaja krompirja zamudnikom
Krompir na odrezke 4, 5 in 6 živilskih nakaznic za nabavo krompirja prodajajo še sledeči trgovci:
I. delavsko konzumno društvo (Kongresni trg), Kmetijska družba, (Novi -trg), Kmetijska zadruga, (Majstrova 10) in Rozman Angela, (Kodeljevo).
Opozorilo
Opozarjamo p. n. konzumente, da . je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil I >Slada«, Ljubljana — Moste, stavil v promet škatle t napisom »Pravi l-'ran-ckov dodatek kavi« po pol kilograma, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle «e razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na prednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temno modre barve, torej i<>(e temno modro barve kot sta dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Ivan Sedlar, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temno modre barve.
_ Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka ci-korije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivann smo zaradi gornjesa il vedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D, prej Hinka Francka Sinovi d. d. Zagreb
Pred več ko 2500 leti:
Bojni vozovi so bili pehoti v pomoč in armada v uniformi se je borila
po načelih moderne taktike
Nasproti Mossula se dvigajo na vzhodnem bregu reke Tigrisa peščene gomile ki so znak nekdanjega mesta Njnjve. Ondi je bilo do razsula 606. leta pred kr. r. glavno mesto Asi rije, lam je bival asirski vladar, ki se je ponosno nazival: kralj sveta. Odondod je bila vladana država, ki je obsegala ves prednji orient, od Perzijskega zaliva do Nila in navzgor do Armenije. In še prav do puščave Ka-rakum, med Kaspiškim jezerom in Amu-Uarjem, so Asirci raztezali svoje pohode, čeprav se v teh oddaljenih pokrajinah niso trajno obdržali. Najskrajnejši konci asirske države so ležali vsaksebi približno za dve sto dni pohoda.
Jedro asirske države je bilo razmeroma majhno spričo ogromnih množin deželfi in ljudstev, ki so ji bili podložni. Taka velika država, prva velesila v zgodovini, je bila za vzdrževanje in varnost brez dvoma potrebna jako razvite oborožene sile. Vsa skrb za notranji in zunanji obstoj države je bila v rokah Asircev in le-ti so bili državotvorno pleme. Zatorej so morali biti sleherni hip na straži kot nosilci državne oblasti, lo pa se je dalo izvajati samo s pomočjo stalne armade, armade poklicnih vojščakov, ki so bili leto in dan pod orožjem in zmeraj pripravljeni, da so na migljaj vladarja pohiteli s tega na drug konec države.
Mojstri naglih pohodov
Asirija je imela najboljši bojni ustroj tistega časa. Premogla je najbolj izšolane, najboljše opremljene vojake in noben drug narod ni premogel kaj sličnega. Korakali so z neverjetno naglico, ne da bi se bil kdo upehal ali opešal. Reke so preplavali s splavi ali s pomočjo mehov. Če jih je povedla pot skozi gozdnate pokrajine, so pohiteli oddelki pionirjev naprej, da so posekali drevesa in pripravljali pota. Njih vojskovodje so lahko prisodili svojim vojakom vse te napore, ki bi bili pod njimi podlegli vojaki drugih ljudstev. Vseh teh širnih, d-jljnih pokrajin ni bilo moči drugače obvladati kot s silnimi, naglimi pohodi.
Asirci so prvi uvedli v svojo armado enotno oblačilo, orožje, izurjenost in enoten način bojevanja. Težka pehota, ki je tvorila jedro armade, je bila razdeljena na suličarje in strelce. Suličarji so imeli razen šest čevljev dolge sulice še kratek meč in pa velik, navzven izbočen, zgoraj zaokrožen, spodaj pa raven kovinski ščit. Strelci niso imeli ščita, ker bi jih bil pri streljanju s puščico in lokom oviral. Obe vrsti pa sta imeli kovina-sto čelado, ki jc imela dve zaklopki za uhlje in varovalo za tilnik. Uniforma je sestojala iz dolgega, do kolen segajočega krila, iz tesnih hlač, iz pasu in iz do vrha spredaj zadrgnjenih čevljev (škornjev). Suličar je imel kot oblačilo mimo tega še usnjat telovnik, ki je bil luskinasto pošit s kovinastimi ploščicami in mu je varoval prsi in zgornje lakti, ludi lahka pehota se je delila na suličarje in strelce in tem so se pridružili metalci in sekir-niki.
Posebne vrste orožje je bil asirski bojni voz (oklepnik). Imel je dvojico koles, ki sta bila visoka in debela, da so mimogrede lahko povozili sovražnike. Koj na osi pritrjeni vrhnji del voza je bil štirivoclat in brez za-dešnje stene, da je bilo moči laže skakati na voz in z njega. Stene te »škatle« so bile umetno okrašene s slikarijami in kovinastimi vložki ali pa so jih pokrivali kovinasti oklepi. V voz je bilo vpreženih par ali trojica konj. Konji so imeli oklep iz debelega blaga, ki jim je pokrival hrbet, ledja, prsi in zgornji del glave. Vsi deli oklepa so bili strnjeni z jermeni. CMdelki bojnih vozov so bili nekakšne gardne čete in je služilo v njih večidel samo asirsko plemstvo.
