AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 184.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 9, 1939
LETO XLIL —VOL. XL1L
Tudi med republikanci ne gre vse tako gladko
Cleveland, O. — Pri republikanski okrajni organizaciji v Cuyahoga okraju je pričelo vre-ti in pride morda še do precej ostrih političnih bojev. Vzrok nesporazuma je kandidatura republikanca John E. 0'Donnella, člana šolskega odbora, ki namerava kandidirati proti županu Burtonu. Zadnje dni se je dognalo, da so postali nekaterij uslužbenci pri državnem cestnem oddelku aktivni za 0'Donnella, kar pa ni všeč stari republikanski gardi, ki kontrolira ta dela.
Iz glavnega stana je že šlo povelje na governerja Brickerja, da take uslužbence takoj odslovi. Okrajni republikanski vodja, kongresnik Bender je pa ukazal, naj se še počaka s tem, da se stvar prej razjasni.
Na drugi strani so se pa tudi O'Donnellovi pristaši pritožili na governerja Brickerja češ, da se pritiska na državne uslužbence, da morajo delati za Burtona. Prosili so Brickerja naj izda popelje, da smejo državni usluž> benci delati za kogar pač hočejo v kampanji.
Videti jer da Hitler popusta na vzhodni fronti, da se izogne vojni
Danzig. — Senat prostega mesta Gdansk, ki je pod Hitlerjevim vplivom, se je izjavil, da je pripravljen pogajati se s Poljaki radi nesporazuma, ki je nastal zadnje čase v colninskem vprašanju. Poljaki so se tudi izjavili, da so pripravljeni z dogovori.
Diplomatje vidijo v tem Hitlerjevo roko, ki je najbrže ukazal poravnati nesporazum mirnim potom. Poljaki pa vidijo v tem svojo zmago, ker so se bili
izjavili, da hočejo ostati pri svojih zahtevah, pa naj pride kar hoče. Hitlerja je gotovo preplašila odpornost Poljakov.
Nazijci v Gdansku so namreč trdili, da je Poljska po nepotrebnem zvišala število svoji carinikov v Gdansku in ker je gdanski senat zahteval, da Poljaki umaknejo svoje carinske uradnike, je Poljska ustavila ves m^iip glanikov v Gdanskem, katera kupčija je za Gdansk živ-Ijenskega pomena.
Bricker se brani sklicali izredno zasedanje
Columbus, O. — Kongres Zed. držav je odločil, da vlada Zed. držav pomaga posameznim državam k plačevanju starostne pokojnine, ki se je zvišala od $30 na $40 na mesec. To pa le pod pogojeni, če država pomaga s polovico. To more pa dovoliti samo državna postavodaja in governer Bricker se je izjavil, da ne bo sklical izrednega zasedanja, ker da država nima denarja, da bi plačevala višjo strostno pokojnino. Governer Bricker pravi, da bi tako zvišanje pokojnine stalo državo od 11 do 12 milijonov dolarjev.
Na governerja se pritiska, da skliče izredno zasedanje posta voda je, da se nekaj ukrene radi žalostnega relifnega položaja v državi. Od WPA projektov so začeli odpuščati delavce, ki bodo zaprosili za relif. In ker mesta nimajo denarja, bo morala priskočiti na pomoč državna blagajna.
0hr ta ženska moda!
Mrs. Talitha Masters bo v dveh mesecih stara 99 let. Vid ji nekoliko peša, vendar ima še vedno tako dobre oči, da se zelo jezi na sedanjo žensko modo. ženica pravi, da je sedanja ženska moda naravnost škandalozna. Mrs. Masters je ves čas svojega življenja v državi Ohio in stanuje sedaj v Bedfordu. Nobenega zoba nima več, pa vendar ni bila nikoli pri zobozdravniku. Ve si je sama izpulila. Dvakrat je bila v kinu, pa še zdaj Boga prosi, naj ji odpusti ta greh. Prav dobro se še spominja Lincolnove smrti in pa ča sov civilne vojne. Z vso sigurnostjo pričakuje, da bo doživela 100 let.
-O-<
Prekinjeni manevri laške armade
Rim, Italija. — V pondeljek so bili nenadoma prekinjeni veliki italijanski manevri v severni Italiji. Nihče ne ve pravega vzroka za to. Vojaški strokovnjaki drugih držav pravijo, da so bili laški manevri velik fiasko.
Nekaj posebnega mora biti, ker se je Mussolini udeležil manevrov samo prvi dan, dočim je bil prejšnja leta poleg do zadnjega trenutka. Kakor trdijo zadnja poročila, je Mussolini zbolel za srčno boleznijo in da so ga odpeljali v Bologno v bolnišnico. -o--
V hiši sramote 21 letna Grace Reinhold je izpovedala na policiji, da ji je neki Charles Brown obljubil zakon i« jo odpeljal v hišo na 2217 E. l9th St. Tam je dekle videlo, da •Je to hiša sramote in je hotela Pobegniti. Brown ji je pa zagro-s smrtjo in da bo ubil tudi njeno mater, če ne ostane. Sodnik Stacel je obsodil nesramne-na 30 dni zapora, kar je na Vsak način veliko premila kazen.
Tornado v Michiganu
Detroit, Mich. — Sinoči je divjal po južnem Michiganu tornado, ki je zahteval eno smrtno žrtev, jih mnogo ranil ter napravil na hišah in po polju mnogo škode. Najbolj je divjal v Kalamazoo in Comstock, kjer je podrl 25 hiš in odtrgal strehe z mnogih drugih poslopij. Računa se, da je napravil tornado do $1,-000,000 škode.
--o-
Surprise party
New York. — James Mills, znani športnik, je spremil svojo ženo do ladje, s katero se je odpeljala na Angleško. Sam je pa najel prostor na aeroplanu, ki ga bo ponesel v Anglijo in bo tam Mills lahko pozdravil svojo ženo, ko bo stopila z ladje. To bo žena zijala, ker ji mož ni o tem nič povedal.
Slike mladinskih zborov
V četrtek večer bodo imeli pevci in pevke, starši in prijatelji mladinskih pevskih zborov priliko videti premikajoče slike, katere so bile posnete v Pitts-burghu 11. junija na dan koncerta in še druge zanimive slike. Obenem bo podal gl. predsednik razveseljivo novico iz Pitts-burgha, katere bodo mladinski zbori gotovo veseli. Vstopnine za ta večer ni nobene, le če hoče kdo kaj prostovoljno darovati. Slike se bodo kazale v SDD na Waterloo Rd.
v
Morda bo councilman?
Družini Mr. in Mrs. Joseph Wittrech, 2792 E. 122nd St., so vile rojenice prinesle krepkega sinčka. Mamica je sestra councilmana 10. varde, Mr. Eddie Pucla. Naše če, stitke!
Dodatno k poročilu
Pokojni Frank Verbič zapušča v Mariboru, Jugoslavija, sestro Poldi, poročeno Bizjak.
Bombaž za Španijo
Washington, D. C. — Export-Import banka je uredila vse potrebno, da se izvozi iz Zedinjenih držav 250,000 bal bombaža v Španijo in sicer vsak mesec po 25,000 bal. Banka bo v ta namen dala 80 odstotkov kredita, ki bo znašal do $10,000,000. Ostalo bodo pa financirali posamezni od-pošiljatelji.
Med Španijo in Zed. državami so se že dlje časa vršila pogajanja za trgovino. Za-kladniški tajnik Morgenthau je pa hotel, da se najprej pride do sporazuma glede $15,-000,000 vrednosti srebra, ki ga je prodala lojalistična vlada Zed. državam in za to srebro zahteva sedanja španska vlada denar. Francova vlada je tožbo izgubila in bo plačala za bombaž v dolarski vrednosti. -o--—
Poroka v Euclidu
Danes se poročita v cerkvi sv. Križa v Euclidu Dorothy Logar, hčerka poznanega slovenskega trgovca Mr. Antona Logarja in Mr. Carl Urankar iz znane Urankarjeve družine. Naše čestitke in vse najboljše v novem stanu!
