KNiZü.i» j _ j Celje - skladišče D-Per Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ « in STEKLARSKE ŠOLE Leto 16 Rogaška Slatina Maj - junij 1988 COBISS o Direktor Jože Pelko o učinkih investicijskih vlaganj Uresničeni vsi osnovni cilji! Ko smo se pred šestimi leti odločali o investiciji v povečanje, racionalizacijo in modernizacijo proizvodnje svinčenega stekla, je bila Steklarna na razpotju. Odločali smo se o velikem in zahtevnem projektu. Danes lahko že analiziramo in ocenimo, če so bile odločitve na mestu. O tem, našem trenutnem položaju in osnovnih nalogah v bodoče je nekaj misli nanizal direktor naše delovne organizacije Jože Pelko. Kakšni so vaši splošni vtisi o naši investiciji danes? Še nekaj dni nas loči od dneva ko smo pred tremi leti začeli z obratovanjem v novih proizvodnih obratih. Elektro peč, nove sodobne proizvodne naprave, brusilnice in kislinska polir-nica so bile takrat velike nove pridobitve. Zato je res prav, da po treh letih strnemo nekaj misli o prehojeni poti. Takrat je šlo za pomembno strateško odločitev, ki je bila gotovo povezana Preberite! Državna odlikovanja za naše delavce! Ali res ne moremo brez intervencijskih zamrznitev 3 Za našo delovno organizacijo saldo vendarle pozitiven! 5 21 novih steklarskih tehnikov! 6 V Steklarni smo pristopili k izdelavi novega sistema nagrajevanja 7 Izobraževanje ob delu Kratki roki za remont! 8 Uspelo srečanje Rogaška-Waterford 9 Steklarska industrija Rogaške — sopokrovitelj DOMIADE 88 Zaslužimo si nezadostno!__________10 Regijsko tekmovanje mladih Nepozaben dan 11 Znanje iz matematike, fizike in računalništva Kriza tudi v kulturi 12 Steklo mladih zopet pod Pohorjem 13 Kadrovske zanimivosti Blagoje Čelikovič v pokoju_____________14 Gostje boljši________14 Za razvedrilo 16 Tudi steklopihalci se bodo morali seznaniti z novimi tehnikami dela (foto Z. Novak). z določenimi riziki, ki smo se jih nekateri zavedali bolj drugi pa manj. Dejstvo je, da vsak razvoj pogojuje določeno mero negotovosti. Vendar danes lahko trdimo, da je celoten razvojni koncept Steklarne dobro zastavljen in da pred nami ni večjih temeljnih vprašanj glede nadaljnjega razvoja. Kako bi vsebinsko in časovno opredelili to investicijo? V času odločanja za to investicijo so za izvoz bili dejansko zelo dobri časi. Deležni smo bili vsesplošne podpore in odobravanja. A praksa ekonomske politike na področju ekonomskih odnosov s tujino je bila od 1986. leta do danes povsem drugačna in je v teh letih dodobra načela našo gospodarnost in donosnost poslovanja, s tem pa tudi osebne dohodke. Takrat ko smo se odločali je bilo pred nami veliko zahtevnih nalog na vseh ključnih področjih poslovanja, tako na tehnično-tehnološkem področju, prodajnem, finančnem pa tudi kadrovskem področju. Če upoštevamo že omenjeno dejstvo, da nam ukrepi ekonomske politike pa tudi nekateri drugi zunanji dejavniki »niso šli na roko« (medvalutno razmeije in politika obresti) lahko zatrdimo, da smo z velikimi napori in samoodrekanjem uspeli. Še enkrat moram poudariti, da je bil to za nas izredno velik investicijski projekt, ki bi v drugačnih pogojih zahteval precej daljši čas izvajanja. Vendar smo ujeli zadnji vlak. Danes bi tovrstna investicija po približnem izračunu veljala več kot 40 milijard dinarjev - novih seveda. Razvoj tovrstne industrije v svetu je pokazal, da tisti, ki se niso pravočasno vključili v nove tokove razvoja in bili dovolj fleksibilni, v težavah, mnoge steklarne po svetu so pa zadnja leta zaprli. Kaj je torej največja pridobitev naših investicijskih vlaganj izpred štirih let? V investicijskem elaboratu smo zapisali, da bomo razširili kapacitete in ponudbo, povečali izvoz na 16 milijonov dolarjev povišali raven kvalitete kljub delni mehanizaciji proizvodnega procesa, ter zagotovili preko 500 novih delovnih mest. Vse to smo tudi dosegli. Steklarni je zadnja tri-štiri leta uspelo skozi njene proizvodne programe izoblikovati nek svojstven steklarski izraz in to nam priznavajo vsi tuji partnerji. In to, da smo dosegli določeno prepoznavnost naših izdelkov je nedvomno velika vrednota, ki nam na daljši rok daje večjo mero varnosti. Že v začetku leta sem dejal, da letošnje leto ne bo lahko, a da bo za nas vendarle bolj dorečeno. Pred nami ni več toliko dilem in ugank. Treba je le odgovorno in strokovno delati. V sedanjih izredno zaostrenih gospodarskih in družbeno političnih raz- Zmogljivosti kislinske polirnice bo potrebno razširiti (foto Z. Novak). merah polnih napetosti, konfliktov in nestrpnosti imamo v naši Steklarni v rokah pomemben adut - imamo pogoje za dobro delo. V časih, ko mnogi zmanjšujejo obseg dela, smo mi razprodani. Menim, da nastopajo časi, ko bomo imeli škarje in platno naše usode vse bolj v svojih rokah. Vendar le v primeru, če bodo usmeritve liberalizacije na področju ekonomske politike, ki so uvedene, tudi izpeljane. Naš gospodarski položaj se ne bo izboljšal čez noč, saj je zapuščina zadnjih treh let vendarle prevelika. Mi smo toliko usmerjeni v izvoz, letos načrtujemo 18 milijonov dolarjev izvoza, da tovrstno odpiranje in liberalizacijo samo odobravamo. Najpomembnejše področje vpliva na našu uspešnost poslovanja v bodoče, bo imela politika realnih tečajev tujih valut. Upamo, da bo to res realna politika. Katere so potemtakem trenutno najpomembnejše naloge pred nami? Trenutno izdelati in izvoziti kar največ, ter tako vsaj približno slediti zahtevano dinamiko dobav tujih kupcev. Zaenkrat smo namreč v zaostanku z dobavami. Na daljši rok bi pa naše naloge lahko opredelili takole: - Nadaljnje obnavljanje kapacitet: dve novi kadni peči - od tega je ena že v realizaciji in kasneje sprotno obnavljanje talilnih agregatov, razširitev kapacitet kislinskega poliranja, uvajanje tehnoloških pripomočkov in izboljšav, vključno z novimi tehnikami dela, vse v cilju izboljšanja kvalitete, povečanja produktivnosti in donosnosti poslovanja. - Izredno pomembno je narediti pomembnejše premike na področju vodenja in organizacije dela Steklarne. Pomembna je racionalnejša porazdelitev del, pristojnosti in odgovornosti v povezavi s sistemom kadrovanja in napredovanja. Za uspešnejše in prodornejše delo rabimo tudi več pravilno vodenega in usmerjenega strokovnega kadra. — Na področju informatike moramo končno začeti s prvimi koraki na področju avtomatične obdelave podatkov. - Pristopili smo k izdelavi novega sistema nagrajevanja, ki naj bi bil sti-mulativnejši. Na tem področju bo potrebno obilo strpnosti in razumevanja. O tem bomo pripravili določene usmeritve in jih v kratkem podrobneje predstavili. Kaj pa naši osebni dohodki, sedaj so na precej nizki ravni? S tem linearnim ukrepom omejevanja rasti OD ne moremo biti zadovoljni, saj se že kažejo kot ovira za boljše delo. Upam, da bodo še letos sprejeli konkretne stimulativnejše pogoje delitve osebnih dohodkov, ki bodo vzpodbujali dobro delo. Do takrat se bomo pač prilagajali določilom zakona in razdelili toliko, kolikor bo dopuščal. Z. N. Na občinski proslavi ob dnevu OF in 1. maja podeljena Državna odlikovanja za naše sodelavce! Na omenjeni slovesnosti so sodelavci obeh steklarskih kolektivov, ki so se s svojim vestnim in prizadevnim delom posebej izkazali, prejeli državna odlikovanja. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, so RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO prejeli: - BOŽIČEK Vinka JOŽEF - BURSAČ Stojana NIKOLA - PUCELJ Alojza FRANČIŠEK - TRUNKELJ Antona MIROSLAV Za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, je RED DELA Z ZLATIM VENCEM prejel: - PELKO Jerneja JOŽE Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države so RED DELA S SREBRNIM VENCEM prejeli: - KUBALE Martina ALOJZ - MELCER Edota RIHARD - OGRIZEK Leopolda LEOPOLD - PLEVNIK Jožeta JOŽE - STRAŠEK Jožefa JOŽEF - ŠRIMPF Jožefa FRANC Za zasluge pri socialistični graditvi države so MEDALJO ZASLUG ZA NAROD prejeli: - BEDENIK Alojzije JOŽEF - DRENSKI Franja RADO - HORVAT Josipa JOSIP - JOŠT Vinka ANTON - KROFL Stanislava STANKO - SEDMINEK Franca CVETKO Za prizadevanje in uspehe pri delu so MEDALJO DELA prejeli: - BOROŠ - POŠ Ivana IVANKA - ČOH Mirka BERTA - FRIDL Ignaca JOŽE - KOVAČIČ Jožefa FRANC - KRAMER Elizabete ANA - MIKŠA Josipa ANTON - MLINAR Vincenca DRAGO - PEŠIČ - TADINA Jakoba ZORA - RUSL Franca JOŽE - ŽUPANIČ-KIDRIČ Franca NEŽA Vsem odlikovancem iskrene čestitke! • Delitev osebnih dohodkov po sprejetju ukrepov ZIS Ali res ne moremo brez intervencij in zamrznitev? Že vso spomlad nam obljubljajo paket ukrepov ZIS, ki naj bi prispeval k stabilizaciji našega gospodarstva. Napovedani ukrepi naj bi bili objavljeni 15. maja 1988 leta. Zaradi težav v pogovorih za reprogramiranje naših dolgov z MMF je ta termin podaljšan za 10 dni, na 25. maja. Na dan mladosti smo lahko malce bolj sproščeni in nihče nam ne sme zameriti, če slučajno ustrelimo kakšnega kozla. V zvezni skupščini smo sprejeli in razglasili »Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke«, ki je objavljen v uradnem listu SFRJ — št. 31, z dne 15. maja 1988. Zopet indeksiranje Novo v zakonu pa je, da so omenjeni bruto osebni dohodki »pripravljeni, s staro začimbo« - indeksiranjem. Že v naslednji številki uradnega lista, Uradni list št. 32/88 SFRJ, z dne 18. maja je bil objavljen »Pravilnik o načinu ugotavljanja bruto osebnega dohodka, obračuna sredstev za izplačilo bruto osebnih dohodkov in pošiljanja obračuna službi družbenega knjigovodstva«. Zaradi težav nekaterih UDS (uporabnikov družbenih sredstev) pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec april/88, akcijah zveznih, republiških in pokrajinskih sindikatov in pomanjkljivosti obrazcev, za »obračun sredstev za izplačilo bruto osebnih do-O hodkov za obdobje« je v Ul. listu J SFRJ, št. 36 z dne 3. 