130 Metlar Francek in njegov brat Peterček:. Fr. Pravda — Jožef Gruden. XVI. rez ovire so prišli naši znanci v Prago. Pri mestnih vratih sta pokazala dečka popotne liste, pa so ju pustili v mesto. Havelka jih je peljal prav do gostilnice, in sicer na Konjski trg. Tam ju je priporočil hišniku. Tudi Abraham je prosil za nja in obetal napitnino. Odkazali so jima torej pa dvorišču prostor. Mati je ostala na vozu, dečka sta pa šla iskat profesorja Korena. V pismu doktorja Hvatala je bilo zapisano, kje stanuje; povpraševala sta torej po ulici in jo našla, kakor tudi številko. Prilezla sta v tretje nad-stropje, pozvonila in trkala. Gospoda Korena pa ni bilo doma; morala sta torej čakati. Sedla sta pred hišo pa ogledovala Prago. Nista videla sicer sarao v eno ulico, ali bilo je povsod toliko reči in ljudi, da jnna je jemalo oči. V začetku sta pozdravila vsakoga, ki je šel mimo, ali malokdo jima je cdzdravil. Ljudje so drli drug za drugim, nista se mogla vsakemu po-sebe odkriti in sta rajši držala v roki kapico, Takoj zraven nju je bil zlatar. Njegovo blago se je lesketalo. Mislila sta, da ],« Vse, kar vidita, za v cerkev. Nekoliko korakov dalje je imel izložbo lasuljar. Peterček je šepetal: »Neka gospa stoji za šipo, pojdi jo no gledat, Francek.« Šla sta, Gospa se ni genila; čudila sta sc, pa se ji vendarle spošt-ljivo priklonila. A bila je le lescna soha, imela je žensko krilo in na glavi prave lase. Šele kasneje sta to opazila. Kar v glavo jima ni šlo, od čcsa žive ti ljudje, ki se po Pragi pote-pajo in nič ne delajo. Peterček je vprašal: »Kje pa dobijo hrano ti ljudje, ki nimajo nič polja?« Francek mu je pripomnil: »Kaj nisi videl pred mestnimi vrati vozov? Na njih dovažajo kmetje sem žito in živež.« Peterček je pač vidcl vozove, ali ni mu šlo v glavo, kdo daje Praža-nom denar za živež. »Aha,« se mu je zasvetilo v glavi, »aha, tamle tisto je tvornica za denar in na vsakega pride en del. Mogoče bi tudi nama kaj dali?« Francek pa se mu je smejal in je rekel: »E, bratec, zastonj ne boš nič-jsar dobil. Kdor nima premoženja po starših in noče beračiti, tisti dela in služi, da more živeti.« Preden sta dcčka dognala, kako v Pragi žive, se je že vrnil doktor Koren; oddaleč sta ga spoznala, vstala sta in mu hitela naproti. Prej se ni bil menil za inja; ko pa je videl, da se mu smejeta in ga Cesar Franc Jožef I. ob 86 letnici rojstva. 132 lovita za škric in mu poljubujeta roko, ju je spoznal in zaklical: »Aj, aj, to sta Konopaska! Kako pa je kaj?« Odgovorila sta mu: »Za naju dobro, ali mati še niso zdravi, peljeva jih v Toplice.« »Kje pa sta jih pustila?« »V gostilnici, Pismo sva vam hotela oddati. Je od gospoda doktorja Hvatala.« »To mc veseli, takoj ga bom prebral. Potem pa pojdem z vama vrcd k matcri; zdaj pa pojdita z mano.« Peljal ju je gor v sobo in je povedal svoji materi in sestri, da sta to njegova znanca. Žene in otrok ni imel. Dečka sta gospodo spodobno pozdravila: ko sta dobila nekaj za pod zobe, sta shranila za mater, Stara doktorjeva mati ju je pohvalila. Morala sta ji pripovcdovati o svoji mami. Da bi bolnico videli in spoznali, sta se napotili obe gospje z dečkoma v gostilnico. Ali na ulicah dečka nista vedela, kod in kam; trdila sta le: »V gostil-nici so!