V bolnišnico
Ant. Vrh, 22338 Arms Ave. je bil odpeljan v Huron Rd. bolnišnico. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Radi šunke in jajec
Nick Pilusku iz 438 Woodland Ave. je imel dobre namene, pa jih ni prav izpeljal Mislil si je, da, gre šunka in ocvrta jajca jaJco dobro skupaj. Zato je pri nekem mesarju "snel" lepo šunko, nekaj vrat naprej pa dva ducata jajec. Pred,no si je pa, mogel pripraviti dobro kosilo, ga, je povabila policija v zapor za 15 d,ni, kjer bo menda samo ričet.
8,000,000 možTpod orožjem v Evropi za manevre
Koncem tega meseca bo imela Evropa več kot 8,000,000 mož pod orožjem, ko se bodo vršile velike vojaške vaje v raznih državah. Nekatere države bodo poklicale toliko rezervistov, da kaže to že na splošno mobilizacijo. Nekateri vojaški strokovnjaki pa zopet trdijo, da je to število veliko pretirano in da je to samo baharija nekaterih držav, da bi vlile strah sosedom radi njih vojaške sile.
Nemčija bo imela na vojaških vajahi' 2,500,000 mož, kjer so vključeni tudi vojaki redne armade, ki štejejo en milijon mož. Italija bo imela 560,000 mož. Bolgarija 290,000, Madžarska 300,000, Poljska in Francija po 1,000,000, Anglija 750,000, Jugoslavija 340,000, Turčija 380,-000, Romunija 5*o,000, Grška 360,000. V tem številu ni všteta Rusija, Belgija, Nizozemska, Danska, Norveška in švedska.
-—o--
Včerajšnje primarne volitve
V raznih mestih države Ohio so se vršile včeraj primarne volitve. V Garfield Heights je zmagal Edward S. Crudele za županskega kandidata proti sedanjemu županu Cameronu. Oba sta demokrata. Crudele je zmagal z 100 glasovi. Crudele je vodil kampanjo proti igralnim strojem, kar je bilo očividno všeč volivcem. V Lorainu je dobil nominacijo sedanji župan Matus-zak na demokratski listi.
Anton Paur ubit
Minulo soboto se je smrtno ponesrečil v avtni nezgodi v Gary, Ind. Anton Paur, gl. blagajnik Hrvatske katoliške zajednice. Pokojnik je živel pred ustanovitvijo te organizacije v Pitts-burghu, Pa.
Sterling suknje Beno B. Leustig se priporoča ženskam za nakup finih Sterling sukenj. Mr. Leustig vas pelje v tovarno kadarkoli želite. Samo pokličite ga.
Japonci škilijo na Indijo
HRVATSKO VPRAŠANJE JE REŠENO
Belgrad, Jugoslavija. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je prišlo med Srbi in Hrvati do sporazuma. Zadnjo sredo sta se sestala dr. Maček, vodja Hrvatov in ministerski predsednik Cvet-kovič na Zidanem mostu, kjer sta se sporazumela na celi črti, nakar sta predložila pogoje regentu Pavlu v soboto. Regent je odgovoril Cvetkoviču, nakar se je ta zopet sestal z dr. Mačkom in potem je ta sklical svoje pod-vodje v Kupinec. Kolikor se je doznalo, se bo ustvarila nova hrvatska banovina, ki bo obsegala vse distrikte od Save pa do morja, vključno mesta Dubrovnik. Moč bana se bo pozneje določilo. Ka j bo z Slovenci še ni znano.
Vsa mahinacija Japoncev na Daljnem Vzhodu gre za tem, da se prežene Angleže in druge inozem-ce. Cilj Japoncev je v glavnem to, da dobe v posest bogate zaklade Indije.
Politika v Euclidu
Euclidski župan Sims je poklical v službo bivšega euclid-skega solicitorja pod županom Ely em, Staley L. Orra, ki naj bi pomagal sedanjemu solicitor j u Torbetu v zapleteni zadevi tirjatve bondov. Orr pravi, da nima to imenovanje nobenega političnega ozadja, ampak je strogo na bizniški podlagi. Euclid ima sedaj tožbo pred najvišjo sodni j o države Ohio radi zapadlih bondov, za katere se ni naložilo potrebnega asesmenta. Mnogi so pričakovali, da bo to vprašanje igralo važno vlogo pri prihodnjih volitvah in župan Sims bi to rad preprečil. Zato je pa župan Sims poklical na pomoč človeka iz nasprotnega tabora, da se pokaže nepristransko postopanje administracije v tej zadevi.
-—o--
SMRAI) V LEDENICI
Chester, Pa. — Neka gospodinja v tem mestu je poklicala prodajalno, kjer je kupil ledenico, naj hitro pošljejo koga, ker je v ledenici strašansk smrad. Prišel je moški, da pregleda ledenico, pa ni našel nič. Preiskoval je dalje in končno mu je nos povedal, da je 7 kleti — dihur.
S počitnic
Iz newyorske države pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem sledeči Cle-velandčani: Anton Malenšek, John Paulin, Matt Kenik.
Hong Kong, Kitajska. — Angleži z mrzlično naglico utrjujejo otok Hong Kong. Na vsaki višini postavljajo topove, s katerimi se obstreljava napadalne aeroplane. Hong-Kong leži v hribih in se zdi, da je to nepremagljiva naravna trdnjava, toda vsak vojaški strokovnjak ve, da Angleži tega ne bodo mogli dolgo držati, kadar bodo začeli Japonci prodirati v tej smeri. Japonci že sedaj kontrolirajo vso okolico okrog C an tona in imajo v posesti vsa pristaniška mesta. Japonci lahko napadejo Hong Kong s kopnega, pa tudi japonsko brodovje v teh vodah je močnejše kot angleško, ker Anglija ne more
poslati vsega svojega brodov-ja sem. Ce napadejo Japonci Hong Kong z morja in suhega, se Hcrng Kong ne more vzdržati.
K a k o r hitro pade Hong Kong v pest Japoncem, pride na vrsto Singapore in kmalu zatem bo vsa Indija z vsem svojim bogastvom v posesti Japoncev. Anglija se bo gotovo z vsemi silami branila izgubiti te važne kraje. Pričakuje se, da ji bo pomagala tudi Francija, ki ima tudi svoje interese tukaj. Gotovo pa je, da se bodo vršili tukaj še vroči boji, ker Japonci so trdno odločeni, da hočejo biti absolutni gospodarji na Daljnem Vzhodu.
Hitler in Mussolini nimata trdnih tal v republikah Južne Amerike
Washington, D. C. — Zedi-njene države pričakujejo mnogo trgovine od republik Južne Amerike. Zato so se pa tudi bale, da bo Francova zmaga v Španiji imela za posledico, da se vgnezdi nemški in italijanski vpliv v Južni Ameiiki, kjer ima Španija še vedno veliko besedo. Morda sta Hitler in Mussolini res mislila, da bosta s pomočjo gen. Franca zanesla svojo propagando v Južno Ameriko, toda kot se vidi sedaj, sta se v svojem pričakovanju temeljito zmotila in ne moreta zaznamovati tu-
kaj nobenega uspeha, ne na trgovskem ne na političnem polju.
Že šest mesecev je minilo, kar je Franco na vladi v Španiji, in vendar še .vedno pred-njačijo Zed. države kot dobre sosede Južni Ameriki. Nekateri so prerokovali, da bo hotela dobiti Španija nazaj svojo nekdanjo posest v Južni Ameriki, kakor Kubo, Porto Rico in drugo in to s pomočjo Hitlerja in Mussolinija, ki sta pomagala Francu v zadnji vojni. Kot se vidi, so bile to vse le želje nemškega in laškega diktatorja.