Obleganje mesta
Bitka se je začela največkrat z lahkim spopadom laže oboroženih pešcev. Ko so izstrelili vsak svoje puščice, so se umaknili nazaj aH v stran, da so napravili prostor bojnim vozovom. Ti so najprej naskočili nasprotnikove bojne vozove in jih skušali poteptati. Če nasprotnik ni imel takih vozil, tedaj so napadli sovražnikovo pehoto, ki so vanjo težki vozovi napravili hude vrzeli. A napad t vozovi
je bil zmeraj le priprava za napad pehote. Težko oboroženi pešci so bili v Asiriji zmeraj gospodarji bojišča in so odločali o zmagi nli pornzu. sele proti koncu obstoja asirske države je postala konjiča samostojna vrsta oborožene sile.
Če se sovražnik ni podal v bitko, temveč ' je ostal v svojem utrjenem mestu ali se je zatekel vanj po porazu, se je asirska arinndn pripravila nn smotrno obleganje mesta. Najprej so izven strelnepn območja pripravili zaščiteno taborišče, odkoder je bilo moči onesposobiti sleherno zvezo oblegancev z zunanjim svetom. Gradnja taborišča s trd 110 zaščito je šla brž od rok, saj
£'e znal sleherni asirski vojak tudi ako rokodelstvo.
Asjrska umetnost obleganja je bila tehnično in organizacijsko na višku. Nnjprej so napravili obroč strelcev in metalcev krog oblegnncgn mesta, du ni mogel noben sovražni sel nli ogle-duh skozi in venomer so strelci vzne-mirinli oblegnnce s streli, tnko da niso imeli ti miru ne podnevi ne ponoči. Sleherni strelec je imel zraven sebe še suličarja, ki mu je v primeri izpada oblegancev pomagnl s sulico, mečem in ščitom. Pod takim kritjem se je strelec upal približati se prav do oblegnnega mesta, da je brž izstrelil puščico, čim se je nn obzidju pokazal kak sovražnik. Hkrati so kopali jarke in saperji so skušali podminirnti kak vopalni stolp. A z vrlin se je koj usula toča kamenja, izstrelkov, plnmenic in vrelega olja. tnko dn so «e oblegovalci odmaknili A vse to so bile le praske, da so zaposlili sovražnika, dokler niso bile nnred priprave za davni naskok.
Medtem se je pojavilo v tnborišču poglavitno orožje, tako zvani kozel
ali katapult. Spočetka je bil kozel le dolg, okovan drog, ki ga je dvujset mož držalo in butalo z njim v obzidje. Polagoma se je spremenil drog v velikanski hlod z železno, več stotov težko konico. Hlod so nu vrveh obesili na 10 do 20 m visoko ogrodje. Sledn jič je dobilo leseno ogrodje še šo>t koles. Te kozle so brž postavili, vse njegove sestavne dele so zmeraj vozili s seboj, a delj časa je trajalo, preden so kozla približali obzidju. V ta namen so morali pot do obzidja izravnati in tlakovati. Po sto in sto mož je porivnlo takega kozla in potrebovali so dva dni, da so kozla spravili iz taborišča do oblegnnega mesto. Nato co g jiodvo-jeno močjo začeli oblegati.
Zidovi se rušijo
Po taktu so vlekli za vrvi. I,e po-ča si se je začel gibnti težki hlod. Njegovi nihaji so postajali večji in večji, slednjič se je z vso silo zadri v oviro. Zido vje se je streslo, opekn in kamenje je popadalo iz zidu. Sunek za sunkom je butal kozel v oblegano zidovje, ki je začelo razpadati. Zaman so se oblcgnnci trudili, da bi z verigami in zankami prestregli hlod in ga zadržali. Obstreljevanje z gorečimi puščicami in metanje gorečih platnenic je imelo malo uspeha, zakaj na pokriti ploščadi nnd ostrešjem, kjer so visele koz-love vrvi, ie bilo nameščeno gnsilsko vojaštvo, ki je ogenj odstranjevalo. Če se je oblegancem posrečilo, da so s sknlo povsem razdrli kozla, pa je bil čez dva dni spet drug kozel nnred. Mimo tega so na štirih do šestih mestih hkrati napadali obzidje, dokler ni nastnln dovolj široka režn, kamor so je vsula pehota, ki je tudi tu od-ločula o odločilni bitki.
Mtal i wlna miniral in mitih
(Primerno za božično darilo)
Ns kupe starih svilenih nogavic ae nam nahlra. Na nekaterih ao pele že tolikokrat pošlle In zopet raztrgane, da nt niti (ledu o prvotni tkanini več In nain krparlja 2 cm nad čevljem »lr| slovo na«l pridnosti, a Clej ta nova luknja iredl stegna Jih dela či-
sto nerabne. Zopet droge Imajo cclo lestvice tank spuSfenlh; nI Jih mogoče več obuti. Kaj bi s njlmlt Hotelo da vam svetujem?