« V Pragi pa je sto in sto gostilnic! Doktor ju je vprašal: »Morda vesta vsaj za ulico?« Odgovorila sta: »Na nekem trgu je bilo!« »Nemara na .Živinskem'?« »Da,« sta mu pritegnila, »po živini se trg imenuje.« »Šli so torej na Živinski trg, kateremu pravijo zdaj Karlov trg. Ali to ni bil Živinski trg; to sta takoj spoznala, ko sta ga zagledala. In sp/ustila sta se v jok, da ne bosta več matere tiašla. Doktor jima je tedaj začel naštevati druge trge in je imenoval tudi Konjski trg. Prosila sta: »Tja naju peljite, to je tisti!« Bil je pač — toda katera gostilnica je prava? Nista jih razločila. Ho-dila sta od cne do druge, najprej po desni, potem pa po levi strani in v vsako sta poglc^ala, čc ni tam notri njiju vozičck in mati. Naposled sta jo res našla in sta bila jako vesela. Prosila sta doktorjeve, naj ne zamerijo, da so morali ž njima vred tako dolgo letati iz enega konca v drugi. Pa še zmenili se niso doktorjevi za to, ampak veseli so bili in pri-jazno govorili s Konopaskovko. Svetovali so ji, naj ostane v Pragi čez noč, in doktor je obljubil, da pogleda zjutraj k njim. Kcr je bilo še dosti časa, sta peljala dečka mater k cerkvi sv. Vida. Mati se je radovala, da bo videla grob sv. Janeza Nepomučana. Na Hradčanc sta pač težko peljala dečka, ali mlada junaka se nista strašila visokega griča. Prišla sta na vrh, ne da bi kaj počivala, vzela mater z voza, pa jo vedla v cerkev. Jokala je mati od veselja, ko je klečala prcd oltarjem sv, Janeza in 133 prosila svetega zavetnika češke zemlje za priprošnjo pri Bogu, in kar ločiti se ni mogla od cerkve, Sinova sta pa klečala poleg matere in tudi tožila svoje želje. Njiju prva želja se je gotovo tikala zlate matere. Niso se domenili, a vsi trije so obljubili Bogu in sv. Janezu, da bodo na poti iz Toplic zopet prišli v glavni hram Gospodov v Pragi, naj se že lečenje posreči ali ne. ¦= Bilo je vsem lahko in milo, ko so prišli iz cerkve. Mati se je opirala ob sinova, držala sta jo vsak za eno pazduho, pomagala ji na voz in se vrnila z njo zopet navzdol v mesto. Videl je to beki lepo oblečen gospod, in je vprašal, odkod sta dečka in kam gresta, Pa sta mu razložila vse, kam so namenjeni, in sta mu povedala. da peljeta mater v Toplice. Zmajal je mož z glavo nad tem, pa dejal: »Kaj jih bosta tako daleč peliaJa?« Pa sta odgovorila: »Z božjo pomočjo, bova.« Všeč je bil možu ta odgovor, pa je hotel vedeti, ali imata v Pragi kaj znancev. , »Seveda,« sta mu odgovorila, »gospod doktor Koren je naš znanec, Danes sva bila pri njem, on je pa že tudi bil pri nas v Detinu.« »Z gospodom doktorjem Korenom sva prijatelja,« je rckel gospod, »bom videl, kaj ve o vaju dobrega.