Strahovite razmere med Kitajci v mestu
V pondeljek so potegnili iz jezera truplo Kitajca Wong Younga. Mrliški oglednik se je izjavil, daj je bil Kitajec umorjen in truplo vrženo v jezero. Clevelandska policija je začela preiskovati in odkrila je straho-
Rockwell Ave. v Clevelandu.
Ko je Fong Gong to izpovedal na policiji, je rekel, da je zdaj pač najboljše, če si konča sam življenje, ker mu rojaki ne bodo prizanesli. Ko je bil Fong Gong bičan, je izpovedal, so ga gnali
vite stvari. Pronašlo se je, da po cesti z napisom, da je on "za
imajo Kitajci v mestu posebno dvorano, v kateri pretepajo in mučijo svoje rojake, ki ne morejo ali nočejo prispevati za obrambni sklad, ki je namenjen za podpolo Kitajski.
Kitajec Fong Gong, stanujoč na 978 Addison Rd., je izpovedal, da so ga še zadnji petek v tej dvorani strahovito pretepli, ker ni plačal $12.00, kar je bila njegova kvota za odpomo.č Kitajski. Mučilnica se nahaja na 2150
Japonce."
Na policiji so pričali še drugi Kitajci, ki so pripovedali, kako so jih uradniki kitajske oi'gani-zacije "On Leong" ustrahovali, jih mučili in pretepali, če niso vsak mesec prispevali denar za odpomoč Kitajski. Dajati so morali vse od $5 do $12 na mesec.
Kakor je dognala policija, zbero Kitajci v Clevelandu vsak mesec do $4,000 in to se nabere med 600 kitajskimi družinami v mestu. Kakor se sodi, so cleve-
landski Kitajci dozdaj zbrali že $100,000 in poslali na Kitajsko. Tukaj se nič ne vpraša, če delaš ali ne, dati moraš, pa dobi kjer hočeš, če pa ne daš, te primejo in te peljejo v to mučilnico, kjer te pretepajo ali sicer drugače mučijo, dokler ne plačaš, ali pa kdo drugi zate, izpovedujejo Kitajci.
Zato policija sodi, da je bil tudi umorjeni eden izmed žrtev, ki ni plačal zahtevane vsote in so zato postopali ž njim po svojih pravilih. Policija vneto preiskuje, toda Kitajci so molčeči, ker se boje maščevanja.
Policija je sedaj tudi dognala, da se pogreša dva Kitajca, ki sta bila na listi "slakerjev," ker nista prispevala zahtevane vsote denarja.
Novo podjetje
Slovencem dobro poznani prodajalec avtomobilov, Mr. Louis Pike, je odprl svojo lastno agen-turo, kjer bo prodajal fine Pon-tiac avtomobile. Agentura se nahaja na 2926 Mayfield Rd. in bo znana pod imenom Heights, Pon-tiac Co. ž njim v družbi bo Mr. C. Harmon, ki je bil prej solastnik firme Caning & Harmon. Mr. Pike je znan po svoji izredni prijaznosti, postrežljivosti ter poštenosti. Mr. Pike vam pove fakta kakor so in vas ne bo nikdar ociganil. Brez skrbi mu lahko zaupate. Kdor bi rad kupil nov avto, ali zamenjal starega, naj se obrne na našega rojaka Mr. Pika, ki stanuje na 16015 Midland Ave., telefon Potomac 0086. Ali pa ga pokličite na urad, Fairmount 8357. Mr. Piku pa želimo mnogo uspeha v novem podjetju.
--o--
Na newyorsko razstavo
Na 6. septembra se vrši na newyorški razstavi jugoslovanski dan. Kdor bi se takrat rad udeležil razstave in to prav poceni, naj pride danes zvečer ob osmih k Jožetu Grdini, 6121 St. Clair Ave. Tukaj se vam bo razložilo vse ugodnosti glede potovanja in drugo.
Progresivna zveza
V četrtek zvečer se vrši seja direktorija in članstva Progresivne trgovske zveze, začetek ob 9. zvečer. Seja se vrši v Clarkovih prostorih na Waterloo Rd. Vabljene so tudi ženske.
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminul v University bolnišnici rojak Louis Vranekovič, star 61 let. Doma je bil iz sela Samobor, Hrvatska, odkoder je prišel v Ameriko pred 17 leti. Pokojni zapušča malo sorodnikov, pa mnogo prijateljev. V Youngstownu zapušča brata Franka in sestro Jago Magolič. V stari domovini zapušča ženo in dve hčeri. Stanoval je pri Pavel Stakicbu na 392 E. 160th St. Bil je član društva Sloboda št. 235 HBZ in Eadničkega sam. podp. društva. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Avgust F. Svet-' kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru.
Fantek v nesreči
Robert Cvelbar, star 4 leta, stanujoč na 3626 E. 81st St. ima zlomljeno nogo, katero poškodbo je dobil na Aetna Rd. igrišču, ko ga je podrl na tla nek biciklist. Odpeljan je bil v bolnišnico sv. Aleša. Upamo, da bo kmalu zopet zdrav skakal okrog hiše. Nov pogrebni zavod
Naš slovenski rojak Mr. Joseph Urbas je odprl pogrebni zavod na 700 W. Erie Ave., Lorain, O. Mr. Urbas je sin slovenske Urbasove družine, ki je poznana in spoštovana daleč naokrog. To je prvi slovenski pogrebni zavod v Lorainu. Čestitamo podjetnemu rojaku.
V Ahmeek, Mich., se je farmar PaulShaltz močno vsekal v nogo. Zdravi se doma.
run
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
JAMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
U17 St. Olalr Avenue	Cleveland, Oblo
Published except SupdJtya mad Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pofttl, celo leto $7.00. U Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ____Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, »3.0C for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 184, Wed., Aug. 9, 1939
Pridite na razstavo
Pravijo, da je imel kongres prav
Oni, ki so kritizirali ameriški kongres, ker je pristrigel Rooseveltovo zapravljanje denarja, nimajo prav, kakor trdi ameriški business. Ameriški business se je že zadnjih šest let jokal, da mu vlada sili v škodo z raznimi agenturami in podvzetji, zato ne more dežela iz depresije.
Industrija in trgovina pravi, da se bo zdaj takoj obrnilo na bolje v deželi, ker je kongres pokazal, da bodo podjetja bolj brez skrbi investirala denar, ker se ne bo bati novih davkov.
Kongres je res pokazal proti koncu svojega zasedanja, da mu je resno na tem, da se enkrat čekira silne izdatke vladne administracije, ki morajo biti plačani končno le z davki. Zdaj je torej na businessu ležeče, da pokaže svojo dobro voljo in začne delati. Če se bo v prihodnjih petih mesecih pokazalo, da je bil kongres na pravem potu, ko je sekal na levo in desno vladne izdatke, potem bo kongres v prihodnjem zasedanju še bolj naklonjen businessu. Če se pa ne bo pokazalo nič izboljšanja razmer in bo trgovina ter industrija v istem polževem stanju kot je sedaj, potem pa tudi kongres ne bo več tako konservativen in bO1 dovolil vladi še večje izdatke, pa naj jih že plača kdor hoče.
Če bomo torej videli, da bo business upošteval naklonjenost kongresa in začel z živahnim obratovanjem, potem bomo lahko rekli, da je imel kongres prav, ko je črtal vladne izdatke. V nasprotnem slučaju pa, če bomo videli, da dežela niti zdaj ne bo mogla iz blata in sedanjega zastoja, potem bomo lahko rekli, da je imel Roosevelt prav in kongres je bil v zmoti.