Naredite Iz njih «eM ali svojim tople In trpežne copate! Kakor
Glejte! 1. Razrež.tte atare nogavice na t cm ilroke enakomerne obročke.
t. Obročke nategnemo, pretaknemo drugega skoti drugega ln okoli zanko nategnemo.
S. Tako dobimo dolgo svileno, dvakratno vrv. Iz katere akvačkamo z majhnimi ste-hričkl copate po kroju.
4. Ko Je gornji del gotov, pričnemo de-lati podplate.
Ko sta gornji del In podplat narejena, Jn ie podložimo na notranji strani s prereza-
nimi starimi volnenimi nogavicami aH krpa. ml (krpe navdarlmo na skvačkan del) tn nato oba dela skupaj skvačkamo ali sciljcmo.
Tako narejene copate sn (zrednn tolpe, debele ln elaatlčne. Vemo, da Je s^la slab prevodnik toplote; že samo tanke svilene nogavice naa dobro Ščitijo pred mrazom, kaj bele copate li M—41 svileull nitk spletene!
Te ropate ao tudi lahko celo oknunc — a paziti moramo, da se barve nogavic, kl It njih kvačkamo gornje dele, ujemajo. Seveda vrv ne more blt| ene barve, ker za en gornji del potrebujemo 4. 5, ( nogavic, a glejmo, da bodo lepo prehajale druga v drugo,
n. pr. svetle, temnejše, ie temnejše Itd. K že sešitim ali skvačkanlm copatam dokvač-kamo ob peti vrsto stebričkov okrog.
Ko so copate narejene. Jih okrasimo s pisanim, It volne ali Bvlle narejenim pom-ponnm. Za moške seveda ponipon no pride v poštev.	p, N.
Zakaj je večerno umivanje bolj važno?
Nekaj novega so dognali: večerno umivanje pomeni varčevati s perilom. Poglejmo! Razume se, da si otroci zvečer umi-jejo noge, če so podnevi bosi. Ali pa si jih umijejo dobro? Ali gre vsa umazanija proč? Prav tako je z rokami, z vratom. Mati mora zdaj zvečer bolj natančno vse pregledati, bolj ko prej, ko je bilo pranje iažje in je bilo laže nabaviti perilo. Ta stvar ni le zaradi rjuh, ampak tudi zaradi nočnih srajc in osebnega perila sploh. Človek ne bi mislil, koliko so da prihra-
niti pranja in perila — zlasti pri otrocih. Ali je nemara zares potrebno, da bi imeli majhni otroci zmeraj svež bel sliuček pod brado? Kak trpežen slinček iz povoščenega platna je mnogo bolj primeren za te Čase Tudi odrasli naj bi ne uporabljali več prtičev za brisanje ust in prav tako bi lahko jedli brez namiznega prta, da je le miza lepo poribana. Če pa že imaino prt, pa položimo pod vsak krožnik kos povoščenega platna — ali papirja — da tako prihranimo prt in prtiče.
91. Kar dobro se je izteklo. Ze od nekdaj sem si kaj takega želela,« jc kimala druga gospa in z njo so prikimavali dragulji v ušesih. Sedeli sta v kotu dvorane, kjer so se pod lestenci vrteli pari v megli godbe, vina in smeha.
Ali se inteligenca podeduje?
Skoraj 90 odstotkov vseh slaboumnih je dedno obremenjenih
V koliki meri je inteligenca dedna, so poku/alu raziskavanja univ. docenta dr. Bruggcrja v Bu>clu in tozadevnega strokovnjaka tir. Reinohla v Stiittgarlu. Kakor sta ta dva dognala, je 8"5 do 90 odstotkov vseh slaboumnih otrok dedno obremenjenih. l«ta zadeva je z najliolj tlarovilimi. ?.e I. tM>4 jc Culton dtigunl, dn so krvni sorodniki odlično darovitih osebnosti več-krnt smili v nnjvečji meri daroviti. Po njegovih statističnih podatkih otl 300 različnih družin je znano, da jc bilo število visoko darovitih oseb med očeti in sinovi nn jdarovitejših tisočkrat večje kot pri slučajnih osebah, ki niso izhajale iz visokonadarjenili družin.
Tudi Šolska darovitost zavisi od
staršev
Pri tem pa imajo svojo važno vlogo tudi zunanji vplivi. Starši, ki so manj duroviti, imajo večidel tudi manj dnrovite otroke, a nadarjeni starši imajo skoraj zmeraj nadarjene otroke. Mimo tega je neka zveza glede nn šolske uspehe starih staršev in njih vnukov. Če stn oče in mnti manj dn-rovita, poleni je 5.4 odslotkn otrok dobro nadarjenih, 54-.4. odst. srednje in 60.1 odst. slabo nadarjenih. Če sta oče in mati inteligentna tedaj je 71.5 odst. dobro nadarjenih, 23.4 odst. srednje in 3 odst. slabo nadarjenih. Ha imajo manj daroviti starši tudi nadar-
jene otroke in da imajo inteligentni starši lahko slalio nadarjene otroke, je pn doka/, da o višini inteligence ne odloča samo posamezni par staršev, ampak dH vplivajo tudi številni drugi dedni činitelji.