6. 1988 objavljena dopolnitev in sprememba omenjenega Pravilnika iz Uradnega lista št. 32/88. Zaradi večjih prispevkov iz BOD manjši neto OD Osnova za izračun dovoljenih bruto osebnih dohodkov za obdobje 01.01 - 30. 06. 1988 so obračunani povrečni bruto osebni dohodki na delavca po periodičnem obračunu za isto obdobje leta 1987, povečani največ za 139% in korigirani s koeficientom zaradi hitrejše rasti bruto osebni dohodkov od rasti čistih osebnih dohodkov. Ti koeficienti pa so objavljeni v uradnem listu kot povprečje hitrejše rasti bruto osebnih dohodkov od rasti čistih osebnih dohodkov v republiki ali pokrajini. Za SR Slovenijo ta koeficient znaša 1,210 za občino Šmarje pri Jelšah pa 1,256, kar je za 4,6 indeksnih točk več kot povprečje v Sloveniji. To pa pomeni, da bodo že v štartu v naši občini bruto osebni dohodki nižji za 3,8% in ustrezno manj tudi neto OD kot povprečje v Sloveniji. Tudi zaradi neusklajenih stopenj iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov v občini Šmarje pri Jelšah je gospodarstvo naše občine več obremenjeno kot je družbeno opravičeno za 25,58%, saj so prispevne stopnje ostale enake na večjo osnovo za 25,58%. Sproženje postopek usklajevanja, žal pa še ni rezultatov, saj prevladuje prepričanje, da je več odpora kot pa razumevanja. Osnova za izračun povprečnega bruto osebnega dohodka v obdobju 01. 01. - 30. 09. so obračunani bruto osebni dohodki po periodičnem obračunu za isto obdobje povečani za največ 132% za celo 1988 leto pa za 119%. Skromne možnosti rasti osebnih dohodkov Za našo delovno organizacijo bo omejitev razpolaganja dovoljevala izplačilo naslednjih povprečnih neto osebnih dohodkov v posameznih obdobjih: 01.01. - 30. 06. povprečni BOD1 687.630 01.01. - 30. 06. povprečni NOD2 386.027 01. 01. - 30. 04. obračuni NOD 375.502 01. 04. - 30. 04. obračuni NOD 393.696 01. 01. - 30. 09. povprečni BOD 738.704 01. 01. - 30. 09. povprečni NOD 414.718 01.01. - 31.12.88 povprečni BOD 862.998 01.01. -31.12. 88 povprečni NOD 484.498 1 - BOD - bruto osebni dohodek 2 - NOD - neto osebni dohodek ,V teh povprečnih NOD je zajet tudi regres, ki bo izplačan pri OD za mesec maj in junij 1988 leta. Iz prikazanih povprečnih OD je razvidno, da nimamo večjih možnosti ža povečanje izplačila neto OD. Tudi ostale možnosti izračuna nam ne dajejo možnosti povečanja povprečnih neto OD na zaposlenega. Po 5. členu Zakona bo možno povečati razliko po samoupravnem spora- Kratke zanimivosti Od 1. do 18. 7. bosta v ZDA naša sodelavca Karli Holešek in Darko Boršič. Sodelovala bosta v akciji pospeševanja prodaje pri firmi Miler - Rogaška. Doslej je edina tovrstna akcija pri tej firmi doživela zelo dober sprejem. Za to priložnost smo izdelali 300 ličnih obtežil-nikov za papir, ki bodo služili kot poslovna darila nakupovalcem. Akcija bo potekala v mestih Dallas, Atlanta in Gastonia. V mesecu maju smo dosegli doslej najvišji mesečni izvoz v zgodovini Steklarne - 1,666.476 ameriških dolarjev. Skupaj smo v petih mesecih letošnjega leta izvozili za 7,25 milijonov ZDA dolarjev steklenih izdelkov, kar predstavlja 40,6% rast izvoza v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Delavski svet Steklarne je sprejel sklep o najetju kredita za nakup kadrovskih stanovanj v znesku 40,2 milj. din. Istočasno smo dobili enak znesek nepovratnih sredstev za nakup kadrovskih stanovanj. Delavski svet je sprejel sklep o zneskih nagrad učencev - štipendistov za počitniško delo. Nagrade za 182 ur dela so naslednje: I. letnik 144.000 din II. letnik 162.000 din III. letnik 180.000 din Delavski svet je sprejel sklep, da Inštitut za varilstvo iz Ljubljane izdela tehnično dokumentacijo postaje za tekoči kisik. Tekoči kisik je namreč kar 40% cenejši od tistega v jeklenkah, ki ga uporabljamo sedaj. Razen tega odpadejo vsi stroški transporta, ki sedaj nikakor niso zanemarljivi. Osemnajst milijonov dolarjev izvoza v letošnjem letu. Nam bo uspelo doseči ta 32.5% večji znesek kot lani (foto Z. Novak). zumu obračunanih BOD in BOD po Zakonu, če bo akumulacija UDS večja od akumulacije v isti ali sorodni dejavnosti - podskupini, skupini, panogi ali na ravni gospodarstva v republiki ali pokrajini ali SFRJ s katero se UDS. primerja po družbenem dogovoru oziroma samoupravnem sporazumu. Za vsak odstotek dosežene stopnje aku-mulativnosti nad doseženo stopnjo akumulativnosti v primerjalni skupini bo UDS povečal razliko po SAS in Zakonom za 0,5%, največ pa do 50% te razlike. Iz tega izhaja da bodo UDS, ki bodo ustvarili nadpovprečno akumulacijo tudi delo stimulirani za dosežene boljše delovne rezultate. Taka možnost pa je odvisna od našega prizadevanja za boljšimi rezultati dela, kar je tudi odvisno od nas samih. To povečanje pa je možno, normalno če bodo rezultati doseženi in znano do konca avgusta. Takšna izplačila bodo možna ob izplačilu OD za avgust/88. Nizke osnove iz 1987. leta Tudi znižanje prispevnih stopenj iz BOD in dohodka na osnovi BOD bodo prispevale k povečanju povprečnih neto OD pri UDS. Potrebno bo izkoristiti vse možnosti za dvig osebnih dohodkov v naši de- lovni organizaciji. Dvajset odstotno zaostajanje za republiškim povprečjem in najnižji povprečni osebni dohodki za normalno doseganje normativov nižji kot je najnižja pokojnina, so podatki, ki nas morajo skrbeti. Namen tega prispevka je obvestiti vse zaposlene o možnostih izplačevanja osebnih dohodkov in vplivih rezultatov dela na osebne dohodke in seznanjanje ostalih z načinom razmišljanja o delitvi sredstev za osebne dohodke v Steklarni. V Steklarni nimamo zadovoljive osnove iz 1987. leta za izplačila osebnih dohodkov v 1988. letu. A kljub težkim pogojem dela se zavedamo, ,da je višina osebnih dohodkov odvisna od rezultatov dela. Rezultati dela v Steklarni pa zadnja leta niso bili odvisni zgolj od zaposlenih v Steklarni, saj so sno-valni ekonqmske politike z dvema devalvacijama v šestih mesecih priznali, da so rodili politiko nerealnih tečajev tujih valut. Kaj pa pomeni Steklarni neralni - nižji tečaji tujih valut pri 70% izvozu celotne proizvodnje na oceni bralec sam. Kljub vsem težavam pa smo do 31. 05. povečali za 38 % v ZDA $ v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. IVAN KO RAŽI J A 4 Majski ukrepi ekonomske politike Za našo delovno organizacijo saldo vendarle pozitiven! Zadnja leta, posebej v letošnjem letu spremljajo naše gospodarstvo težave, katerih se ne moremo rešiti in se spreminjajo v gospodarsko in tudi družbeno krizo. Gospodarska kriza ima globoke korenine in se vsako leto poglablja in jo bo težko odpraviti. Osnovni problem je velika zadolženost Jugoslavije v tujini in visoka stopnja inflacije v državi. Ti osnovni problemi pa so posledica nepravilnega vedenja gospodarskih subjektov, velikega obsega administriranja na področju gospodarstva in prevelike porabe na področju skupne in splošne porabe. Tem problemom se je letos pridružila obveznost odplačevanja inozemskih dolgov, katere nismo bili sposobni odplačati in smo morali tuje upnike zaprositi za odlog plačila. Mednarodni monetarni sklad in tuje banke so obravnavale našo zahtevo za odložitev plačila dolga in so pod določenimi pogoji privolili v odložitev dolga. Zvezni izvršni svet je že dalj časa pripravljal ukrepe nove gospodarske politike in v mesecu maju jih je zvezna skupščina sprejela. Osnovni cilj teh ukrepov je zmanjšanje inflacije. Te ukrepe bi lahko uvrstili po sledečih področjih: Delovanje tržišča in njenih zakonitosti doma V tem sklopu ukrepov je najvažnejši ta, da se lahko za 60% vseh izdelkov prosto oblikujejo cene, torej se ne določajo administrativno. Cene nekaterim osnovnim živilom (kruh, moka, olje) prevozi in električna energija so ostali pod kontrolo cen. Po sprostitvi cen so cene občutno poskočile, vendar se po teh tednih pojavljajo prvi glasovi o zastoju prodaje bele