Res da je zadnje kongresno zasedanje dovolilo več denarja, kot še kdaj kak kongres, toda končno se je le ustavil in rekel: do tu in ne dalje. Lepih trinajst bilijonov dolarjev je kongres dovolil vladi za obrambo dežele, za izboljšanje farmarjev itd., je pa na drugi strani prihranil milijone delavcem in businessu pri plačevanju varnostne zavarovalnine. Samo tukaj je kongres prihranil čez 900 milijonov dolarjev. Dalje je kongres oblažil davke businessu pri davku na čisti dobiček. Porazil je Townsendov predlog, ki bi pomenil zopet milijone davka. Obdavčil je plače javnih uradnikov enako kot so bili obdavčeni privatni uslužbenci. Prihranil je mnogo denarja vladnim uslužbencem, ki jim ne bo treba prispevati v politične svrhe. S tem, da je zavrnil nevtralitetno postavo, je kongres pokazal, da kongres vodi Zed. države in ne predsednik.
K vsem tem sklepom kongresa je business ploskal. Vprašanje je zdaj, če bo business svoje ploskanje tudi dejansko izvajal. To bomi videli v prihodnjih petih mesecih.
Spremembe v starostni pokojnini
Pričakuje se, da bo predsednik Roosevelt ta teden podpisal od kongresa sprejeti predlog glede raznih koristnih sprememb v starostni pokojnini. 45,000,000 oseb je danes v Zed. državah, ki spadajo v ta razred. Naj omenimo nekatere važne spremembe v tem.
Delavci kot delodajalci bodo plačevali v sklad starostne zavarovalnine samo en odstotek za prihodnje tri leta. Prejšnja postava je govorila, da bi se zvišalo plačevanje v prihodnjem januarju za pol odstotka. S tem je prihranjenih delavcem in delodajalcem okroglo $825,000,000 v prihodnjih treh letih.
Za brezposelno zavarovalnino bodo plačevali delodajalci v ta sklad samo od $3,000 zaslužka delavca in ne od celotnega zaslužka v enem letu. Business si bo s tem prihranil v treh letih $65,000,000.
Vdove, osiroteli otroci delavcev in starši, ki zavise za preživljanje od drugih, bodo dobivali po novi postavi mesečno pokojnino, največ $85. In ne eno gotovo vsoto naenkrat.
Starostno pokojnino se bo pričelo izplačevati leta 1940 in ne 1942, kot je govorila prvotna postava.
Najbolj važno v teh spremembah je gotovo to, da zdaj ne bo zavarovan samo delavec, ki plačuje v ta sklad, ampak faktično vsa družina. Naj navedemo zgled. Ko delavec do seže 65. leto in ima ženo, ki je tudi stara 65 let, ki jo more preživljati, bo dobil od vlade še za ženo vsak mesec 50 odstotkov kar bo dobival on.
Če mož umrje predno je 65 let star in zapusti vdovo z nedoraslimi otroci, bo vdova dobivala mesečno 75 odstotkov, kar bi dobival mož, če bi dobival pokojnino in 50 odstotkov dodatno za vsakega otroka. Enako je preskrbljeno, če delavec, ki bi bil deležen pokojnine, umrje in zapusti starše, ki so odvisni od njega. Po stari postavi bi dobila vdova, otroci in starši enkratno vsoto izplačano, ki bi znesla 3 in pol odstotka vsega zaslužka v času, ko j,e bila ta postava v veljavi in potem nič več.
F. Perme iz 19664 Tyronne Ave. poroča, da pri njih cvete hruška. Kaj se bodo bahali, na Rožniku bodo pa že kmalu zrele. No, bomo pa prišli kje okrog božiča pogledat k njim, če bodo dogorele.
West Park. — Dolgo je že odkar je videl kakšen dopis beli dan iz naše naselbine, zato sem se vsedel in v potu svojega obraza napisal ta dopis.
Veliko je govorjenja po naselbini kaj neki bo 11., 12. in 13. avgusta v Narodnem domu. To bodo dnevi za splošno razstavo raznih poljskih pridelkov v naši naselbini. No, da vam bom povedal vse, bom začel kar od kraja.
V	petek 11. avgusta ob osmih zvečer bodo imele naše Francke, Micke, Jožefine in sploh vse naše žene in dekleta priliko pokazati kako znajo peči razne torte in paje. Za nagrade bodo posebni trakovi (pankelci) tistim, ki bodo najboljše.- Sodnice bodo: Mrs. J. W. Norton iz Rocky-River Drive in Miss Hulda Schuele od Cleveland Press časopisa.
V	soboto 12. avgusta se bomo pa zavrteli, to se pravi, da bomo plesali. Kakor se bo v petek pokazalo katera zna najboljše peč, tako se bo v soboto pokazalo kdo zna najboljše plesat in bo imel vsak priliko pokazati kaj zna. Za ples bo igrala Frank Kožuhova godba. Vstopnina je samo 25 centov.
V	nedeljo 13. avgusta bo pa glavna stvar. Tukaj smo večina vsi več ali manj farmarji in bodo naši Franceljni, Andrejčki, Janezi, Pavli in sploh vsi naši kmetje in njih boljše polovice, seveda iz naše naselbine, prinesli različne svoje pridelke, kakor reže, peso, korenje, papriko sladko ali hudo, sladko koruzo, fižol, paradižnike in sploh vse kar pridelate na svojih njivah in vrtovih. Vsi tisti, ki hočete kaj razstaviti, prinesite v Narodni dom pred enajsto uro dopoldne. Sodniki bodo: Mr. Gabriel Simon, County Club Agent; Mr. Paul Young, School Garden Supervisor in Mr. Rainer od Harvey Rice Gardens na Buckey Road.
Ob treh popldne bodo nastopile dekleta "West Park Cadets" članice SžZ št. 21 pod vodstvom Miss Helen Ko'žely. Vsaki dan se bo tudi dalo $10.00 v gotovini. Torej rojaki v Clevelandu in bližnjih naselbinah 11., 12. in 13. avgusta rabimo znani ameriški izraz: "Go w-est young man, go west!", s tem ne mislim samo mlade fante, pač pa vabim splošno vso javnost od blizu in daleč'. Vsa ta prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom vseh društev v naši naselbini. Ves dobiček je namenjen za naš novi Narodni dom. Na svidenje v Jugosloven-skem delavskem narodnem domu W. 130th St. in McGowan Ave.
Z narodnim pozdravom za Jugoslovanski delavski narodni dom,
John Mismas, tajnik.
--O--
Lepi spomini in priporočilo
Čitala sem dopis Mr. Grdi-nata o potovanju v Lemont, ali na naše ameriško Brezje, sem se nehote spomnila nazaj na našo domačo vas, ko so se možje, fantje in dekleta, staro in mlado odpravljalo na slavno božjo pot, na Brezje. Popotnico so si navezali v rdeče rute (cule) in jih nataknili na marele in hajdi na lojterne vozove. Veste taka vožnja ni bila nič kaj prijetna in zadovoljni so bili, čeprav so se vozili na trdih sedežih in po slabih kolovozih. Vozili so se in včasih jih kar po tri dni ni bilo nazaj. Tam so resnično delali pokoro na božjih potih.
Tukaj pa gremo za par ur na vožnjo, pa nas nemore že nihče zadovoljiti. Vedno godrnjamo, da trese in da niso dovolj dobri sedeži, le samo pomislimo kako so se naši starši
vozili po slabih potih in skoraj se moramo sramovati naše ne-potrpežljivosti. Ko so se naši stari romarji vozili proti domu jim je sijalo veselje in zadovoljstvo iz obrazov, ker so dobili tolažbe pri Mariji.
Večkrat čitam v dnevniku Ameriški Domovini kako naši rojaki odhajajo na obisk v domovino in želim si, da bi mogla biti z njimi in zopet zreti lepoto naše domovine, tiste naše hribe, ki jih krase prekrasne cerkvice in iz lin zvonikov se glase zvonovi in vabijo pobožne romarje, da se pridejo zahvaliti Mariji in jo tudi prositi še za bodoče, česar potrebujejo za dušo in telo. Mislim si, da bi bilo zelo lepo, če bi se enkrat vsi Slovenci zbrali in pohiteli na božjo pot v Lemont k Mariji. Prav primerno bi bilo, če bi se kakšna organizacija zavzela za to.