Med otroki slabo nadarjenih stor-šev sme le *-— 5 odstotkov otrok pričakovati, da bodo nadarjeni, čeprav okoliš in vpliv domače hi;e ne vplivata dobro na njih razvoj. Slednjič je bilo moči to/ndevno dognati, dn je očetov in materin vpliv pri dednosti inteligence ennko močnn, torej ne drži, dn bi otrok po materi podedoval inteligenco, po očetu pa voljo, kakor so svoj čas trdili znanstveniki.
Posebna darovitost za matematiko
in glasbo
Glede na posebne darovitost! so doslej temeljito preiskali darovitost zn matematiko in za glaslio. Znana tozadevna zgleda sta družini Hernotilli in Bach. Iz matemntičnega rodu Ber-noullijev ne izhaja le 8 »lavnih matematikov, ninrveč izvirajo i/ njega tudi številni fi/iki. kemiki, zevzdoslovci in ztl ra v 11 i k i. V družini Sebnstijnnn Bacha lnliko doženeino skozi šest rodov izredno glasbeno darovitost. Na podlagi obširnih statističnih preizkusov je moči dokazati, dn temeljijo posebne ma-temntične in posebne glasbene zmožnosti na več dednih podlagah.
Kako se živali oglašajo
Živalski glasovi niso kar tako in le premalo se Oziramo nanje. Ktlor jc imel priliko, da je, na primer, slišal leva rjoveti v divjini, ne bo tega doživetja svoj živ tlnn pozabil. Daleč naokrog vztrepelajo puščavska bitja, če sc oglasi »kralj živali«. Kakor bi za-grmelo, sc razlega njepov glns v daljne tlnljine. Segavo vreščanje in posebne glasove opic si razlagajo nekateri strokovnjaki tuko. da se opice na ta način spornzumevajo in so našli v tem »jeziku« kakih 40 različnih »besed«, ki nnj tvorijo opičjo govorico. A ne le
O slonu, hi je tiral htavir
Na sporedu nekega cirkusa je bila na benefični večer nekega klovna tudi velikanska novost: 1SI011, ki igra na klavir. Višek dresurel Predvaja benefici-ant.it — Cirkus ie bil do zadnjega kotička poln. Slednjič naj bi nastopil slon pri klavirju. — Prinesli so klavir v ma-nežo in klovn naj bi privedel svojega odličnega učenca. Slon je zares pritacal do klavirja in je z rilcem udaril na nekaj tipk. Ko je to storil, je prebridko zatulil, zbežal od klavirja in na noben način ga ni bilo mogoče spraviti nazaj. Klovn je osuplo zavpil: »No, kaj pa je, dragi moj Jumbo?« — Slon je pritisnil glavo tik h glavi klovna in kakor da bi mu nekaj na uho povedal. — »A tako!« je ta vzkliknil, potem pa žel« Okrenil se je k občinstvu in dejal: »Spoštovana gospoda I Jako mi je žal, da Jumbo ne more zaigrali, kar se je naučil. Preveč je žalosten. Na slonokoščenih tipkah jo spoznal, da so narejene iz čekanov njegove matere.« — Občinstvo je razumelo, da ga Je klovn potegnil, a ker je bil dovtip dober, se je začelo smejati in ploskati.
opice, tudi druge živali imajo svoje besedišče. Kokoš se izraža s 5 — 12 »besedami«, konj s 6—8, mačka z 12—13. Najbolj darovit za jezik pa je pes, ki slično kot opica — pozna 40 različnih izrazov. To, kolikor toliko omejeno »besedišče« zadošča dvo- in čelvero-no/ecin, dn izražajo z njim prozo, strah, veselje, jezo, lakoto, utrujenost, nc-voščljivost in užitke. Brez dvoma je mnlce resnice v prndavncin ljud«kem prn/noverju, češ dn znajo v novoletni noči in v noči sv. Treh kraljev »živali govoriti«.
Nnjliolj izurjena »besedičnicn« med njimi je pn? papiga, a žaba neke severnoameriške vrste nnrnvnost rjovc in njeno grmeče tuljenje ti pretresa kosti 111 mozeg, tako da ljudje nn sosednjih fnnnnh ponoči niti očesa ne morejo zatisniti. Jako pošastni glnsovi pa «0 glasovi čuka, »mrtvaškesn ptiča« čigar klicanje v nočeii si tolmačijo ljudje kot pozivanje v — grob.
Gad v postelji
Neki vojak v majhnem švedskem mestu je imel kaj nevarnega spalnega tovarišu. Nekaj vojakov je zvečer zaslišalo, kako je v sUimnjači čudno zašumotalo. Menili so, da bo bržkone kaka miška v sinmi. Zjutraj pn so sklenili, dn bodo tisto slnmnjačo pregledali. Pri leni se je izknzalo, dn je vojak že štirinajst dni imel pnda v postelji, ki je mimo topa v »vojem ujetništvu spravil na svet *e šest majhnih gadov, ki 30 prnv tako divje likali kot njih mnti. Vendar se tn družina ni mogla dolgo veseliti svoje svobode, zakaj t. združenimi močmi so jo vojaki čim,pre j pobili.