« Pa se je mož poslovil. Nista vedela dečka, kaj gospod misli, mati je bila pa jako vesela novega znanca. Da bi spoznali Prago, se niso vračali Konopaskovi naravinost v go-stilnico, ampak so krenili, kamor so jih oči vlekle, Ogledali so si hrame Gospodove, in če je bil kateri odprt, so šli noter pa molili v njem. Na mostu so se pa pomudili celo uro. Šli so od sohe do sohe, a najdalje so se mudili na mestu, odkoder je bil vržen v reko sv. Janez. To jim seveida ni bilo nič kaj všeč, da jih je v gneči vse suvalo. Pes se pa še genil ni od voza. Verno ga je stražil, in če so za hip odšli, se jim !ni bilo treba bati, da jim bo kdo kaj ukradel. Šli so torej skozi ozke in krive ulice, umikali se ljudem semintja hitečim, a Peterček se je bal, da se bo ta ali ona visoka hiša nanj podrla. Veseli so bili vsi, ko so prišli na majhen trg. Posedli so tam ob kamenitem vodnjaku, gledali so na črepalnico z žično mrežo in občudo-vali blcsteče se izložbe in skladišča. Tukaj so bile naprodaj igrače, kakršne sta sama delala, ali neizrečno Iepše. In pa koliko je tu knjig in podob! Naprodaj so, pa šc vcdela nista, da jih je toliko na svetu. Petcrček je zagledal kaj lepo blago za telovnik, pa bi si ga bil rad kupil. Dovolili so mu mati, da je vprašal, po čem je. Prodajalec je rekel: »Po tri krajcarje.« 134 Prosil je torej mater in brata, da bi dala tri krajcarje, ter jima se-vedU svetoval, naj bi dala več in si več nakupila tega blaga, da ga bosta doma za dobiček prodajala. A Francek ga je prepričal, in sam kupcc je dejal, da so to le bar-vani — papirji, Na Staromestnem trgu jim je pa bil v o;či magistrat, ki so ga imeli za cerkev, ker je bil na njem stolp z uro, in na vprašanje, kateremu svet-niku je posvečena ta cerkev, se jim je povedalo, da je to mestna hiša. Ura tedai še ni bila popravljena, in zato niso videli smrti in dva-najst apostolov, ki vselej, kadar odbije ura, pridejo z ene strani na drugo, kar bi bilo vse tri izvestno zataimalo. Sredi trga so pomolili pred soho Matere božje, potem pa obiskali Tvnsko cerkev, prišli skozi Celctno ulico k Prašnemu stolpu, krcnili na desno na Prikope in so srečno dospeli na Konjski trg, dandanes Svetega Vaclava trg. __ Trudni so bili in lačni, poživili so se z juho, kruhom in pivom iln so šli kmalu k počitku. To noč sta spala dečka še na Havelkovem vozu, mati pa v svojem vozičku kakor običajno. XVII. Pozno popoldne je obiskal profesorja Korena gospod Zeman, njegov dobri prijatelj, vrl in bogat mož, gospodar dveh praških hiš na Mali strani. Povprašal ga je po Konopaskovih,.in ko se je doktor čudil, kako jih pozna, mu \e povpdal, da jih je srečal pred cerkvijo sv, Vida. Rekel je: »Govoril sem ž njimi in sem videl, da so pošteni ljudje. Sklicevali so se na vas, da ste njih znanec; prišcl sem torej, da mi po-veste o tnjih kaj več.« Doktor je pripovedoval, kar je sam videl in slišal v Detinu, in go-spodu Zemanu je bilo to jako po volji. Pripomnil je, da bi za vrlo mater in otroka tudi rajd kaj storil, in jc hotel plačati voznika do Toplic, da bi na poti toliko ne trpeli. Profesor pa je pojašnjeval: »Jaz mislim, da bi ju pustili, naj peljeta mater, sai sta močna, nič jima Ine bo škodovalo. Drugim otrokom bo to lep zgled, utrdi ju to v ljubezni, in še bolj plemenito bo njiju srce. In na drugem vozu bi morda uboga žena še ne vzdržala, v svojem vozičku ji pa jako ugaja.« Gospod Zeman imu je odgovoril: »Prav pravite. A zdaj ne vem, kako bi jim pomagal!« »Počakajte,« mu je svetoval doktor, »da pridejo nazaj, tedaj se po-kaže, kako bi jim pripomogli k sreči,« »Ali je kaj upamja, da bodo Toplice izlečile bolnico?