Slovenska ženska zveza bi lahko spravila skupaj dosti ljudi in tudi njeni vežbalni krožki bi napravili zelo lep vtis in s svojo navzočnostjo bi tudi povečali vso slovesnost, ker se povsod tako lepo postavijo, bi se tudi pri Mariji v procesiji in tako bi se lahko vsa SŽZ izročila v varstvo Marije, ker boljšega si ne moremo misliti kot izročiti našo mladino Mariji v njeno varstvo. Kaj mislite drugi o tem?
Ker sem že pri božjih potih naj še omenim, da se še lahko priglasite za v Carey in sicer do 11. avgusta. Bus bo odpeljal izpred Narodnega doma ob eni popoldne in nazaj pridemo 15. avgusta, kadar si boste sami določili. Voznina je dva dolarja. Za našo skupino bo v Carey sv. maša ob 4:30 zjutraj. Ker je Videti, da bo več Slovencev zbranih na tej božji poti, bi vas prosila, da bi se zvečer malo bolj skupaj držali pri procesji. Da bi se tudi naša slovenska molitev in pesem slišala in bi napravili kolikor mogoče lep vtis. Zelo lepo bi bilo, da bi se zbrali zvečer po procesji, ob enajstih, v cerkvi in skupaj zapeli nekaj nabožnih pesmi in litanije in odmolili rožni venec. To je samo moje priporočilo. Lepe pozdrave.
Apolonija Kic. --o-
Dr. Carl G. Opaskar
čal svoje medicinske študije in] prejel doktorsko izpričevalo. V [ vseh svojih študijah je izvrstno napredoval in bo gotovo narodu v korist in ponos.
Zadnji dve leti je bil zaposljen kot zdravnik v St. Alexis bolnišnici in na Polyclinic bolnišnici v Clevelandu, kjer si je izpopolnjeval svoje znanje kot medicinski in operacijski zdravnik. Posebno pozornost je posvečal materinskim in otročjim boleznim. Skušnje ima obilo v vseh ozirih in pričakujemo od njega, da bo dober in uspešen zdravnik, da bomo lahko ponosni na naše slovanske zdravnike.
S svojim zdravniškim znanjem v vseh ozirih, kar spada v njegovo področje nam bo on, kakor so nam vsi drugi slovenski zdravniki in profesionisti v ponos.
Novi poslovodja
Dr. Carl G. Opaskar
Doktor Carl G. Opaskar sin Mr. in Mrs. Frank Opaskarja nam sporoča, da bo te dni odprl svoj urad, ki bo najmodernejše opremljen z vsemi sredstvi za zdravljenje človeških bolezni, bodi si z zdravili ali operacijami. Urad se bo nahajal v poslopju Cleveland Trust banke na vogalu 152. ceste in Pepper Ave. (740 E. 152nd St.)
Dr. Opaskar je prva leta pohajal v farno šolo sv. Vida in nadaljeval in dovršil študije na Roosevelt Junior High School in Cathedral Latin višji šoli.
Vseučiliške študije je dovršil na John Carroll in St. Louis vseučilišču, kjer je leta 1935 prejel naslov "Bachelor of Science and Medicine." Leta 1937 je dokon-
Če verjamete alf pa ne
mnttttfnmmmnmmimtammnmttnt
V kopalnici sem vrata lepo zaklenil za seboj, da ne bi morda kdo silil čez zemljo v drugo ozemlje, dokler ga imam v posesti jaz. V banji je bila topla voda, kakor sem se prepričal s kazalcem, katerega sem previdno vtaknil v vodo, da bi ne bilo kake škode, na prstu ali pa na vodi. Dve ogromni brisači sta čakali ob banji, da bom po kopeli vtisnil svoje telo vanje in se ožmel, kakor pravimo.
Potem sem šel pa mimo banje k oknu, se naslonil nanj in gledal doli na vrt. Zdaj imam še priliko, da se navžijem zelene tra-
Anthony Skufca
Anthony Skufca ali kakor je boljše poznan pod imenom Tony, je bil imenovan poslovodjem novega kegljišča v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Tony je bivši lastnik "Euclid Bowlmg AH^ys-' in izvrsten kegljač zadnjih 15 let. Udejstvoval se je pri kegljaških :skmah v raznih mestih in državah.
Mr. Skufca se že pripravlja, ia si ustanovi kegljaško ligo, ki :o začela z vajami 18. septembra. Kdor se zanima in želi vpi-ati svoj tim za na novo kegljišče SDD, naj se obrne osebno ali telefonično na Mr. Skufca. Njegov naslov je 18713 Kildeer Ave. ali pokličite KE-2863-W, ali pa se lahko obrnete tudi pismenim potom do njega na omenjeni naslov.
Novi prostori bodo odprti 16. septembra. Torej 16. in 17. septembra bodo kegljali "The Col-Mnwood Shale Brick" proti "The Lintz Recreation" ob priliki od->rtije teh novih prostorov.
Ta prizidek je veljal $40,000 n bo imel osem posameznih kegljišč alleys) in v kleti pa prostora za štiri partije balincarjev. —-o--
Demokratska seja 32. varde
V četrtek večer 10. avgusta se bo vršila važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ta seja je zelo pomembna in velike važnosti za vse članstvo našega kluba, ker je vprašanje, katerega kandidata se bo indorsiralo in potem enotno podpiralo pri primarnih volitvah. Zelo nevarno bo za naše kandidate, če člani ne indorsira-jo enega izmed naših slovenskih kandidatov.
Po vradi se sedaj vrši propaganda, ki jo vodijo nekateri naši rojaki, katerim je narod deveta briga in bi menda najraje videli, da bi bil kandidat druge narodnosti izvoljen na mesto Slovenca. Agitira se namreč, da je bolje, da ne indorsiramo nobenega naših kandidatov, da se bodo naši glasovi cepili, da bo na ta način imel priliko biti izvoljen tujec. Ta nakana se mora preprečiti in nikakor ne dopustiti, da bi nas kosali in nas imeli za iz-
igravanje. če hočemo, da bomo upoštevani in imeli političen vpliv, moramo biti edini in in-dorsirati enega naših kandidatov in mu tudi vsi pomagati do izvolitve.
Tako smo delali v preteklosti in z uspehom izvolili Slovenca, ali se bomo dali preslepiti nekaterim našim rojakom, ki agitira-jo za kandidate druge narodnosti? Ali bomo ostali zavedni slovenski državljani in podpirali enega izmed naših slovenskih kandidatov! Pridite gotovo na sejo, ker od vas je odvisno kdo bo izvoljen. Zaprisežen bo tudi odbor za leto 1939. Naš sodnik Frank J. Lausche je bil napro-šen, da pride in izvrši zaprisego. Tudi več drugih važnih stvari imamo za rešit. Pridite gotovo!
Jos. Muzich.
ST. CLAIR RIFLE CLUB
vice, katere ne bom videl nekaj dni, ali dlje.
Da bi se šel kopat? Ne vem, ali ljudje norijo ali kaj? Prvič kopel jako škodi dopoldne, drugič je pa za moje telo popolnoma brezpotrebna zamuda časa, ker sem se skopal šele včeraj zjutraj doma. V tem času se pa tudi nisem valjal kje v blatu, ali da bi premog nakladal, ali malto mešal, da bi moral v čistko.
Tako sem si prigovarjal in sklenil, da se kopal ne bom in se ne bom. Nekaj časa sem še slonel na oknu, potem sem si pa zmočil par las na glavi, vrgel brisače v vodo, da se bodo zmočile in lepo odkrevsal nazaj v moje taborišče.