tehnike, tekstila, obutve in podobno. To so prve reakcije kupcev na podražitve in če bo deloval zakon ponudbe in povpraševanja, se bodo cene ustavile oziroma zmanjšale pri padcu kupne moči porabnika. Odprava administrativnega urejanja uvoza Do uveljavitve ukrepov protiinflacijskega programa je bil uvoz repromate-riala in blaga reguliran z raznimi režimi in omejenimi možnostmi plačila uvoza. Po novem se lahko prosto uvaža pretežna večina repromaterialov za delovne organizacije, ob prijavi uvoza je potrebno plačati dinarsko protivrednost uvoza. To je neprimerno boljše kot lansko leto, ko smo plačevali repromaterial 3 do 6 mesecev po datumu uvoza. Na Ljubljanski banki pravijo, da ta način dobro funkcionira in trenutno ni bojazni, da bi zmanjkalo deviz. Obstaja pa ocena, da bi ob koncu leta lahko prišlo do težav. Ukrepi za vzpodbujanje izvoza V preteklih treh letih je gospodarska politika slabo vzpodbujala izvoznike. Tečaj dinarja ni bil realen, dohodkovni položaj izvoznikov je država regulirala s stimulacijami, katere je izplačevala s šestmesečno zamudo. Za ta čas pa je podjetje moralo najeti drage kredite, zato iz tega naslova ni bilo dohodkov učinkov. Zvezni izvršni svet obljublja realen tečaj dinarja, to pomeni sprotno prilagajanje tečaja dinarja stopnji inflacije. Prvi ukrep je bil konec maja, ko se je dinar čez noč razvrednotil za 24% (devalvacija) V Beogradu je začelo delovati devizno tržišče, kjer banke kupujejo in prodajajo devize. Če je povpraševanje večje od ponudbe, potem Narodna banka intervenira s svojimi deviznimi rezervami in cena deviz se dvigne. Na ta račun se poveča tudi vrednost izvoza, ker se pritok deviz obračuna po novem višjem tečaju. V dvajsetih dneh po devalvaciji dinarja seje tečaj dolarja povečal za 10%, kar pomeni hitrejšo rast kot pred delovanjem tržišča. Istočasno oblikovanjem tečaja dinarja na deviznem tržišču pa so se zmanjšale izvozne stimulacije za približno 60% pri izvozu v ZDA. Kot je že bilo prej rečeno, so plačila izvoznih zamenjala in zato zmanjšanje izvoznih stimulacij nima tako velikega vpliva na dohodek, kot znaša odstotek zmanjševanja. Pritok sredstev iz izvoza po višjem tečaju bo prinesel pozitivne dohodkovne učinke, ker bo več likvidnih sredstev in manj potreb po kreditih. Ukrepi o začasni omejitvi osebnih dohodkov Z novim interventnim zakonom o omejitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah in drugih uporabnikov družbenih sredstev se omejuje rast osebnih dohodkov po 15. maju 1988. Osnova za izračun rasti osebnih dohodkov v letu 1988 so izplačani osebni dohodki na delavca v letu 1987. - v obdobju januarj-junij 1988 se lahko izplačajo osebni dohodki do višine izplačil v enakem obdobju leta 1987, povečani za 139%. - v obdobju januar-september 1988 se lahko izplačajo osebni dohodki izplačani v enakem obdobju lani in povečani za 132%, - v obdobju januar-december 1988 se lahko izplačajo osebni dohodki izplačani v letu 1987 in povečani za 119% Delovna organizacija mora predložiti pred izplačilom osebnih dohodkov predpisane obrazce SDK. Služba SDK ugotavlja pravilnost izračuna sredstev za osebne dohodke in ne dovoli izplačila osebnih dohodkov, če izračun ni v skladu z zakonom. Nekatere delovne organizacije so že morale vračati osebne dohodke in sicer tako, da so se zmanjšala izplačila za tekoči mesec. Kakšni so učinki novih ukrepov v Steklarni Steklarna je zadnja tri leta izgubljala dohodek pri izvozu in prodaji na domačem tržišču. Tečaj dinarja ni sprotno spremljal stopnje inflacije, pravta-ko so bile prodajne cene na domačem tržišču omejene. Če vzamemo primer: mesečni izvoz znaša 1,500.000 dolarjev, razlika med tečajem dinarja pred devalvacijo in po njem je znašala 371 din x 1,500.000 dolarjev je 556,500.000 din. To je pozitiven poslovni učinek izvoza za en mesec, ker imamo približno za dva meseca neplačanih izvoznih terjatev, znaša skupni učinek devalvacije dinarja 1.113,000.000 din. Od tega zneska je potrebno odšteti zmanjšanje izvoznih stimulacij. V primerjavi z izpadom dohodka v preteklih treh letih ta znesek ne pokriva manjkajočega dohodka iz let, vendar trenutno izboljšuje poslovne rezultate. Pomembnejša je obljuba ZIS, da bo uveljavljal realen tečaj di- narja, to pomeni, da se bo tečaj sprotno prilagajal stopnji inflacije. Tečaj dinarja se v juniju prilagaja zakonu ponudbe in povpraševanja deviz in če bo v naslednjih mesecih tudi tako, potem se bodo izvozni prihodki povečevali, to bo vzpodbuda za večji izvoz. Na domačem tržišču se za naše izdelke prosto oblikujejo prodajne cene, katere smo konec maja povečali v povprečju za 54%. To bo tudi povečalo vrednost realizacije izdelkov. Seveda ostaja odprto vprašanje ali je kupna moč še dovolj velika, da bomo lahko obdržali sedanji fizični obseg prodaje. Seveda pa novi ukrepi ne prinašajo samo pozitivnih učinkov, temveč tudi negativne. Povečali se bodo materialni stroški, amortizacija, prispevki iz bruto osebnih dohodkov. Šele primerjava pozitivnih in negativnih poslovnih učinkov bo pokazala, na katero stran se bo tehtnica nagnila. Trenutno so pozitivni učinki večji od negativnih, kako bo na daljše obdobje, pa je odvisno od izvajanja novih ukrepov in od prizadevanja vseh zaposlenih v Steklarni. Osnovni cilji poslovne politike ostajajo enaki kot doslej, to je: povečanje količinske proizvodnje, večji iz-plen izdelkov, racionalna poraba materialov in delovnega časa itd. Brez uresničitve teh ciljev nam na daljše obdobje tudi pozitivni učinki zadnjih ukrepov ne bodo veliko pomgali. FRANC ŠRIMPF, mag. Ob delu zaključilo šolanje 21 novih steklarskih tehnikov! Šestega oktobra 1986 se je v Steklarsko šolo vpisalo 37 kandidatov v smer steklarska dejavnost — steklarski tehnik. Vsi kandidati so bili vpisani v 4. letnik. Med šolanjem je prenehalo z izobraževanjem 15 kandidatov. Izobraževanje je bilo zaključeno 20. 5. 1988. Udeleženci izobraževanja so opravljali diferencialne izpite iz naslednjih predmetov: elektrotehnika, meritve in regulacije, tehnologija stekla, tuji jezik in matematika in kemije. Zahteven vzgojnoizobraževalni program Da bi bralci dobili popolnejšo sliko o zahtevnosti programa navajam predmetnik za 4. letnik smer steklarski tehnik: - slovenski jezik in književnost - tuji jezik - matematika - kemija - samoupravljanje s temelji marksizma - tehnologija stekla - tehnologija materialov - psihologija - računalništvo - organizacija in ekonomika - fizikalna kemija - tehnološka analiza in meritve Iz zgoraj navedenih predmetov pa je razvidno, daje bil vzgojnoizboraževal-ni program za 4. letnik smer steklarski tehnik zelo zahteven. Izobraževanje je bilo organizirano ob delu. Teoretični pouk je potekal v popoldanskem času, torej po končanem »šihtu«. Po napornem dopoldanskem delu v neposredni proizvodnji so odrasli imeli v šoli še 5 ur teoretičnega pouka, kar gotovo priča o njihovi visoki motivaciji za izobraževanje. In kakšen uspeh so dosegli? Iz tabele je razvidno, da so dosegli zelo dobre rezultate ob koncu šolskega leta. štev. % odlični 1 4,5 prav dobri 6 27,3 dobri 13 59,1 zadostni 1 4,5 pozitivni skupaj 21 95,5 neocenjeni 1 4,5 SKUPAJ 22 100% Doseženi učni uspeh ob koncu šolskega leta nam pove, da lahko ovržemo trditev, ki je še vedno zakoreninjena med ljudmi, da so odrasli manj zmožni za izobraževanje. Ta pomislek o lastnih intelektualnih sposobnostih za učenje, še vendo marsikoga odvrne od tega, da bi se lotil učenja. Zakaj se odrasli izobražujejo? Potrebe po novem znanju se odpirajo sproti, ko ljudje že opravljajo svoj poklic, zato se odrasli izobražujejo pozneje. O potrebah po znanju nam iz dneva v dan sporočajo številna občila - TV, radio, dnevno časopisje. Strokovnjaki pravijo, daje znanje poleg hrane, surovin in energije četrta strateška moč. Spričo naglega razvoja in družbenih sprememb se mora učiti vse življenje prav vsak človek - delavec, kmet, učitelj, uslužbenec, politik in znanstvenik. Tukaj izjeme ni. Tudi tisti, ki imajo že visoko izobrazbo, ne morejo več uživati v senci lastnega prepričanja, da dovolj vedo. Potreba in čas jih sili dalje. Izobraževanje ob delu je ena od oblik, v katerem se uresničuje koncept permanentnega izobraževanja. Brez znanja ni možno uresničiti ekonomske stabilizacije, prestrukturiranja gospodarstva in vključevanja v mednarodno delitev dela. Zakaj bi na primer v mednarodni delitvi ponujali samo svoje roke, pamet pa bodo dali drugi, zato bo njihov delež večji. Mar steklarji ne potrebujemo več znanja? Ni dvoma, da dobiva znanje v steklarstvu večji pomen in se vedno bolj ceni. Seveda pa se ne ceni po starem, na osnovi spričeval, diplom in drugih dokazil, temveč cenimo dejanske človekove zmožnosti. Torej cenimo dejansko znanje, ki ga osebe lahko po končani šoli dokažejo. Res pa je, da se posamezniki ne morejo sprijazniti z novim načinom gledanja na izobrazbo in venomer poudarjajo: »Ali ni dovolj, da sem moral znanje dokazovati že prej v šoli, ali ga bom moral sedaj še na delu in življenju?