« je vprašal gospod Zeman. Doktor je imel veliko upanja, ni pa pozabil, da pride vsaka pomoč od Boga; zato je pripomnil: »Scve, to je v božjih rokah; mi zdravniki pa 1 135 f z drugimi sredstvi tega ne dosežemo; ako žena ne ozdravi v Toplicah, zanjo drugod ni potnoči.« I Dobra prijatelja sta še dolgo govorila o mladih Konopaskih, i!n dok- tor je omenil Franckovo nadarjenost. Hvalil ga je, da se pridno uči, pri- povedoval je o njegovem rokodelstvu in pojašnjeval, kako je prislužil potrebnega dcnarja za pot v Toplice. In smeial sc je, kak umetnik je to, ter popisoval podobc, sošice in živali, ki jih izdeluje. Gospod Zeman je menil, da bi se Franckova nadarjenost lahko ne- govala; zato je rekel: »Če bo napredoval, mu bom sam preskrbel prilike, [ da se izvežba za dobrega podobarja.« »In za Peterčka,« se je pošalil doktor, »bomo izbrali nekaj lažjega, da si ne ba preveč belil glave.« Ali možai nista hotela dečkoma bodočega poklica narediti preveč Iahkega; sklenila sta, da jima pustita mater tudi zanaprej na oskrbi- To bo imelo izvestno dobre posledice. 1 Ggspod Koren je drugi dan že zgodaj prišel ter oddal Francku pismo n-sii doktorja v Toplicah. Tako jih je dobrotnik dobrotniku priporočil. Bog je tako dal, da nista mogla biti srečnejša. Vsevedoče njegovo oko je videlo njiju lepo ljubezen do matere — čisto in nehinavsko. Slišala sta o sebi mnogo hvale, ali nič jima ni bilo za njo. Hotela sta lc izpolnjevati četrto božjo zapo-I ved, pa če je ljudem to po volji ali ne. Nista peljala matere, da bi jo I kazala svctu ali pa vzbujala usmiljenje. To sta imela za svojo dolžnost in bi bila to storila, če bi ju tudi nihče nc bil videl. In res šc želela si | inista, da bi se to tako visoko cenilo, in nista bila lačna posvetnega pri- ' znanja in pcrvračila. In prav zavoljo tega jima je dal Bog to srečo tcr jima pošiljal dobrot- nike, ki so jima pomagali dovršiti, kar sta nameravala, in so skrbeli za njiju prihodnjo srečo. Ko so odhajali iz Pragc, so se poslovili še od Abrahama in Havelka in so zvedeli, da sta dobra moža iskala po vseh gostilnicah, če ne pojde kakšen voz v Toplice, h kateremu bi lahko pripregli iudi svoj voziček. Pa ni šel v tisto stran noben voz razen pošte, a te se nista upala poslu- žiti. Železnicc seve takrat še ni bilo. Priporočila sta se torej Bogu, uprcgla psa in sebe, pa sta brez ovire zapustila Prago. Franoek je imel označeno na listku, kod pojdejo. Da nc bi zgre- šila, sta se namenila, da se bodo držali vedlno velike ceste. Najhujc je bilo, ko sta prišla iz mesta. Strahovski klanec ju je dokaj izpotil, da sta poči- vala že pri Sv. Marjeti. Prišli so tisti dan le do Srednjega kluka; usmiljen kmet jim je dal tani prencčišče, da sta smela dečka zapeljati voziček v skedenj in leči na slamo. Veselilo ju je, da sta bila blizu matere, in nikdar nista šla od n|c, kadar so nočcvali. L Francek je skuhal prežgano juho. Gospodinja mu je dovolila. In ko | jc videla, kako varčuje, mu je dala raoke za cmoke, da se najedo. A dvo- 1 ^h 136 M mila je, da umeje deček cmokc tako dobro skuhati kakor juho. Ali nič I mu ni bila treba kazati, izurjen je bil tudi v tem in je skuhal take cmoke, da so dišali kmetu in kmetici. Vsi so se nasitili ž njimi, ali največ jih je pospravil Peterček, češ, da ne smejo pustiti, kar so jim domači darovali, da se ne zamerijo. Zato je pa slabo spal in zjutraj je pravil, da ga je potooči tlačila mora, ležeča mu na prsih kakor kamen. Mati je pa rekla: »Mora ti je ležala v želodcu. Ne maši preveč vanj, pa ne bo hodila nadte.