"Prav dobro mi je dela kopel," sem rekel bolničarki, ki mi je med tem popravila ležišče.
"Aha, pri nas že vemo, kaj je treba," mi reče ponosno.
Eno figo veste, sem si mislil in dobro se mi je zdelo, da sem jih tako na lepem ukanil.
Potem sem se vlegel v posteljo in potrpežljivo čakal, kdaj se bodo začeli znašati nad menoj z na-daljnim raziskavanjem. Da bi le kmalu začeli, da bo prej konec popravljanja mojega telesa.
Pa so res kmalu začeli. Najprej sta na vso sapo priletela dva zdravnika, kot bi se jima kdove kam mudilo in sta me še enkrat vsega previzitirala, če sem sposoben za na ploh. Rekla sta, da sem. Zelc sem bil vesel te pohvale, da rem še tako zakej.
Ker smo preložili otvoritev novega strelišča iz 6. na 20. avgusta, smo obenem preložili tudi streljanje. Torej streljali bomo v nedeljo 13. avgusta, člane prosim, da to upoštevate in se udeležite streljanja v nedeljo polno-številno in sicer pridite na farmo žo zjutraj in pripravljeni' za delo. Izid zadnjih vaj je sledeči:
J. Novak............ 23
J. Sušel............21
L. Kushlan........14
F. Sietz.............. 23
F- Kosec............ 20
J. Urankar.......... 18
F. Turšič.......... 22
A. Antonin.......... 21
F. Spenko.......... 20
J. Peterka.......... 13
A. Dolgan.......... 11
F. Jeleršič........ 14
A. Novak............ 21
L. Ferkol.......... 18
F. Kobal.......... 15
A. Urankar.......... 18
A. Baraga............ 15
Tajnik.
-o-
EUCLID RIFLE CLUB	
	.. .. 11
Mandel........	..... 21
	..... 12
Kunstel........	.. .. 15
Janževich.....	.. .. 16
Sober .......	.. . 18
Dolenc........	16
Lampe.........	13
Klaus .........	16
Kastelic.......	.. .. 20
KOZJE MLEKO NI ZA DOJENČKE
O kozjem mleku se je že prej vedno trdilo, da ni primerno za dojenčke, ker ni zdravo. Zdaj je preučil to vprašanje temeljiteje neki zdravnik na otroški bolnišnici v Gottingenu. Uspeh njegovih opazovanj potrjuje pravilnost starega naziranja. Tudi pri takih otrocih, ki so dobivali poleg kozjega mleka še materino, so nastale motnje v prebavi, slabokrvnost in manjša odpornost nasproti nalezljivim boleznim. Tudi če so dobivali dojenčki vitamine, se niso razvijali tako dobro, kakor bi se bili, če bi bili dobivali kravje mleko. Zdravnik naglaša, da s svojim dognanjem nikakor noče omalovaževati kozjega mleka, ki ima svojo redilnost za odrasle.
To je pa naš Jimmy. Pa. ne smete misliti, da žvižga na prste, ampak je prste vtaknil v
usta samo, da se bolj postavi.
Potem je pa bolničarka prinesla neke šivanke in stekleničice in prvo dejanje veseloigre se je pričelo. Najprej sem moral požreti eno pilno, o kateri nisem vedel, če naj bi mi pomagala, ali škodila. Vprašal pa tudi nisem, ker sem že naprej sam sebi obljubil, da bom vse storil, kar mi bodo ukazali, da bom zapisan v bukvah te bolnišnice kot bolnik največjega potrpljenja in uda-nosti.
Potem me je pa prijela za desno roko. No, to bo pa že šlo, če se bomo samo za roke držali, sem si mislil. Pa me ni prijela morda iz kakega posebnega dopadaje-nja, ampak je bilo nekaj drugega. Vzela je namreč dolgo šivan-ko, nekaj manj kot dva čevlja dolgo, kot sem v naglici z očmi premeril in mi jo je, krota nemarna, zarila naravnost v ramo. že sem jo mislil kreniti po roki nad tako neslano šalo, pa je že vzela šivanko ven. Nisem vedel, ali mi je hotela koze cepiti, ali mi je hotela vbrizgati kako sredstvo proti glistam, če ne mar proti oslovskemu kaši ju. Morda bi me bilo kaj bolelo, pa se nisem zanesel in je bila šivanka že pod kožo, predno sem vedel, kaj bolničarka počne.
Potem je pa pobrala svojo ropotijo in me pustila samega. Rekla mi je še, da me bodo prišli iskat okrog enajstih in je odšla. Zdrava ostani, če se več ne vidiva. Pa sva se še, pa šele potem, ko sem jaz prišel z onega sveta.
(Dalje prihodnjič.)
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1935
WINNETOU
Po nemikem Uvlrmlk« K. M»ym
Preiskovalni sodnik sara-evskega atentata
ia»iiii»i:itiii:»i»»n»muumumuimumi.tMt»iiiiiii»»»t:»imuuui»ninmmm
"Zelo bi me bolelo, če bi mi Winnetou tega ne dovolil."
"Ne samo, da ti dovolim, še prosim te, bodi poleg! Tvoja navzočnost bo morebiti mnogim mnogim belim rešila življenje. Postava osvete zahteva kri belih, Pa tvoje oko je kakor solnce, ki s svojo gorkoto raztopi led in ga spremeni v osvežujočo vodo!
Veš, kaj sem izgubil! Bodi ti moj oče, bodi ti moja sestra, prosim te, Charli!"
Solze so mu zalile oči. Sramoval se jih je, kdo drug bi jih videti ne smel. Odhitel je v utico.
Tistikrat je bilo prvič, da me je imenoval po mojem krstnem imenu Kari. Izgovarjal ga je — po angleškem Charles — Charli. Odslej me je vedno tako klical.
Pripovedoval bi vam naj o pogrebu —•
Vem, da bi bil popis indijanskih pogrebnih slovesnosti za moje bravce zanimiv. Pa če mislim na tiste žalostne, tužne ure, mi je še danes tako hudo pri srcu, kot da jih šele pravkar doživljam. In popis slovesnosti bi se mi zdel skrunitev. Ne skrunitev grobnic, v katerih počivata Inču čuna in Nšo či na Nugget cilu, ampak skrunitev spomenika, ki sem jima ga postavil v svojem srcu in ki nad njim vedno skrbno čuvam.. Zato prosim, da smem opustiti opis.
Posadili smo Inču čuna na njegovega konja in nasuli krog njiju zemlje, da se konj ni mogel več geniti. Potem je dobil konj kroglo v glavo. Tak je indijanski običaj pri pogrebu poglavarja. In še več zemlje smo nasuli krog jezdeca, da ga je vsega pokrila s konjem in orožjem vred. Zemljo smo obložili do vrha z večkratno lego kamenja.
Nšo či je na mojo prošnjo dobila poseben grob. Nisem hotel, da bi s« njenega telesa zemlja dotikala. Posadili smo jo ob deblo košatega drevesa in pozidali krog nje trdno, visoko, votlo pri-amido. Iz njenega vrha je molelo drevo.
Obiskal sem nekaterekrati z Winnetouom grobova na Nugget cilu. Nihče se ju ni dotaknil.
III.
Ponesrečeni načrti.
Ko so se zagrnili grobovi nad Inču čuno in njegovo hčerko, je naročil Winnetou svojim ljudem, naj pripeljejo konje, ki smo jih pustili spodaj v soteski.
"Zakaj je poslal moj brat po konje?" sem ga vprašal. "Soteska je strma in kamenita, težave bodo imeli s konji."
"Vem. Pa se mora zgoditi. Kiowe hočem prevariti. Sprejeli so morilca v svojo sredo. Zato bodo morali umreti, vsi — vsi!"