« Vendar se bodo morali prej ali pozneje sprijazniti s tem, da se permanentno izobražuje vsak človek. Kajti znanje zastareva in nekoč pridobljeno sčasoma ni več veljavno. Velika volja in motiviranost ob podpori obeh steklarskih kolektivov Delovni organizaciji steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola sta za izobraževanje steklarskih tehnikov vložila precejšnja finančna sredstva. V kolikor bodo znali uporabiti pridobljeno znanje na svojih delovnih mestih bo to najboljši dokaz, da brez znanja ni napredka. Prav tako se udeleženci izobraževanja zavedajo svoje odgovornosti, kako najbolj racionalno uporabiti pridobljeno znanje v vsakdanji praksi. Ob razdelitvi diplom na »valeti« so C se udeleženci izobraževanja zahvalili Q kolektivom Steklarne »BK« in Steklarske šole, da so jim omogočili izobraževanje. Ne moremo prezreti, da so udeleženci izboraževanja vložili ogromno truda in energije, da bi čim bolj kvalitetno osvojili potrebno znanje. Žrtvovali so veliko svojega prostega časa, da bi pridobili znanje, ki ga bodo potrebovali na svojih delovnih mestih. Motiviran človek se je pripravljen učiti v najrazličnejših situacijah. Delitev osebnih dohodkov Dosežen uspeh ob koncu šolskega leta nam pove, da so absolventi Steklarske šole - steklarski tehnik bili močno motivirani za izobraževanje. Za izobraževanje, ki ni obvezno in predpisano, mora biti podlaga poleg sposobnosti še visoka motivacija. Kaj nam pomagajo vse sposobnosti, če nismo motivirani za izobraževanje. Za naše tehnike zagotovo lahko trdimo, da so bili dovolj motivirani za izobraževanje. Pričakujemo, da bodo v svoje sredi- ne prenesli spoznanje, da je izobraževanje in pridobivanje novega znanja potreba in nuja sedanjega časa. Prav oni morajo postati nosilci težnje po permanentnem izobraževanju kadrov v steklarski industriji. Iskrene čestitke veljajo vsem, ki so končali program steklarski tehnik ter uspešno delo na svojih delovnih mestih. Razrednik MIROSLAV BRADIC, prof. V steklarni smo pristopili k izdelavi novega sistema nagrajevanja Delitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela je prav gotovo eden najpomembnejših motivacijskih elementov, ki po eni strani prispeva k boljši produktivnosti, po drugi strani pa tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. Čeprav je o takšnem nagrajevanju bilo veliko besed na različnih kongresih in forumih, pa je stanje v praksi iz različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov precej drugačno. Tudi v Steklarni že dalj časa prevladuje prepričanje, da je sedanji sistem nagrajevanja destimulativen in da v zadostni meri ne stimulira dobrega dela. Se zlasti veliko polemik in različnih razmišljanj je bilo okoli nagrajevanja kvalitete, ki jih je v naši proizvodnji potrebno nameniti še posebno pozornost. Prav kvaliteta izdelkov nam namreč v dobršni meri omogoča, da se lahko na zahtevnem zahodnem tržišču uspešno merimo z vedno močnejšo konkurenco. Obstoječi sistem nagrajevanja je v veljavi že deset let. V tem dela času je doživel že številne spremembe in dopolnitve, nekatera njegova merila pa še vse do danes niso zaživela. Tako je po vsej verjetnosti resnično napočil čas, da se pristopi k temeljiti prenovi oziroma izdelavi novega sistema nagrajevanja. Ker v sami Steklarni nimamo posebne službe za nagrajevanje in ker tudi sicer ne razpolagamo z zadostnim številom zato usposobljenih strokovnjakov ali pa so le ti prezasedeni z drugimi, tekočimi nalogami, smo se odločili, da pritegnemo k sodelovanju specializirano organizacijo na tem področju. Po zbranih ponudbah in vsestranskem posvetovanju smo se odločili za Zavod SRS za produktivnost dela iz Ljubljane. Strokovnjaki Zavoda bodo sodelovali v pretežni meri kot svetovalci, večino dela pa bomo morali opraviti sami. Program sodelovanja obsega: 1. Formiranje strokovnega tima in popis vseh del in nalog 2. Izdelava analize dela in opisov vseh del in nalog, oziroma preoblikovanje obstoječih opisov na enoten način in po postopku in obrazcih definiranih s strani zavoda. 3. Pregled in analiza obstoječega sistema delitve osebnih dohodkov 4. Izdelava mikroorganizacijske sheme in šifriranje z ustreznim načinom šifriranja 5. Dogovor o ugotavljanju osnov in meril za sistemsko rešitev delitve osebnih dohodkov glede na rezultte 6. Analiza del in nalog, točkovanje in ugotavljanje koeficienta zahtevnosti dela, * 7. Izdelava kataloga del in nalog 8. Izdelava predloga meril glede na predlagane osnove za udeležbo pri delitvi osebnih dohodkov 9. Izdelava predloga sprememb obstoječega pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke 10. Obdelava analitičnih podatkov in morebitne korekcije 11. Priprava za uvedbo sistema delitve v prakso Kompleten sistem nagrajevanja bi naj bil končan v roku 12 mesecev. Z aktivnostmi na programu smo že pričeli, od nas samih pa bo v veliki meri odvisna kvaliteta in rok,v katerem mora biti delo končano. T A :>sl. %*■■■ m' ' >ii!do' ir: Gradnja novega trgovsko-poslovnega centra in avtobusne načrtih (foto Z. Novak). Razpis Izobraževanje ob delu V šolskem letu 1988/89 bomo organizirali izobraževanje ob delu v VIP steklarska dejavnost SKR, smer pomožni steklar. Izobraževanje bo trajalo 2 leti. Pogoji za vključitev: - končana osnovnošolska obveznost - zdravniško potrdilo, s katerim kandidat dokaže ustrezne psihofizične sposobnosti (velja tudi zdravniško spričevalo ob sklenitvi delovnega razmerja) Značilni poklici oziroma dela in naloge po smereh: steklopihač-krogličar, pomožni brusilec kristalnega stekla, strojni steklar na polavtomatu, steklo-slikar, brusilec stekla II. Predmeti, ki bodo sestavine programa: - slovenski jezik in književnost - umetnostna vzgoja - matematika - naravoslovje s kemijo - družboslovje - obramba in zaščita - zdravstvena vzgoja - varstvo pri delu in varstvo okolja - tehnologija stekla in materialov - praktični pouk - proizvodno delo Pri praktičnem pouku in proizvodnem delu bodo udeleženci izobraževanja opravili samo izpite. V programu izobraževanja bo tudi strokovna ekskurzija. Ta program je namenjen tudi zaposlenim delavcem, ki nimajo končane osnovne šole. S končanim programom bodo dobili strokovno izobrazbo II. stopnje in tudi priznano osnovnošolsko izobrazbo. Znanje je vrednota, ki jo moramo oceniti in se zanjo tudi boriti. Pomagala vam bo pri delu v tovarni in ne le to - obogatila vas bo in vam celo pomagala v življenju. Izkoristite priložnost in izpolnite prijavnico. Znanje, ki ga boste pridobili bo jutri temelj vašega poklicnega napredka. Če rabite dodatne informacije vam jih bomo na Steklarski šoli z veseljem posredovali. Ne bojte se, znanje je osnova tehničnega razvoja. STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA PRIJAVNICA rojen . (priimek in ime) v kraju _______________________________ se prijavljam za izobraževanje ob delu VIP steklarska dejavnost, II., smer pomožni steklar'Imam končano _______________šolo (navedite število uspešno končanih razredov osnovne šole). Stroške izobraževanja bom: a) plačal sam b) zaprosil za plačilo DO (navedite katero) c) še ne vem Vse informacije mi pošiljate na naslov: Podpis: X Nova kadna peč že ob koncu julija Kratki roki za remont! Osnova za oblikovanje steklenih izdelkov je steklena talina. Nastane pri taljenju surovin v steklarskih pečeh. Poznamo več načinov taljenja zmesi (v lončenih in kadnih pečeh) ter s pomočjo različnih medijev (plin, mazut, kurilno olje, elektrika). Steklarska peč je specifičen objekt. Gre za celoto zgrajeno iz ognjeodpor-nega materiala povezano z jeklenimi konstrukcijami in opremljeno z elementi za segrevanje ter različnimi regulacijskimi instrumenti. S temi se uravnava atmosfera v peči. Kvaliteta nove peči bo 14 ton stekla dnevno Zlasti občutljiv in izpostavljen je og-njeodporni material, kateri je v neposrednem kontaktu z ognjem in se po določenem obdobju toliko iztroši, da ga je potrebno prenoviti - zamenjati. Popravilo peči se lahko opravi med obratovanjem peči - vroči remonti ali se pač ugasne ter se v celoti zamenja ognjeodporni material - generalni remont. Pri nas pravkar izvajamo takšno generalno popravilo peči št. 3-4. Po predhodni analizi je bilo dogovorjeno, da se dotrajna peč nadomesti s plinsko kadno pečjo kapacitete približno 14 ton staljenega stekla na dan. Zaradi izboljšanja delovnih pogojev pa je bilo sklenjeno, da bi naj imela pač delovišče na južni strani (proti zmesarni), ker bo možna večja naravna ventilacija. Same priprave na remont so se pričele že mnogo prej. Od zamisli - odločitve, do realizacije je bilo potrebno opraviti vsa pripravljalna dela. Predvideti je bilo potrebno vsa dala, ki jih jih bilo potrebno opraviti še pred remontom in med njim. Za vsa delaje bilo potrebno izbrati najugodnejše izvajalce. Upoštevaje možnosti izvajanja določenih del domačih izvajalcev (tozda 5) smo oddali tujim izvajalcem le dela, katera sami ne moremo izvršiti. Tako bodo zunanji izvajalci izvajali sledeča dela: - rušenje stare peči - vgradnja ognjeodpornega materiala na peči - gradbena dela pri izdelavi temeljev . - jekleno konstrukcijo in ankeražo ter delno tudi plinsko instalacijo Vsak dan je izredno pomemben! Vsa ostala dela pa bodo izvajali naši delavci iz TOZD Servisne dejavnosti. Ti bodo demontirali instalacije, delov- 8 ne odre, jekleno konstrukcijo. Nadalje bodo izdelali silos za zmes, uredili vodno hlajenje peči, transport zmesi, izdelali ostale instalacije ter izdelali dimo-vodne kanale in delovne odre-Zelo skrbno smo pripravili terminski plan. Po tem bi se naj remont pričel 17. 