Prestolnica, ki se seli
Novo glavno mesto na tajskem. Slovo od Bangkoka
Ta namera vlade, da se je Iz pristaniškega mesta Bangkoka preselila v notranjost dežele, ni nova. Ze v maju 1942 je japonski dopisni urad Domei javil, da se bo državna uprava preselila v Sura-buri, kakih 170 km severnovzhodno od Bangkoka, in da bo ta preselitev dokončana 1. 1945. Namesto tega pa je padla izbira na kraj, ki je skoraj točno v sredi države. Doslej je bil Pečabun prav neznatno mestece, le sedež mandarina II. vrste (okrajnega sruvernerja). Mestece leži v varstvu obronkov pogorja, ki mu je nedaleč od tod 1 (višji vrh Pu Mien (1900 m). Na vznožju pogorja se vije reka Pasak, ki je najvažnejši dotok Menama. Hiše v mestecu so iz trstlke in stojijo na koleh. Vanje prideš po stopnicah ali lestvi. Razen templjev ni skoraj nobena hiša kamnitna. Odlične stavbe spominjajo s svojimi slemeni in koničastimi stolpiči na stare norveške cerkve iz lesa. Sleherna hiša ima tvoj sadovnjak, ki je zasajen z raznovrstnim dišav-nim grmičjem iu s sadnim drevjem, za
kar so Siamel najboljši veščaki. Daleč naokoli se po pogorju raztezajo prago-i zdovi, kjer rastejo in bogatijo deželo drevesa dragocenih vrst lesa, kot san-delnovo drevje, dalje gumijeve liane, di-šavna drevesa; poper in kardamon pa na debelo izvažajo. Po dolinah so riževa polja in nasadi sladkornega trsa. Tudi nasadi čaja in tobaka so tu. Po barjanskih nižavah se pasejo bivoli in sloni, ki so najvažnejše domače živali na Tajskem. Redno nastopajoče povodnji so za poljedelstvo istega pomena kot Nilove povodnji v Egiptu.
Za zdaj je prav težko priti v novo prestolnico, če si nočeš izbrati dolgotrajne, a mične vožnje po Pasaku navzgor. Mestece leži za kakega pol dneva hodA od železniškega križišča Pitsanuloka (na progi Bangkok—Ciengmal) in pot te vodi čez gorovje, ki loči dolini Menama in Pasaka drugo od druge. Vendar je zdaj v delu novo cestno omrežje, ki bo vezalo na jugu Pečabun 7 Bangkokom, Lani pa ng na Severu in Ubol (Ubong) na vzhodu.
Pričakujejo, da bodo vse nove avtomobilske ceste izgotovljene po koncu deževne dobe. Državni uradi se bodo polagoma preselili v novo prestolnico.
To pomeni, da se mora posloviti ludi zbor diplomatov od slikovite, najbolj posebne prestolnice sveta, ki je ljubka mešanica vrtnega in rečnega mesta. — Upravičeno se naziva Bangkok, to je »mesto mnogih sadnih dreves«. Prav tako pa bi se smelo imenovati »mesto z deset tisoč stolpi«. Čelverooglati, z visokim, koničastim in pozlačenim stolpom okrašeni Mahaprasat z razkošno sprejemno dvorano v obzidanem mestu palač ne bo videl več slavnih sprejemov poslanikov. Treba se bo poslovili od čudovite »visoke pagode«, ki tvorijo njene terase s stožčasto konico najlepši okras mesta, in ki je najkrasnejša od vseh drugih 700 templjev in samostanov v Bangkoku. Posloviti se bo treba od številnih plavajočih hiš, ki so v več vrstah zasidrane na Manemanu in ki v njih biva tretjina polovice milijona prebivalcev. In posloviti se bo treba od pisane mešanice raznih narodov: 1 Tajcev (Siamcev). Kitajcev, Malajcev, Kambodžanov. Tongških Kitajcev in Anamilov. Bangkok bo ostal pomemben kot pristanišče in središče trgo-
vine in industrije. Ostale bodo v njem tudi ladjedelnice in riževi mlini, žat?e in livarne in bode še množile njegovo bogastvo. A sijaj Bangkoka kot cesarskega mesta bo živel le še v spominu, kot se
je to zgodilo e Pekingom.
* * *
V prvi vrsti se je Bangkok kot prestolnica umaknil Pečabunu zaradi strateških pogledov, saj je nova prestolnica mnogo manj izpostavljena topovskim in letalskim napadom sovražnika. 300 km dolga proga do notranjosti dežele pač ni zaradi 2 uri trajajočega poleta nobena ovira za sovražna letala, vendar ta letala le ne morejo kar nenadoma priti in se utegne protiletalska obramba prej pripraviti.Tajska oborožena sila je zmeraj jako pospeševala letalstvo, ki sicer ni številno, a je dobro izurjeno. Leta 1940. je bilo ta.tsko bojno letalstvo mnogo krepkejše kot Irancosko v Indokini, pa ne samo clede na letala, marveč tudi glede letalskih izkušenj in zmožnosti.