Njegov obraz je bil trd, njegov pogled grozeč, če se mu je namera posrečila, so bili Kiowe izgubljeni.^
Za sebe sem sodil Kiowe milo-je ko Winnetou. Res so bili naši sovražniki, tudi moji. Rts so se zavzeli za Santerja. Niso pa bili krivi, da sta padla Inču čuna in Nšo či. Čemu bi morali vsi Umreti —? Taka kazen je bila prehuda za nje.
Ali bi se dal Winnetou pregovoriti? Morebiti bi ga razjezil. Kaj za, to! Vsaj poskusil sem lahko. In prilika je bila ugodna. Sama sva bila na jasi. Apači so odšli po konje, Stone in Parker sta šla z njimi. Nihče bi n? čul, če bi tudi dobil na mojo prolnjo trd odgovor, ki bi bil v ušesih drugih ljudi za mene žaljiv.
Povedal sem mu torej, kaj mislim o njegovi maščevalni name-ri> In začudil sem se — ni mi °dgovoril jezno. Temno me je sicer gledal, pa mirno je dejal:
"Pričakoval sem, da mi bo moj bfat tako odgovoril. Po njego-vih nazorih ni bojazljivec, kdor Se ^sovražniku umakne."
"Ne mislim tako! Ne bom se umaknil Kiowam. že celo sam
sem premišljeval, kako bi jih vse zajel. Toda Kiowe niso krivi zločina, ki se je zgodil. Zato bi ne bilo pravično, če bi jih tako krvavo kaznoval!"
"Zavreli so se za morilca! Sem pridejo, napasti me mislijo! Pa jim naj še priznašam —?"
"Ne, ni jim treba priznašati! Kazen zaslužijo, toda tako hude kazni ne! žal mi je, da hoče tudi Winnetou zagrešiti usodno napako, ki je kriva, da bo izumrlo rdeče pleme!"
"Katero napako misliš?"
"Da se rdeča plemena med seboj koljejo in morijo, mesto da bi se složno branila zoper skupnega sovražnika.
Dovoli, da ti odkrito govorim! Kaj misliš, kdo je na splošno pametnejši in nadarjenejši, rdeči ali beli človek?"
"Beli. Pravim tako, ker je res. Beli imajo višjo izobrazbo, več znajo ko mi. V vsem nas nadkriljujejo."
"Res je. Nadkriljujejo vas. Ti pa nisi navaden rdeči človek. Veliki Duh ti je naklonil darove, kakršnih celo pri belih ljudeh ni pogosto najti. Tvoj razum je bitter, tvoje oko vidi dalje, mnogo dalje nego oko navadnega bojevnika. In zato hočem, da misliš in čuvstvuješ, kakor mislijo in čuv-stvujejo \beli, ki, kakor praviš, rdeče nadkriljujejo.
In zato me poslušaj! Kolikokrat izkopljete bojno sekiro pa se morite in prelivate bratsko kri! Ali ni tako početje strašen, nepretrgan samomor—? In kdor pri tem samomoru sodeluje, ga je tudi sokriv! Inču čuna in Nšo či sta padla, ni rdeči človek kriv njune smrti, ampak beli. Mori-loc se je zatekel h Kiowam in jih pregovoril, da nas napadejo. To nas.sicer opravičuje, da jih primerno sprejmemo in se z njimi borimo ter jih kaznujemo, nikakor pa nas ne opravičuje, dH jih postrelimo kakor pse. Tudi Kiowe so tvoji rdeči bratje! Ne pozabi tega!"
Tako sem mu prigovarjal. Tiho me je poslušal, nazadnje pa mi je dal roko:
"Old Shatterhand je resničen, odkritosrčen prijatelj vseh rdečih ljudi! In prav govori, da je samomor, če se med seboj pobijamo. Storil bom kakor želi, zajel bom Kiowe, pa jih spet izpustil. Le morilca mi morajo izročiti."
"Zajel? Pravi! Pa kako? Morebiti ima moj brat isto misel kakor jaz?"
"Katero?"
"Da. bi zvabili Kiowe na tak kraj, kjer se ne morejo braniti."
"Da. Tak je moj načrt."
"Tudi moj. Dobro poznaš hribovje in zato sem te mislil vprašati, ali je kje tod kak primeren kraj za take namene."
'Je. In niti daleč ni odtod. Ozka soteska je, v njo bom zvabil Kiowe."
"Ti bo uspelo?"
"Da. Sotesko obdajajo strme, nedostopne stene. Zaprli jim bomo vhod in izhod, vdati se morajo, če nočejo, da jih vse pomorimo. Pustili jim bomo življenje in se zadovoljili s Santer-jem."
"Hvala ti moj brat Winnetou ima srce, ki je vedno odprto za dobro besedo.
V Karlovcu živi upokojenec, mož, ki je 1.1914. kot preiskovalni sodnik raziskaval zadevo s sarajevskim atentatom. To je Leo Pfeffer, ki je bil 1. 1914. star 37 let in ki bi bil zaradi svojega službenega posla skoraj izgubil življenje. Srbski nacionalisti v Bosni so se zarotili proti njemu, tako da je moral biti prestavljen iz Sarajeva v Tuzlo.
Ob 25 letnici sarajevskega atentata so ga obiskali domači in tuji časnikarji, katerim je o svojem preiskovanju 1. 1914. pripovedoval takole:
"Moja vest je mirna, zakaj izpolnil sem samo svojo dolžnost. Nimam ničesar skrivati in nočem skrivnosti o preiskavi nesti s seboj v grob.
Na dan atentata sem se s hčerko sprehajal po sarajevskih ulicah. Mesto je bilo v zastavah malo zaradi Vidovega dne, malo pa zaradi prestolonaslednikove-ga obiska. Takoj sem videl, da je varnostna služba malomarno organizirana. Ko je avtomobil s prestolonaslednikom in njegovo ženo odpeljal mimo, sem šel v bližnjo kavarno.
Nekaj minut pozneje so me prišli iskat, naj takoj odidem v pisarno. Komaj sem dospel tja, so mi pripeljali Principa s krvavo glavo. Množica ga je bila stolkla. Ne da bi se kaj obotav-ljal, mi je Princip povedal:
"Jaz sem izvršil ta atentat, zakaj prestolonaslednik predstavlja habsburški imperializem, ki duši narodno življenje Jugoslovanov."
Takoj sem začel s preiskavo, 'priznanje
vladalo v javnosti silno razburjenje. Predsednik vlade Wiesner je sam prišel v Sarajevo.
Moje postopanje pri preiskavi se je dunajskim krogom najbrž zdelo prepočasno, zakaj nekega dne sem dobil iz prestolnice sporočilo: "Pospešite zaključek preiskave, zakaj Srbija mora dobiti ultimati."
Nazadnje se mi je posrečilo, da sem pripravil do besed zarotnika Tridka Grabeša, ki je priznal, da je bila pripravljena še druga bomba.
Med preiskavo sem živel čisto sam zase. Vsako jutro meje prišel iskat na stanovanje avtomobil, poln oboroženih policitov, ter me odpeljal v pisarno.
To je bilo tiste tesne dni v juliju 1914 pred napovedjo vojne. Točni dan napovedi je bil odvisen od izida preiskavi, čeprav je bil ultimat sestavljen že prej.
Največje težave pri preiskavi je povzročala vzajemnost zarotnikov in navdušenje mladih nacionalistov. Nekega dne sem na primer dobil pismo iz Rusije. Odprl sem ga v pisarni in sem nenadno začutil dušeč vonj, kije prihajal iz sivega papirja, katerega sem držal v roki. Začutil sem, da mi je strašno slabo . . .
Kakor so strokovnjaki ugotovili, je bil papir prepojen z duš-ljivim sredstvom, ki naj bi me bilo umorilo. Nikdar se nam ni posrečilo, da bi bili ugotovili, kdo je pismo poslal.