06. in bi n^j trajal do konca Obisk steklarjev iz Irske... Gre za steklarno, katere ime je v branži, kamor spada tudi Rogaška, še vedno najbolj znano. Izdelki, etiketirani z zeleno etiketo pod imenom Waterford so si že dolgo tega utrli pota v vse dele sveta. Največ jih najdemo tam, kamor tudi sami prodamo največ naših izdelkov, to je v ZDA. V kategorije ročno izdelanega kristala'imgj o po vrednosti prodaje največji delež. Po številu zaposlenih je Waterford približno enak Rogaški, saj šteje okoli 2.200 ljudi. Še leto dni so imeli 3.100 delavcev, vendar so jih 900 odpustili. Proizvajajo izključno svinčeno steklo, z dvaintrideset odstotno vsebnostjo svinca. Prihod v Rogaško Slatino ... Skupina, ki je štela 23 članov, je pod vodstvom g. Dicka, starega znanca Rogaške, prispela v Rogaško 9. maja pozno popoldan. Po stari šegi smo jih pričakovali s kruhom in soljo, jim zaželeli dobrodošlico ter prijetno bivanje v Rogaški. Večer je popestril še nastop moškega pevskega zbora Zdravilišča, ki je gostom iz Irske zapel venček slovenskih narodnih. Ogled steklarne ... Naslednji dan je začel s sestankom v prostorih komerciale, kjer je tov. direktor seznanil goste z značilnostmi Rogaške. Nato sije skupina, v kateri je bilo 9 steklopihalcev, 2 mojstra steklo-brušilca, 2 kontrolorja, 8 delavcev iz drugih področij ter 2 vodstvena delavca, ogledala steklarno. Že pri ogledu peči za kristalin so imeli steklopihalci iz Irske veliko A vprašanj. V glavnem jih je zanimalo, kakšna je razlika pri sami tehniki izde- julija, ko bomo začeli s predgrevanjem peči. Pri izdelavi terminskega plana nas je vodilo načelo, da je čas izredno dragocen in vsak dan stanja proizvodnje povzroča precejšen finančni izpad. Zaradi tega je bil izdelan terminski plan, ki pa je zelo kratek in bo dosežen le z nadvse resnim pristopom pri izva- lave. Tudi pri kadnih pečeh smo se zadržali precej časa, saj ima Waterford le lončene peči in jim je zato ta tehnologija manj znana. Pri ogledu brusilnice so gostje namenili največ pozornosti ogledu dela z diamantnimi brusnimi orodji. Sami so jih namreč šele pred kratkim začeli uporabljati le v manjši meri. Po končanem ogledu je spet sledil razgovor, vprašanja pa so bila dosti bolj konkretna. Družabno srečanje Po končanem uradnem delu smo za goste iz Irske organizirali družabno srečanje na Boču. V sproščenem pogovoru, ki je hitro stekel je bilo seveda nžgveč besed o steklarstvu, njegovih svetlih in temnih straneh ter o velikan- janju ter z dobro organizacijo in koordinacijo del. S prenovljeno pečjo naj bi se poleg količine stekla in kvalitete stekla izboljšali zlasti delovni pogoji. Enako naj bi se zmanjšala tudi specifinčna poraba energije za taljenje stekla. M. JUNEŽ ski specifiki, po kateri je ta panoga tako zelo značilna. Za popestrilo dogajanja smo organizirali še nogometno tekmo ter tekmovanje v skoku v daljavo z mesta. Nogometna ekipa steklarne v sestavi Jože Pelko, Leopold Ogrizek, Jože Goručan, Zlatko Novak, Tugomir Kladnik in Darko Boršič je sicer po hudi začetni terenski premoči Ircev strnila svoje vrste ter popravila igro, vendar je kljub vsemu zapustila igrišče upognjenih glav. Zmaga je z golom razlike odšla na Irsko. Da pa nismo od muh smo dokazali še v naslednji tekmovalni panogi, kjer pisca članka ter direktorja kljub hudemu naprezanju ni uspel preskočiti nihče izmed Ircev. Ob vsesplošnem zadovoljstvu smo se razšli s skupnim izidom neodločeno. Slovo ... Ob stisku rok za nasvidenje je bilo z obeh strani izraženo mnenje, da bi morali stike še bolj poglobiti, saj izmenjava izkušenj lahko le pozitivno vpliva na razvoj obeh steklarn. Po besedah sodeč so bili gostje iz Irske z obiskom zelo zadovoljni, izrekli pa so tudi precej komplimentov na račun steklarne, z upanjem, da jih bomo tudi mi čimprej obiskali. DARKO BORŠIČ Gostje iz Irske so si z velikim zanimanjem ogledali proizvodni proces (foto Z. Novak). Uspelo srečanje Rogaška-VVaterford 9. in 10. maja letos smo v Steklarni gostili skupino steklarjev iz Irske, iz svetovno znane steklarne Waterford. Waterford — svetovno znano ime Letos že 26. srečanje domov Steklarska industrija Rogaške - sopokrovitelj DOMIADE 88 Okrog 350 mladih in njihovih mentorjev se je letos 20. in 21. maja zbralo v Celju na tradicionalnem že 26. športnem, kulturnem, družbenopolitičnem in družabnem srečanju učencev iz domov SR Slovenije — DOMIADI 88. Organizator te velike športne prireditve so bili po sedmih letih ponovno domovi učencev celjske regije, ki jih predstavljajo; dom v Titovem Velenju, trije domovi v Celju, dom v Šentjurju in dom učencev Steklarske šole v Rogaški Slatini. Za oraganizacijo in izvedbo srečanja je skrbelo Društvo vzgojiteljev in ravnatelji navedenih domov. Kljub številnosti organizacijskega odbora 26. DOMIADE je odpadlo na vsakega posameznika dobršen del nalog, še posebej v fazi priprav. Dom učencev Steklarske šole v Rogaški Slatini seje aktivno vključil že v fazi priprav v potek izvedbe tega srečanja. Med probleme, ki se danes vse pogosteje pojavljajo ob podobnih prireditvah sodi pokrivanje stroškov. Zato je organizacijski odbor iskal pokrovitelje, ki bi bili pripravljeni primakniti svoj del za uspešno izvedbo prireditve mladih. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da pri iskanju pomoči skoraj na nobena vrata nismo potrkali zastonj in da so delovne organizacije ter zasebniki z veliko mero razumevanja pristopili kot sopokrovitelji. Med sopokrovite-lje, ki jih lahko poleg delovne organizacije GIF INGRAD Celje uvrstimo v sam vrh, sodita tudi Steklarna Boris Kidrič in Steklarska šola. Lepo izdelani kristalni pokali za prva mesta v devetih športnih panogah ter estetsko in kvalitetno natiskane diplome so dale tej prireditvi še poseben - svečan vtis. To priložnost bi tudi izkoristil, da se v imenu organizacijskega odbora 25. DOMIADE zahvalim vsem, ki ste nam na kakrašen koli način pomagali. Prav se mi zdi, da na tem mestu omenim tudi tovariša Marjana Prisička, ki nam ni zaprl vrat, ko smo ga prosili za izdelavo likovnega osnutka za naslovnico biltena, kateri je ob tej priložnosti izšel v Celju. naši zmagali z 2:0 (foto Z. Novak). Vsa športna srečanja v ženski in moški konkurenci so minila V duhu športnega obnašanja. Med aktivnimi udeleženci športnih tekmovanj pa so imeli tri svoje predstavnike tudi učenci doma Steklarske šole. V kvalifikacijskih tekmovanjih za 26. Domiado sta se Snježana Mlinar in Julija Zemljič uvrstili v strelsko ekipo, ki je na tem tekmovanju zastopala domove celjske regije. Poleg njiju pa se je tudi učenec Ivan Jereb kot dober vratar vključil v nogometno ekipo domov celjske regije. Kot sem že v uvodu omenil ni bila to le športna prireditev. Ob tej priložnosti so bili skupaj z likovnimi deli slikarja Franca Cigüta razstavljeni tudi politehnični izdelki mladih, med katerimi je še posebej vidno mesto zavzemalo šest razstavnih eksponatov iz svinčenega kristala, ki so jih izdelali mladi steklarji v Rogaški Slatini. Vzporedno z ostalimi dogodki je bila ob tej priložnosti organizirana še okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki mladinskih organizacij, vzgojitelji, član predsedstva Skupnosti domov srednjih šol Slovenije, predstavniki RK ZSMS, ter MS in OK ZSMS Celje. Na njej so razpravljali o novih družbenih gibanjih, zasedenosti domov za učence ter mreži šol. Ob vseh teh dogodkih pa tudi nismo pozabili na razvedrilo, ki .je stalen spremljevalec mladega človeka. Trudili smo se, da bi se udeleženci v Celju počutili kar najbolje, in upam, da nam je to ob vaši pomoči tudi uspelo. MARJAN ČUJEŠ Urejenost Steklarne in njene okolice Zaslužimo si nezadostno! Že večkrat sem se namenil, da bom napisal kakšno besedo o urejenosti tovarniških dvorišč, zelenic pa tudi proizvodnih hal in hodnikov. A žal nisem, skušal sem na to opozoriti s kakšno fotografijo. A ni bilo odziva. Ko se takole vsak dan