Ne glede na vojaške vzroke, pa je premeščenje prestolnice tudi simboličnega pomena. PalašKO mesto Bangkok je izfažalo pravo azijsko trinošlvo. Vladar tli bil več človek, ampak je bil malik.
Najvišji državniki in ministri so se mo-
rali pred njim dobesedno plaziti po trebuhu. Zato so imeli na Tajskem še drugega vladarja, kl je hll posredovalec med »božanskim« vladarjem in zasužnjenim ljudstvom. Celo sosednji narodi so poznali ime Siamec le kot izraz za člo-veen. ki klečeplazi in ki se pač ne smo nazivati več »Tajec«, kar pomeni »svobodnjak«. Ko je nato princ Kontr kot prosvelljen državnik na novo izoblikoval državo in ustvaril resnično ljudsko državo, se je po zunanje ločil od preteklosti ze s tem, da je zavrgel ime jSiam« in je prekrstil državo na ime »Muang I hal«, Kar se pravi: dežela svobodnih. Nova Tajska se je vsa preobrazila in vprav z izvolitvijo nove prestolnico je slična Turčiji Kemala Atalllrka, ki se je prav tako ločil d okostenelega Carigrada in je izbral za prestolnico novo An-kar0-	(Kiirntncr Zeitung)
Ali ie veš...
■ ••da povorijo domačini v Indiji več ko 400 narečij?
...da je zaradi krzna vsako leto ubitih 40 milijonov /ivgli?
,vsebuje kitajska abeceda 40.000 znakov?
E'
&
S Spod. Štajerskega
V	Brežicah je umrla te dni enolotnu hčerka tamošnjega brivskega mojstra Paidascha llerta. Otrok je po nesreči zadobil več opeklin po telescu ter je x> sedemtedenskem trpljenju poškod-arn podlegel.
Nova šola v Selnici ob Dravi. Tc dni
so v Sclnici ob Dravi odprla novo ljudsko šolo. V dvorani novega šolskega poslopja je bila polnoštevilno zbrana ljud-skošolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. Navzoči so bili tudi deželna svetnika dr. Engclharth in Toscher, okr. vodja Dobotzky in šolski svetnik Schnei-der. Slavnostni govornik je novo šolsko poslopje izročil v varstvo krajevnemu županu ter vzpodbujal mladino, da si v novih higijenskih šolskih prostorih pod vodstvom svojih učiteljev marljivo širi znanje in kulturno obzorje.
Smrtna obsodba za ljudskega škodljivca. Pred graškim sodiščem je bila te dni razprava proti vdovcu Francu Hoj-su, tesarju iz Negove pri Ljutomeru. Obtoženec se je pred sodiščem moral zagovarjati zaradi 13 večjih tatvin in ropov, ki jih je izvršil v zadnjih dveh letih. Ker jc bil Hojs žc prej zaradi istih zločinov ponovno kaznovan, ga je .sodišče kot ne-oboljšljivcga zločinca in ljudskega škod-jivca obsodilo na smrt.
Otroške igrače za prizadeto mladino v bombardiranih mestin. Šolska mladina glavne šole v Šoštanju je pod vodstvom svojega učiteljstva izdelala 350 različnih igrač za prizadeto mladino v bombardiranih mestih. Igrače so bile pred odpo-šiljatvijo v prizadeta mesta razstavljena v Šoštanju. Pri tej priliki je bila v Šoštanju tudi glasbena prireditev, pri kateri jc sodelovala godba na pihala ter mladinski pevski zbor.
Gaji v spomin padlim junakom. V nekaterih spodnještajerskih krajih so v zadnjem času v spomin padlim junakom zasadili spominske gaje. Taka prireditev je bila v zadnjem času tudi v Hočah pri Mariboru. Na njej je sodelovalo članstvo krajevne skupine Štaj. dom. zveze, za tem odposlanstvo iz Maribora in vseh ostalih okoliških krajev. Spominsko slav-nost je zaključila pesem o dobrem tovarišu.
Odlikovani brambovci. Zaradi junaškega nastopanja proti sovražniku so bili v zadnjem času odlikovani z železnim križem II. stopnje naslednji spodnješta-jerski brambovci: Ladislav Dravincc iz celjske okolice, Janez Kovačič iz Ma-kob, Janez Meško od Velike Nedelje ter Anton Germič in Lovrenc Zemljič iz ptujskega okrožja.
V	Celju je te dni umrl profesor na ta-mošnji višji šoli dr. Gebhard Kittl. Pokopali so ga na tamošnjem pokopališču.
MALI OGLASI
HLAPCA
potrebujem, /.glasi se: /aloška ccsla 03. (I)
POŠTENO DEKLE sprejme takoj starejša dvočlanska dru/ina. Povšetova ulica SI. 72, 1 natisi r., Kodcljevo.