« Cel dan je bil potem len, a Francek in Vohač sta morala vleči zase in zanj. Dospeli so za mesto Slan in v vasi Kutrovicah sta izprosila dečka drugo prenočišče. Rada bi bila prišla v Strebiz, ali zagledavši pred seboj klanec, sta odložila pot za drugi dan, Ponoči j.e pai prišel dež, in še zjutraj je pršelo. Čakali so torej, da je nehalo, in ko se je malo zjasnilo, so hiteli dalje. Ali žal, kar niso mogli s poljske poti, držeče poleg struge, pokrite z lužami in blatom. Voz se je nagibal na desno, nagibal na levo in kolesa so škripala. Mati je bila v strahu za otroka, a otroka sta bila v strahu za mater, V tem so šli kutrovski in neprobilski šolarji v šolo. Videli so, kako se ta dva neznana dečka trudita in ne prideta naprej. Pogledali so pod plahto, kaj neki peljeta, in zagledavši ondi bolno ženo, so nekaj šepetali. Frajncelk jih je nagovoril, rekoč; »To so najina mati. Bolni so. Pe-ljeva jih v Toplice, da tam ozdrave. Očeta pai nimava več.« Peterček se je pa pobahal, da je tudi šolar, in kar sta na cesti, ga uči njegov brat — Francek Konopasek. Dečki in deklice so obstopili voziček, se uprli ter vlekli, rinili, držali, pa vrteli kolesa, da je tekla z njih nmazana brozga. Konlopaska sta morala odstopiti, češ, naj si prihranita moč za na-daljnjo pot; otroci so jima spravili voz na veliko cesto. Tedaj sta Francek in Peterček zopet prijela za oje, in šolarji so se poslovili, krcnivši proti Kvilicam, kjer je bila šola. Za njih polmoč sta se jim zahvalila iskreno, rekoč, da ne bosta do- ^ brote pozabila do smrti. A Peterček je obljubil, da bo povedal doma svo-jim součelnpem, kako lcpo so se obnašali ti šolarji proti njima. To je bilo všeč nekcmu starejšemu učencu. Zaklical je tovarišem, naj počakajo, pa jih nagovoril takole: »Dečki in deklice, kaj ne vidite, da je tukaj klanec? Slišali ste, da bosta ta dva hvaležna dečka doma o nas pripovedovala. V čislih imcjmo čast, pa izvršimo, kar smo začeli. Šolar nc sme zapustiti šolarja. Mi smo šolarji, ta dva sta šolarja. Šolarji so na vsem svetu, držimo skupaj! Primimo voziček, pa jima ga potisnimo tjale gori. Potem jo bomo pa ubrali čez polje, koder drži pot od Drcnovca, požurimo se in pridemo še dosti zgodaj v šolo in k sveti maši,« Besede mladega govornika so otroke genile. Bilo je slišati: »Alo, kar pomagajmo. — Prav pridna sta. — Precej sta bila do nas kakor do bra- I 13? tov in sester. — Bog nam čuva starše. — Niso bolni, kakor njiju mati. — To je grozno! Očeta nimata. — Molimo za nje, da bi v Toplice ne hcdili zastoinj.« Voziček je pa ropotal. Kmalu so bili ž njim na koncu, še malo so tekli, potem so se pa od popotnikov srčno poslovili. Dokler so se videli, so se ozirali nazaj, da so naposled izginili — šolarji v dolino proti Kvilicam, Koncvpaskovi pa proti Strebizu.