nahajaš na še ne pometen parkirni prostor, zalo-svojem delovnem mestu in greš skozi ženi in neurejeni hodniki, neurejena steklarno niti ne opaziš vsega nereda j dvorišča, visoka trava ob bregovih po-in neurejenosti. )d toka, nenegovana živa meja. Vse na- Neredno košene zelenice, umazan ih) j šteto te zbode v oči,'ko po Steklarni vodiš goste, poslovne partnerje in druge obiskovalce. Ko vidiš kako si z začudenjem ogledujejo vso neurejenost, se kar hitro podvizaš mimo takšnih mest. Pa nam zaradi tega gotovo ne bi bilo treba zardeti. Že res da naša dvorišča in poti niso asfaltirane. Ampak to še ne pomeni, da z nekoliko več truda, volje in kakšno 4 Ä ostro besedo vsega tega ne bi mogli | urediti. Prav žalostno je po vsaki malici videti zelenico s klopmi v osrčju steklarne, ki je vsa posejana s papirjem in steklenicami. Smo res že tako nedovzetni za urejenost delovnega okolja na katerem preživimo skoraj tretjino življenja? Nam je vseeno kakšen vtis bodo o naši steklarni imeli vsi tisti, ki nas obiščejo? Prepričan sem, da temu ni tako in da imajo vsi predpostavljeni pravico in dolžnost zahtevati več reda in urejenosti. Tudi to potrebujemo vzporedno z dobrimi izdelki z našo oznako. Z. N. Takšen pogled na notranje dvorišče Steklarne gotovo ne napravi dobrega vtisa na slučajnega obiskovalca (foto Z. Novak). Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita Regijsko tekmovanje mladih Na regijskem tekmovanju mladih v SLO in DS, ki je bilo 28. 5. 1988 v Šmartnem ob Dreti, so tekmovale ekipe osnovnih šol, srednjih šol in ekipa izvenšolske mladine iz Šmarja pri Jelšah. Tekmovanje je priredil koordinacijski odbor za SLO in DS pri mozirski socialistični zvezi. Regijskega tekmovanja se je udeležila ekipa Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Mladi iz vseh občin celjske regije so tekmovali v reševanju testov (CZ, NZ, prometne vzgoje, osebna oborožitev) v prvi pomoči, streljanju s puško, metu šolske ročne bombe, v požarni var- Ekskurzija v Pulo Polni navdušenja smo se po kratkem napornem izletu vrnili v Rogaško Slatino z eno samo željo, da še kdaj obiščemo Pulo. Po naporni vožnji smo v četrtek zvečer prispeli v Pulo. Po nastavitvi in večerji so se odpravili na sprehod po morskem obrežju. Nekateri smo bili tokrat prvič na morju, pa vendar smo vsi začutili svobodo in brezmejnost morja, ki se z vsakim valom globokom pogreza v človeško srce in ga zapeljuje. Novi dan smo pričeli z ogledom Are-1 1 ne vznemirljive priče življenja visoko | razvite antične kulture. Kot da se je nosti in drugih tekmovalnih panogah. Nastopajoče ekipe so izbrali na predhodnih tekmovanjih po občinah. Med srednješolskimi ekipami pa so se najboljše uvrstile ekipa Srednje zdravstvene šole 969 točk, Tehnična srednja šola iz Celja 968, Center srednjih šol - elektro smer iz Titovega Velenja 929, TKS Zreče 854, Steklarska šola 853 in ekipa Centra srednjih šol kazalec na uri premaknil 200 let v preteklost. Sprehajali smo se po njenem zidovju, si ogledali v kletnih prostorih razstavljene amfore, stiskalnico za olje, fotografije, ki pričajo o življenju nekdanje rimske Pole. Nato nas je pot vodila do steklarne, kjer proizvajajo predvsem laboratorijsko in ognejevarno steklo. Prijazni vodniki so nam pokazali proizvodne prostore in nas seznanili z načinom proizvodnje, ki je drugačna kakor pri nas. Videli smo marsikaj novega, najbolj pa nas je pritegnilo delo pihalcev nad odprtim plamenom, kjer so iz steklenih cevk, s pihanjem, vlečenjem, nastajali neverjetni proizvodi, ki so na- Titovega Velenja 844 točk. Vse ekipe so bile zelo dobro pripravljene, kar je razvidno in rezultatov oziroma majhnih razlik v skupnem številu točk. V ekipi Steklarske šole so nastopili naslednji učenci: Vjekoslav Grošič, Ivan Jereb, Jožica Pažon, Marjan Uršič in Burdica Tepeš. Regijsko tekmovanje v Šmartnem ob Dreti je eno najboljše organiziranih tekmovanj doslej. MIROSLAV BRADIC, prof. menjeni za domači in tuji trg. Po ogledu proizvodnje nam je v dolgem razgovoru tehnolog odgovoril na vprašanja, ki so nas še zanimala o tem tisoč članskem kolektivu. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali do Fažane in po kratki in zanimivi vožnji z ladjo prispeli na Brione, kjer so nas že čakale prijazne vodnice. Najprej smo obiskali muzej, kjer so razstavljene fotografije tovariša Tita in državnikov ter drugih znanih osebnosti, ki so obiskali tovariša Tita na teh otokih miru in prijateljstva. Nato smo se z majhnim vlakom odpeljali skozi safari park in občudovali živali, ki so se svobodno sprehajale po travnikih. Ogledali smo si še zoološki vrt, kjer so živali, ki jih je tov. Tito dobil kot darilo po potovanjih v mnogih deželah, ostanke izkopanin iz rimskih časov in na koncu še etnografski muzej. Fotografski posnetek za spomin in že smo hiteli proti ladjici, ki nas je odpeljala spet na kopno. Čeprav smo tega dne veliko hodili, nismo občutili utrujenosti. Za nami je bil čudovit, nepozaben dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali. UČENCI 2. a Nepozaben dan Kakor že nekaj let nazaj, smo se tudi letos učenci drugih letnikov SŠ odpravili na naravoslovno-kulturno ekskurzijo v Pulo. Poleg poglavitnega cilja — ogled steklarne Boris Kidrič, kulturnozgodovinskih znamenitosti starodavne Pule smo si ogledali še najmlajši nacionalni park v Jugoslaviji, Brione. Drugo leto sodelujemo v tekmovanju Znanje iz matematike, fizike in računalništva Medtem ko je mnogim učencem matematika strah in trepet, pa se njihovi sošolci udeležujejo tekmovanj iz tega področja celo republiških. Lani smo se prvič opogumili in se prijavili na tekmovanje v znanju fizike za prvi letnik. Dve naši dvojici sta sodelovali tudi na republiškem tekmovanju in boljša seje uvrstila na deveto mesto od 54 ekip. Prebili smo led in lepa uvrstitev nam je dala voljo, da sodelujemo tudi v prihodnje. To šolsko leto so naši učenci tekmovali v znanju matematike, fizike in računalništva Konec februarja smo organizirali šolsko tekmovanje iz matematike. Tekmovalci so bili iz vseh letnikov in sicer: Za prvi letnik so tekmovali: Nevenka Šumečki, Aleksandra Pažon, Jožica Pavič, Boris Bat m Jasenka Guntner. Iz drugega letnika so sodelovali: Suzana Jesih, Tomislav Papeš, Stanko Pinjušič in Sonja Vuzem. Tretji letnik so zastopala tri dekleta: Marjana Ferlež, Barbara Doljak in Julija Zemljič. Tekmovalci, ki so zbrali preko polovico možnih točk, so se uvrstili na izbirno tekmovanje, ki je bilo 12. marca tudi na naši šoli. Uvrstili so se: Jasenka Guntner in Jožica Pavič iz prvega letnika; Suzana Jesih in Stanko Pinjušič iz drugega letnika ter vse tri iz tretjega letnika. Najuspešnejši je bil Stanko Pinjušič, ki se je prebil do republiškega tekmovanja. Le to je bilo 2. aprila v Kranju. Priznanja sicer ni dosegel, a že sama udeležba je velik uspeh. Iz fizike so bila tekmovanja organizirana ločeno za višje letnike in za prve letnike. Za višje letnike so lahko učenci tekmovali iz področja mehanike, energije, elektrike in magnetizma ali optike. Vsi naši učenci so se odločili za področje energije. Na šolskem tekmovanju, kije bilo 25. aprila, so se pomerili: Marija Berk, Željana Jesih, Stanko Pinjušič, Martin Polajžer in Marjan Uršič - vsi iz drugega letnika. Tudi tukaj se je prebil do republiškega tekmovanja Stanko. 7 maja je tekmoval v znanju fizike na republiškem tekmovanju v Mariboru. Uvrstitev je bila v sredini. Šolsko tekmovanje za SVIO liziko smo organizirali 27. maja. Udeležilo se gaje 5 deklet: Jasenka Guntner, Aleksandra Pažon, Mirjana Varjačič, Nevenka Šumečki in Tanja Vukmanič. Vse so pokazale precej znanja. Najboljši sta bili Aleksandra in Nevenka. Tekmovali sta tudi na republiškem nivoju 4. junija v Titovem Velenju. Naloge za vsa tekmovanja, tudi šolska so enotne za celotno republiko. Sestavlja jih komisija za popularizacijo matematike in fizike pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije. Najuspešnejši Stanko Pinjušič Računalništva sicer še nimajo učenci v rednem programu. Z njim pa se kot samouk ukvarja Stanko Pinjušič. Tudi na tem področju seje pomeril na republiškem nivoju 21. maja v Ljubljani. Bil je dokaj uspešen, saj je rešil tričetrt zadanih nalog. Stanko je bil najuspešnejši na vseh treh področjih, zato sem mu zastavila nekaj vprašanj: Prihajaš iz OŠ Rogaška Slatina. Si se že takrat udeleževal tekmovanj? - V osnovni šoli sem hodil na tekmovanja iz matematike in iz vesele šole. Kakšne uspehe si dosegel? - Bil sem v sredini, redkokdaj v ospredju. Letos si tekmoval iz matematike, fizike, računalništva, lani iz fizike. Na vseh področjih tudi na republiškem tekmovanju. Ali si pridobil kakšne izkušnje? - Pridobil sem izkušnje tega, kako seje treba lotiti reševanja veliko težjih nalog, kot sem jih reševal v šoli. Boš tudi naslednje leto tekmoval? - Tekmoval bom