POSTR K2NICO tire poljubno, iščem. -za večkrat tedensko, Kobau, Mestni trg 25, 1. nadstropje.	(b
TRGOV. SOTRUDNIK
samski, podjeten in /možen, /cli pristopiti k sodelovanju (ludi izven Ljubljane) gu-, lauterije ali mešane 1 stroke. Prevzame isto mesto poslovodje. Dopise upravi »Slovenca« pod »Gotovina iu garancija« št. 6430. (a
PRIDNO DEKLE
varčno vseh kmečkih del, sprejmem. Ljubljana, Vodnikova cesta št. 50.	(b
SLUŽKINJO
za vsa hišna dela — iščem za takoj, lahko ie ludi z dežele. Sv. Petra 67.	(b
LEPO SOBO ali kabinet v širšem centru oddam osebi, ki je mnogo doma. — Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Ugodno« št. 6397.	(s
MOTORNO KOLO »ARDIK« 200 ccm, nov 400 km vožen, prodam — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8441.
SKOBELNIK
mizarski, popolnoma nov, ugodno naprodaj. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ul. 12.
JEDILNE BUCE dobite v Maistrovi ulici it 10.	(I
POSODO
za kisanje repe dobite ri Gospodarski zvezi, eivveisov« 29. (1
K
BREZOVE METLE držaje za lopate, orne-la itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-vveisova 29.	(I
Umrl nam je naš ljubi mož in dobri oče, gospod
Rozman Ivan
zvan. drž. žel. v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 8. t. m. ob 2 popoldne z Žal,
kapela sv. Janeza, k Sv. Križa. Ljubljana, Logatec, 6. dcccrabra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
KROJ. IIKALNIKA
(dva) prodam. Prime, Lampctova 13.	(1
CEMENTNE CEVI IN CEMENT stalno na zalogi. Jos. Cihlaf, cementni izdelki, Dunajska 69.
MANJŠI VOZ močan, za enovprež-nega konja, uporabljiv tudi za tomotel ▼ožiti, takoj naprodaj. Naslov v opravi Slovenca pod itev. 8181.
KRZNEN BOLERO bel. in golcnice (ga-iii a še) prodam. Naslov upravi »Slov.« pod št. 6447.	(1
TRGOVSKA OPRAVA orehova korenioa, velika. krasna, vitrina pult, blagaina mizica, dobro ohranjeno, prodam. - Ponudbe pod: »Orehova korenina« v upravo »Slov« 8182.
EKSPRES STROJ
za kavo v najboljšem stanju, prodam. Slu-mič, Gosposvetska cesta 6.	(I
MI Al, PODGANE in Ščurke /unesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-ri ji KANC, Židovska ulica t.
MIZNI ŠTEDILNIK
malo rabljen, v te! O dobrem stanju prodam pori polovično ceno. -Kopališka ulica št. 12, Trnovo.	(I
UGODNA PRILIKA! Radi odpotovanja prodam šivalni stroj, krojaški »Singer« z okroglim čolničkom za lir 2«oo — v zelo dobrem stanju. Pred školijo 19, hišnica.	(1
SADNO DREVJE marelice, kostanj, ma-roni, jabolka, hruške ter vsa druga plemena v vseh oblikah visoke, srednje in pritlične dobite pri Alojz Po-dobnikar, drevesničar, Dobrova pri Ljubljani
NOV VETERNI JOPI č
(vintjaka) ter nov nahrbtnik, vse iz boljšega blaga, prodnm. -Rimska cesta št. 2-I1I. vrata 20.	(1
LEPO SPALNICO
orehovo, in kuhinjo poceni prodam. Mizarstvo Josip Goljar. Gerbičcva ulica 51. (5
LASTNIKI GLASOVIRJEVt Poslužujte »e moje teleiouske štev. 39-23, kt je v novem ravnokar izišletn imeniku Lglaševalec glasovirjev JIJKASKK, Znnjskega cesta 7'U. L|ubljaua
KNJIGE
z n a nst v ene, t eli n ične, medicinsko in leposlovne, slovenske in nemške, novejše kupuje knjigarna Klcin-nuivr Sc Biunberg — Ljubljana, MikloSiČcvu ceslu 16.
GLEDE OGLASA v »Slov.c z dne 5. t. m. izjavljamo, da zavod nu Rakovniku ni imel in nima nobenega krompirja zn oddajo, niti ni zavod tega oglasa priobčil ▼ Slovencu.	(o
DVE DODATNI
nakaznici sem včeraj izgubila. Sem ubo^a služkinja in lepo prosim najditelja, nnj iih odda v upravi »Slov « pod št. 6440.
OčALE
sem pozabil pri neki strun k i na Mestnem trgu, ko sem oddal slad. Apeliram un poštenost dotične stranke, da pusti naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6443.
ZGUBIL SEM večjo vsoto denurja v ponedeljek, 6. t. m. v bližini trufikc v Prešernovi ulici, z dokumenti na ime ZAJC I ojze. Pošten najditelj se naproša, du vrne proti dobri nagradi v upravo »Slovcnea« pod št. 6444.
NEPREMIČNINE: Hiša, nova, dvonadstropna, s 7 stanovanji. - Hiša, enouad-stropnn, trgovska, nn naj promet nejši točki. -Parcele v vseh delih mesta. - Zemljišče 12 tisoč kvadr. metrov v Rožni dolini, 10.000 kv. metrov in 5000 kv. metrov v Šiški, prodnm. - Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10.
KOVANCE srebrne, in druge dragocenosti — starinske vrednosti, kupujemo in plačamo najvišje cene. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore -Ljubljana, Gledališka ulica 12.
STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro Na vašo želio jih prevzamemo na domu • B. Guštin, Vodnikov trg U. 2._
OD »MAMA« MLEKA
E razne ikatlje topel npnjemo. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
STARE URB zapestne in žepne — tamo v dobrem stanja, kupita, lanko Jazbec, orarskt mojster, ili* klošičevt c. IX
GOSTILNO ALI VINOTOC ▼zameni ▼ najem takoj ali s i. januarjem Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober promet« št. 8446. (u
TEL
22-21
KINO UNION
Duhovita Id zabavna komedija o ljubezni in zakonu
»Soproga«
Napisala Thea t. Harbon po odrskih komadih »Soproga« in »Zaljubljen « Štiri lene«. Jcnny Jugo, Willy Fritsrh, Viktor Staal. Hilde t. Stoli itd. PREDSTAVI ob delavnikih ob 1I.J1 ln 17.10. ob nadal|ahi 10 50, 11.30. II.SO ln 17.JS.
IEL.
»-41
KINO MATICA
Temperamentna Marika Riick
poje in pleše v velezabuvni komediji
Ženske so boljši diplomatje
Glasba in ples. Ostali soigralci: Wiily Fritseli, Rudolf Carl,
Gcorg Aleksander. PREDSTAVE ob delavnikih ob II la 17.10. ob nadeljahi 10 1J.J0, 16.50 In ob 17.10.
IiU KINO SLOGA »■"
Pripeljite otroke • »»boj!
Na5» občinstvo ,1 te dot|;o telelo tak film, film za »turo io mlado, film prav za vse. film poln iivljenja in zabave, film, v katerem ima glavno vloco mali petletni
»Peter ček«
In znani priliubtienl IOE STOECKEL.
Sodelujejo: Elise Aulinger. Gahriet. ReU mucllez. Albert Jansehek in drugi. Režija: joe Stoeckel. PREDSTAVI ob delavnikih ob II In 17. ob nedeljah. tO.SO, U.SI. IS.50 In ob 1741. Predprodaja Titopnie.
KINO KODELJEVO
Teleton 4144
Hans Moser jnmSi za prvovratno zabavo v filmu
»Moser kot detektiv«
Predstave: matineja ob pol 11, popoldne ob 14.30 ln 17.
Po hudem trpljenju nas je zapustila draga sestra in sestrična
Marija Vidic
strokovna učitcijica
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 8. decembra 1943 ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, Wicn, 7. dec. 1943. ŽALUJOČI OSTALI
Umrl nam je naš oče, tast, ded in praded, gospod
Bevčič Franc
Pogreb dragega pokojnika bo danes 8. decembra ob pol štirih popoldne izpred farne cerkve na Viču, na viško pokopališče.
Ljubljana, Ellera, dne 8. decembra 1943.
Žalujoče družine: Bevčič, Lombardo, Furlan in ostalo sorodstvo
Po kratki, mučni bolezni je danes umrl naš ljubi in nepozabni
Alojz Fuchs
juvelir
Pokojnik leži na Žalah - v kapelici svetega Jožefa. Pogreb bo izpred viške cerkve v četrtek, dne 9. t. m. ob pol treh popoldne na viško pokopališče;.
V L j u b 1 j a n i, dne 7. decembra 1943.
Avgusta, žena Duša, Marjan, Darinka, otroci — Marija, mati bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Globoko užaloščeni javljamo, da nam je umrla naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in sinaha, gospa	*
Nada Bajec roj. Tomažič
poštna uradnica
K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 9. decembra 1943 ob štirih popoldne z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. decembra 1943.
Globoko žalujoči ostali
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče, stric in svak, gospod
Hostnik Adolf
posestnik
previden s tolažili sv. vere. — Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. decembra 1943 ob 2 pop. iz hiše žalosti, Jernejeva ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.	(
Ljubljana, dne 7. decembra 1943.
Globoko žalujoči: Ivanka roj. Pečnik, žena; Adolf, sin; rodbine: Pečnik, Hrovat, Bradač — ter ostalo sorodstvo
•	rv'v:-v:./'
Strti v neizmerni žalosti sporočamo, da nam je danes umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod
dr. Vidmar Jože
drž. pravobranilec
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, 9. decembra 1943 ob pol štirih popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. decembra 1943.
Anica, soproga Ines in dr. Boris, hčerka in sin ter ostalo sorodstvo
Centrala slovenskega blagovnega zadružništva — Gospodarska zveza v Ljubljani
sporoča žalostno vest, da je bil dne 21. oktobra t. 1. umorjen od zločinske bratovske roke vzorni zadrugar in odličen delavec na polju našega blagovnega zadružništva, gospod
dr. iur. Ludvik Arko
uradnik Gospodarske zveze
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 9. dec. ob pol osmih zjutraj v stolnici pri glavnem oltarju.
Naj mu bo slovenska zemlja, katero je tako neizmerno ljubil, lahka.
Ljubljana, dne 7. decembra 1943. Gospodarska zveza z. z o. j. v Ljubljani