še v matematiki in v računalništvu, ker me ti dve področji najbolj zanimata. Čutim, da lahko tukaj še več dosežem. Zanimajo te zlasti naravoslovno-teh-nični predmeti. Zakaj si se odločil za steklarsko dejavnost? - Odločil sem se zato, ker je steklarski poklic zelo zanimiv, ker je šola zelo blizu in ker je učni program v tej šoli veliko prelahek in se mi ni potrebno veliko učiti. Kaj nameravaš po končani Steklarski šoli? - Mislim se zaposliti. Še naprej se bom ukvarjal z matematiko, fiziko in računalništvom - toda le kot hobi. Kaj priporočaš sošolcem za doseganje boljših učnih uspehov pri matematiki, fiziki...? - Priporočam jim več razmišljanja, predvsem o tem, kako se lahko posamezne zakonitosti iz teh dveh predmetov še drugače uporabijo. Vsem tekmovalcem čestitam in jim želim veliko uspehov v prihodnje na tekmovanjih in tudi sicer. Mentor: MONIKA COLNERIČ Kulturno življenje Kriza tudi v kulturi? Z urednikom sva se dogovorila, da napišem nekaj o kulturi. Ker STEKLAR doslej temu področju ni posvečal večje pozornosti, sem se dela z veseljem lotil. Kakšen odnos imamo do kulture, — takšna in podobna vprašanja si pokaj je kultura, kdo je (in naj bi bil) stavljamo, če smo v zadregi, ker se za kulturen, zakaj je nekaj (ne)kultumo .kvalitetno kulturno prireditev ne zani- ma pretežni del sovaščanov, soseske ali pač okolja, v katerem sicer lepo, kulturno živimo. In potem prežvekujemo takšne teme v pogovorih z zagrenjenimi kulturniškimi entuziasti v napol prazni dvorani, nazadnje pa si oddahnemo, ko je vse za nami. Kultura je poseben vidik življenja, moderno bi rekli — stil. Pojem kulture je širok. Da bi življenje obogatili in kulturo dvignili, je potrebno veliko dela- Morda je zanimivo, da za kulturo 1 O niti ni najpomembnejši denar, čeprav \ £ ravno sedaj v vsesplošni krizi postaja ta videz vse prepričljivejši. Pred kratkim je bil v kutlurnem do« mu Ivana Cankarja v Ljubljani zbor slovenskih kulturnih delavcev, ki so med drugim menili: Zakaj se slabo piše slovenski kulturi? - Ker ustava obravnava družbene dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura...) kot porabo (za kulturo namenjamo v naši republiki 0,68 odstotka družbenega proizvoda). - Ker ne odloča vsaka federalna enota saipa, koliko denarja bo namenila za omenjene dejavnosti. Pravijo, da se federalno predpisovanje omejitev mora končati. O nesmiselnosti tega početja je bilo izrečeno, da se vedno večja revščina razglaša za legitimno in celo za temelj našega sistema. (Komunist št. 23,1988). In dalje, da Jugoslavija noče in ne more v korak z razvitim svetom, ampak si na vse kriplje prizadeva za jugoslovansko povprečje - na srhljivo nizki ravni. Ni mi za politizacijo, saj je v zadnjem času nagnjenost, da vsako stvar spolitiziramo, že nadležna; gre za to da ob navedenih mnenjih začutimo vzporednice med gospodarstvom, splošnim Razstava v Mariboru političnim ozračjem in - kulturo. Kriza našega trenutka pa je kot bolezen, ki je ne čutimo takoj, ampak na organizmu že marsikaj opravi, preden jo leta zazna in seji zavestno upre. Vendar, kq se to zgodi, začne bolnik (družba) posvečati svojemu organizmu veliko večjo skrb. Kako naj si drugače razlagamo pojave v kulturnem utripu naše občine? Časi strme rasti blaginje, velikih kreditov, raznih oblik pomoči in gala pojedin so za nami. Bolnik se zvija v krčih, na terenu pa se zbirajo ljudje, mladi in manj mladi, zapustili so nič več skrivnostne TV ekrane. Učijo se tekste za nove igre, pevski zbori se ustanavljajo, osamljeni in zanemarjeni kulturni domovi so spet začutili med svojimi zidovi dih življenja. Smo priča vse slabšemu finančnemu položaju v kulturi, tudi amaterski, v sebi pa smo začutili nekakšen klic, nagon po samoohranitvi in samopotrjevanju. Nekaj podatkov, številk (iz delegatskih gradiv občinske Zveze kulturnih organizacij) - 10 odraslih pevskih zborov na reviji v Rogaški Slatini - 4 odrasli pevski zbori na regijski reviji - 6 premier gledaliških del z več kot 25 reprizami - 8 gledaliških predstav v okviru 11. kozjanskih kulturnih dni - 3 gledališke skupine PIKUD (pionirsko kult. društvo) so se uvrstile na regijsko »Našo besedo« - 2 gledališki skupini PIKUD sta se udeležili republiškega srečanja pionirskih gledaliških skupin . - 3 večje folklorne skupine v občini - 2 literarna večera ob otvoritvah društvenih knjižnic - žal nič o tem, da glasbeno vzgojo zelo resno jemljejo naše vzgojno varstvene enote VVO, saj že nekaj let pripravijo izjemno odmevne »cicibanove revije« - tu so temelji bodoče kulture! Podatki pričajo o dobri beri amaterske kulture v naši (mgjhni, zaostali) občini, po bežnem pregledu dejavnosti v prvi polovici letošnjega leta pa lahko napovemo še boljše rezultate. Bodimo torej optimisti! Seveda pa moramo kot delavci DO Steklarne »BK« hkrati ugotoviti, da smo kulturi precej nenaklonjeni. Oziroma ne znamo ali ne utegnemo je razviti v tem okviru. Res, trd je kruh steklarskih delavcev, a bil je še trši. Pa so organizirali dramsko dejavnost, pevski zbor... Poslednji Mohikanec - pihalna godba tako sedaj edina nosi naše ime. FRANC ČERNELČ Steklo mladih pod Pohorjem Steklo je material, ki nudi mnogo možnosti oblikovanja in plemenitenja. Stekleni izdleki so že skozi stoletja potrjevali svojo uporabno in okrasno vrednost. Dolgoletna tradicija steklarstva pohorskih glažut, ki so ene izmed najstarejših na našem področju, je nenehen izziv mladim steklarjem iz Steklarske šole v Rogaški Slatini. Aktivno delo z vročo stekleno maso je, med ostalimi, privabilo na Steklarsko šolo tudi študente likovne umetnosti PF iz Maribora. Po ogledu proizvodnje in zaključnem razgovoru je njihov vodja, akad. slikar, prof. Bojan Golija nanizal določene skupne vezi. Ideje o sodelovanju so potem prihajale spontano, čeprav smo se na Steklarski šoli takoj zavedeli določenih težav in problemov. Program praktičnega pouka je sam zelo težak, zato je v obliki krožkov precej težko doseči tisti nivo, ki bo dokazoval visoko kvaliteto novih rešitev v oblikovanju stekla. Čeprav tudi kadrovsko nismo dovolj močni, smo vendar poskušali s trudom posameznikov predstaviti delo mladih s Steklarske šole v obliki razstave v avli PF v Mariboru. Ob podelitvi diplom s kulturnim programom je v navzočnosti študentov, predavateljskega zbora, prodekana dr. Vilijema Brumca, predstavnikov pedagoškega zbora Steklarske šole iz Rogaške Slatine dekan dr. Borut Belec odprl našo razstavo. Z videofilmom Ernesta Kranjca smo vsaj za trenutek prenesli dih mladih steklarjev pod Pohorje. Krožek, ki deluje pod mentorstvom tov. Remija Kočice, se je predstavil z osnutki idejnih rešitev v risbi, tehnični risbi ter zaključnimi rešitvami, izvedenimi na unikatnih izdelkih iz kristalnega stekla. V razgovoru, po razstavi, smo že prej omenjene ideje sodelovanja med fakulteto in šolo konkretno oblikovali. Razstava, ki je odprta do 20. junija, je vsekakor primeren dokaz in način kvalitete dela na šoli. IRENA KUMER Kadrovske zanimivosti za maj 1988 Stanje, dne 31. 5. 1988 po tozdih TOZD Osnovna izdelava 568 TOZD Dodelava 191 TOZD Kristal 656 TOZD Dekor Kozje 232 TOZD Servisne dejavnosti 96 TOZD Delavska restavracija 33 TOZD Dalmacijakristal 112 TOZD Tehnokristal 102 Delovna skupnost skupnih služb 235 Skupaj Steklarna BK 2225 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava krogličar Martin Anderlič, odnašalec Mirko Pernjak in manipulativna delavca Alojz Poš ter Helmut Klobasa; v TOZD Dodelava brusilec II. v grobi Drago Koražija; v TOZD Kristal brusilec I. Željko Turner; v TOZD Dekor Kozje brusilec I. d.k. Jasna Srednik; v TOZD Servisne dejavnosti ključavničar II. Branko Anderlič; v TOZD Delavska restavracija natakarica II. Marija Egartner; v DSSS pripravnik VII. stopnje Bojan Pešič in pripravnik V. stopnje Leon Prah. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava odnašalci: Mladen Horvat in Milan Zajc sta bila izključena, Rajko Mikle-nič, Jože Bukšek in Povalej Rajko pa so odšli na služenje vojaškega roka; krogličarji Ludvik Pogelšek, Zlatko Nabiralec dna pri svojem vsakdanjem delu (foto Z. Novak). ZAHVALA Ob tragični izgubi moje drage hčerke ANE-MARIJE se zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi v teh ' težkih časih stali ob strani. Zahvaljujem se jim za darovano cvetje, nesebično pomoč in tolažilne besede. Anica Halužan z družino Podhraški in Marjan Vrbanc so tudi odšli v JLA; iz TOZD Kristal brusilci II Božo Podhraški, Franc Fi-rer sta odšla v JLA Amadeus Aranjoš pa je bil izključen, brisalka stekla Snježana Podhraški in Marija Cesarec sta dali odpoved, Rozalija Kišič pa je bila premeščena v DSSS. iz TOZD Dekor Kozje je odšel brusilec Il.d.k. Rado Polutnik na služenje vojaškega roka; iz DSSS vodja plansko analitske službe Danijel Breko je dal odpoved. Poročila seje: Gordana Mlinar por. Kračun. Iskreno ji čestitamo na novi življenjski poti. Rodili so se: Katarina Šeligo Marjančina hči, Bernarda Gajšek Franceva hči. Naraščaju želimo mnogo zdravja, staršem pa iskreno čestitamo. METKA STIPLOVŠEK 40 let dela v isti prodajalni Blagoje Čelikovič v pokoju V Beograd sem potoval službeno pravzaprav zato, da se pogovorim bolj okrog zamenjave poslovodij, odnosno primopredaje trgovine in ostale podrobnosti v zvezi s tem, ne zavedajoč se teže zadnjega službenega razgovora z Blagojem Čelikovičem, našim dolgoletnim sodelavcem. Bilo je to v četrtek 31. marca letos. Lep sončen dan. Prenovljene Terazije so se kopale v pomladanskem soncu, polne sprehajalcev, niti sledu ni več o prometu, ki se je tu nekoč odvijal. Prenovljene trgovine, urejene fasade. Priznati moram, da so znali pričarati del stare romantike temu najlepšemu delu Beograda. Blagoje mi je z zanosom vse razkazoval kot »dobar domačin« in z upravičenim ponosom zatije-val, da je tudi naša trgovina veliko pridobila, saj je v samem centru naj lepšega dela Beograda. »Glej kakšno naključje. Niti, ki jih plete življenje, so vedno nepredvidljive. Prišel si me obiskat na moj rojstni dan.« Priznati moram, da mi je bilo kar nerodno, ker tega nisem vedel. Po čestitkah mi je iz zagate pomagal Blagoje, ko je nadaljeval: »O trgovini in prevzemu se bova že pogovorila. Danes boš moj gost, po razgovoru greva domov k meni na svečano kosilo in pozabi na druge načrte, če sijih imel.« Težko bi bilo ugovarjati. Po temeljitem razgovoru o trgovini, prevzemu in sestanku z delavci obeh izmen, vmes sva v sproščenem razgovoru prehodila bogato pot delovne dobe našega Blagoja. »V juniju ali bolje rečeno 20. 6.1 1988 se mi izteče štirideset let delovne. Najprej nekaj o trgovini. Najprej je le-ta pripadala direkciji savezne industrije stakla v Beogradu. Tak naziv je nosila sedanja trgovina Naše staklo v Knez Mihajlovi ulici štev. 9 na Terazijah. Od leta 1950 do 1952 pa je trgovina že pripadala Glavni direkciji kemijske industrije Slovenije. Marca leta 1952 pa je že dobila ime Naše staklo steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. Poslovodja sem od leta 1972 naprej. Tega leta je bila prodajalna renovirana in je dobila današnji izgled. Po formiranju tozdov v Steklarni sem postal vodja 1 Mi tozda Naše staklo, kar sem ostal do | ■§ lani januarja, ko smo postali nazaj maloprodajna trgovina in sem postal nazaj poslovodja zaradi nove samoupravne organiziranosti. V trgovini smo imeli vedno 12 zaposlenih delavcev in v tem lokalu imam štirideset let delovne dobe. Začel sem delati pri štiriindvajsetih letih in sem ostal »dete tvorni-ce« saj sem ji ostal zvest do upokojitve, ki se mi naj bi pričela z 20. 6. tega leta. Rojen sem 31. 3. 1923 v Vrnjački Banji. Osnovno šolo sem obiskoval v Vrnjački Banji, srednjo pa v Paračinu. Ko se je pričela vojna vihra, še nisem imel 20 let. Kot vajenec sem delal v »stovarištu« srbske fabrike stakla in lahko rečem, da sem ves svoj vek delal in živel za steklo. Veš, vse skupaj je hitro minilo kljub težkim odnosom in vse v vsemu je bilo lepo. Po vojni so mi ostali najbolj v spomini brušeni servisi z brusi motivov iz narave kot je grozdje, listje, cvetovi in podobno. Leta 1948 sem imel prvi stik s Steklarno in takratnim direktorjem Drnovšek Hinkom in komercialnim vodjem Morelom. Tudi Hinko Drimel je že bil takrat v Rogaški. Tja je prišel delat iz generalne direkcije v Beogradu. Tudi Djinovski je bil v Steklarni kot tehnični vodja. V.prodaji pa je delala Tanja Markovinovič. Veliko je takrat in danes pomenil prisrčen stik različnih nacionalnosti. Vsi vodilni in inženirji so hodili na sestanke v Generalno direkcijo za steklo k nam v Beograd. Trgovina je imela takrat vlogo ambasade steklarne v Beogradu. Vidiš Blagoje Čelikovič na delovnem mestu. tako sem vezan na Rogaško »od malih nog« kot mi temu rečemo. Delo mu je bilo vedno zadovoljstvo. Ko se človek spoji z materjo, s katero dela in s kolektivom in ko mu postane življenje in ljubezen, mu nič ni težko. Fabrika je rasla, menjali so se ljudje in programi, posel pa je ostajal. Najlepša stvar v moji karieri je bilo opazovanje uspešne rasti in napredka tovarne, ki je postala velika in moderna. Z njo sem nekako skupaj rastel in dozoreval. Veliko mi je bilo vredno in mi je še razumevanje s Steklarno. Nikdar nisem imel glede tega težkih trenutkov.« Kar dolgo v popoldne se je zavlekel razgovor tako, da sva na svečano kosilo doma prišla skoraj nekoliko pozno ali vsgj spodobilo bi se, da bi prišla prej. Doma v prijetnem družinskem krogu, kjer so življenje podredili le očetu in le-ta pa trgovini, sta nas pričakali ljubezniva soproga in pozorna hčerka, absolventka svetovne zgodovine. »Zelo nam je všeč Slovenija in še posebej kmečki turizem. Iz počitnic na morju je navadno mahnemo samo domov preko Slovenije. Ne izognemo se nakupu drobnarij v Beljaku, kjer se naj del veliko lepih stvari za vsak dan«, so mi pripovedovale ženske. Lepo urejeno stanovanje, ki bi mu zavidal marsikdo v Sloveniji, je polno znakov pridnih rok gospodinje, od snežno belega prta, odlične hrane pa do vsake najmanjše malenkosti. Prijetni trenutki ljubeznivega kramljanja so vedno prekratki. Čas za izbiro slike, ki bi jo naj objavil Steklar se je še prehitro približal. Poslovili smo se z iskrenimi željami po zdravju in da se še kaj oglasi v trgovini Naše staklo in v Steklarni kjer je delal polnih štirideset let. F. JANKOVIČ Tradicionalno športno srečanje z ŽTO - Celje Gostje boljši V sredo, 25. 5. so šporntiki ŽTO Celje in Rogaške Steklarne zopet merili moči. nis (moški) 3:0, streljanje (ženske) 162:115, streljanje (moški) 493:438 Naši športniki so bili uspešni pri kegljanju (ženske) 361:342, kegljanju (moški) 473:462, tenisu (moški) 2:0. Srečanje v šahu seje končalo z neodločenim izidom 2:2. Ker so gostje že tretjič zaporedoma zmagovalci tradicionalnega srečanja je predhodni pokal postal njihova last. STIPE PESIČ Srečanje je bilo dobro organizirano in športno vedenje na primerni ravni, tako da sodniki niso imeli težav. Gostitelji tega srečanja smo bili letos naša delovna organizacija, ki je po končanem tekmovanju pogostila vse nastopajoče tekmovalce ter podelila pokale in diplome za dosežene rezultate. Tekmovalni rezultati: Gostje so zmagali šestkrat in enkrat dosegli neodločen izid. Zbrali so 13 točk. Domačini smo zmagali trikrat in z enim neodločenim izidom zbrali 7 točk. Gostje so dosegli zmage v naslednjih zvrsteh: nogomet 6:4, vleka vrvi 2:0, namizni tenis (ženske) 2:0, namizni te- Športno srečanje ŽTO Celje - Steklarna. Vleka vrvi. zmagali so'ibstje z 2:0 (foto Z. Novak). Za razvedrilo Nagradna križanka št. 148 Med reševalce nagradne križanke št. 148 bomo razdelili za 7.200 dinarjev nagrad, in sicer prvo nagrado 3.000 dinarjev, drugo nagrado 2.300 dinarjev in tretjo nagrado 1.900 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar. Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1. ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 148. Rok za oddajo rešitve je 15. julij! Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 147 takole: prvo nagrado 3.000 dinarjev prejme FRANC KOMERIČKI, drugo nagrado 2.300 dinarjev prejme TATJANA RUPRET in tretjo nagrado 1.900 dinarjev prejme MLADEN METLIC. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 147. - vodoravno: steklopihaštvo, Rogaška Slatin, anis, Alpe, urez, kepa. Mav, dama, ostrina, Atena, PE, Noe, Ran, elkanje, otrok, Rim, cmok, Karl, šen, ilo, avle, aktivistka, nit, lajšava, Atlica, kreator. Šiškar. UREDNIŠTVO AVTOR VINKO K0RENT SLOVESNA PESEM. HVALNICA HEROJ KREAČIC DREVESCE PRAV UIČNI ČAROVNI STRELEC UUBK0V. M. IME (EDVARD) PREME- TENEC PRETE- PAČ ČRES- L0VA KISLINA GOZDNO GRMIČJE, RESJE KOHONT IRENA X NEKDANJA FRANCOSKA FILM. IGRALKA (BRIGITTE) SPOKORNIŠKI NAČIN ŽIVLJENJA OVČAR, PLANŠAR KRAJ OB SOTLI NIZEK MOŠKI GLAS IT. GRADITELJ GODAL (ANTONIO) NEM. FILOZOF (GEORG) NAŠ NEKD' TELOVADEC PREBI- VALCI AMERIKE ZNAK ZA GLAS. PISMENKA FIZIK ČERMEU ZMIKAVT. KRAD- LJIVEC CIGA- RETNI OGOREK LUKA V JEMENU SKUPINA ŽUŽELK • JAJCA DVOŽIVK V KEPAH SPODNJI STRANSKI DEL TRUPA OMAMA 4 HIBA, NAPAKA VOJ. POVELJSTVO PREBIVALEC BLOK NEMŠKI SLAVIST (MAX, 1886 DO 1962) ZDRA- VILNA RASTLINA ŽRTVENIH ŽLAHTNI PLIN RISANJE SKLENJENE ČRTE OKOLI ČESA POGON- SKI STROJ TEKSTIL. IZDELEK ZA ODE VANJE ENOTA ZA ČISTINO ZLATA ŠVIC. SLIKAR IN GRAFIK (PAUL) ZARE- BRNICA SLONOV ČEKAN MOČNATA JED; POLJUBČEK VITOMIR KRAJ PRI KRANJU TVARINA BELGIJL ZDRAVI- LIŠČE SLAVILNA PESEM PREBIV. SRBIJE ANICA ČERNEJ BIVŠI MINISTER ZVEZA TABORNIKOV DEL. KI NASTANE Z RAZCEPITVIJO SELIŠČE V MALI AZIJI, ILI0N STAR SLOVAN LJUBEZEN DR. ŽIVAGA (NAZAJ ARAL) ZASUK. 0KRET (. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP -Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.