Zasliševanje Principa ni šlo nikamor. Atentator je odgovarjal samo z enozložnicami in večinoma zanikavo. šele, ko sem mu predočil vsa dejstva, je žalostno sklonil glavo, kar j.e veljalo kot
Navzlic vsem zlobnim govoricam z Dunaja ni srbska vlada nič vedela, da se pripravlja atentat.
Ko je na koncu sodne razprave predsednik vprašal obtožence, če se kesa j o, je vstal Princip in dejal v imenu vseh:
"Ne obžalujemo ničesar. . . ."
IZDOMOVfNE
med katero me je oblegala množica časnikarjev z vsega sveta. Ko je čez nekaj dni bila odkrita vsa zarota atentatorjev, je za-
Nobeden od krivcev ni niti enkrat med preiskavo priznal, da bi imel kakršnekoli zveze s katerim zastopnikom srbske vlade.
—Cirkularna žaga je porezala prste na desni roki mizarskemu vajencu Francetu Koprivni-karju. Z Brega pri Litiji.
—	Pa še enega Litijčana je zadela nesreča: delavčev sin Lojze Muzga je padel s stopnic ter si zlomil levo roko.
—	Rudarju Kristjanu Godini iz Zagorja ob Savi je pri delu padel v oko drobec premoga.
—Pri delu je odletel progov-nemu delavcu Štefanu Vodliji v spodnjo čeljust kos železa.
—Padel je ter si zlomil desno roko Janez Kralj, sin zidarja iz Begunj.
—Tri mesece stara kokoš je začela nesti jajca in potem klo-čiti v vasi Slavonska Orahovica. Ta neprirodni pojav se je dogodil tamkajšnje Batove podružnice. Piška, ki je bila stara komaj tri mesece, je začela nositi jajca, ki so bila velika kot golobja. Ko je bilo jajc dvanajst, je začela kločiti. Lastnik sedaj z radovednostjo pričakuje, kaj se bo izleglo iz drobnih jajčec. Bržkone je njegova kokoška najmlajša kločka v državi.
—Orožniška zaseda pri zaklanih kokoših. Skozi Morje pri Framju je šla ciganska družina. Ciganke so se razkropile po vasi, z njimi pa je zmanjkalo veliko kur. O tem so bili obveščeni orožniki, ki so šli za cigani, pa jih niso mogli zaslediti, pač pa so našli v dr. Hojnikovem gozdu
Pilot Decker ni veclel, lcaj bi napravil, ko je odpovedal motor pri njegovem letalu, ko je letel nad obrežjem pri Staten Island, N. Y., kjer je bilo kakih 2,000 oseb. V zadnjem trenutku je. za krenil letalo proč od ljudi, posnel štiri strehe na hišah in treščil pri peti hiši na dvorišču na tla. Pilot je bil samo lahko ranjen.
In morebiti sodi danes že tudi o neki drugi zadevi mileje?"
"V kateri?"
"Hotel si priseči smrt vsem belim, pa prosil sem te, da bi počakal, ko se bodo grobovi zagrnili nad tvojimi rajnimi. Danes smo jih pokopali —. Ali smem zvedeti, kaj si sklenil?"
Molče je zrl v tla, pa uprl v mene pogled. Njegove oči so bile jasne in mirne. Pokazal je na utico, kjer sta počivala Inču čuna in Nšo či, ter dejal: (Dalje prihodnjič)
pri Polskavi v grmovju več za- k° spal na^ nekem kozolcu klanih kur, očiščenih in zavitih v cunje. Pri teh kurah so se skrili v zasedo ter čakali. Res je prišla zvečer mlada ciganka po kokoši, orožniki pa so jo prijeli. Je to Julijana Miler iz Pliberka, ki pa ni hotela izdati, kje so skriti njeni tovariši. Tatinsko Juli-jano so orožniki spravali v sodne zapore.
—Zažarelo je nebo nad planinami nad Lučami, da se je videl odsev daleč po Savinjski dolini, celo do Celja. Na vse načine so si ljudje razlagali, kje gori. šele drugi dan je prišla točnejša vest, da je začel goreti velik borov gozd na Podvolovju nad Lučami. Ogenj se je zaradi močnega vetra in suše hitro razširil in objel precejšnje komplekse gozda, last uprave knezoškofijskih posestev Marijinega grada v Naza-rjih pri Mozirju. Na kraj požara so prihiteli lučki gasilci in takoj stopili v akcijo. "Ker pa tukaj ni vode, so kopali okrog ogroženega gozda jarke in tako požar omejili. Koliko škode je požar povzročil, še ni znano. Potniki, ki so se peljali danes zjutraj iz Logarske doline, so še videli ob jutranjih urah oblake dima, ki so se dvigali nad Podvolovljem.
—Betnavski studenec se dobro obnese. Povsod tožijo zaradi hude suše, ki jo povzroča silna vročina, mariborski vodovod, ki je prejšnja leta pri vsaki manjši suši trpel pomanjkanje vode, pa letos z lahkoto zmaguje vse velike naloge. Novi studenec v Betnavi daje toliko vode, da se pokrije razlika, katero je povzročila voda v vodnjakih glavnega vodovoda na Teznem. Maribor je letos v primeru z drugimi našimi mesti (Belgrad itd.), kjer jim vode zelo primanjkuje, v srečnem položaju, da ima vode dovolj-
—Velika gasilska slavnost v Prožinu. Prostovoljna gasilska četa v Prožinu je imela velik dan. V kratkem času, saj obstoja šele leto in pol, si je s prihranki in darovi kupila novo motorno brizgalno. Že v soboto zvečer so fantje zakurili velik kres, ki je opozoril ljudi daleč na okoli, da naj pridejo v nedeljo v Prožin in se vesele s Prožinčani. V nedeljo dopoldne je bila pri Sv. Lovrencu slovesna sveta maša, pri kateri je g. župnik govoril gasil-cerrt o pomenu organizacije, katere delo in namen je — ljubezen do bližnjega. Posebno mnogo ljudi se je zbralo v Prožinu ob 2 popoldne, kjer je bila slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne. Iz Celja sta se pripeljala podpredsednik narodne skupščine narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič in župni starešina in podstareši-na Gasilske Zajednice g. Konrad Gologranec. Po blagoslovitvi je spregovoril g. poslanec Mihelčič in izrekel gasilcem čestitke. Župni starešina g-Konrad Gologranec je imel na-j to krasen in vzpoduden govor, j da naj se gasilci še z večjim I veseljem oklepajo svoje organizacije, da bodo tudi oni lahko čez leta obhajali jubilej, in se ob tem jubileju veselili svojega dela za svojo občino in za narod.
—V celjski bolnišnici je umrla 10-letna hči posestnika Kralj Slavica.
—Z zova je padel v Hudi-nji pri Vitanju 3-letni posestnik Kušer Konrad in si zlomil desno nogo v členku.
—	Usoden padec s kozolca. V Levcu pri Celju je padla 13-letna hči posestnika Zupane Vera in dobila nevarne poškodbe na glavi in vsem telesu.
—	Še o vlomilcu Avžnerju. Poročano je že bilo da je Avž-ner priznal že 15 vlomov v teharski občini in celjski okoli-
Ponovno moramo pribiti,
na reki Mississipjnt ko je zadel v drug parnik. Poškodovan ni bil nihče od posadke.
na Babnem. Sreča je bila, da je Avžner spal in ni slišal stražnika, ki se je priplazil do njega in ga presenetil, da ni mogel uiti ali celo uporabiti orožje, ki ga je nosil nabitega s sabo.
—	Pogreb Miha Novaka. V avtoforgonu so odpeljali iz Maribora truplo mladega pone-srečnega jadralca Miha Novaka v njegovo rojstno mesto Višnjo goro. Slovo Mariborčanov je bilo presunljivo. Ogromne množice so se zbrale na pokopališču na Pobrežju pred mrtvašnico, v kateri je ležal pokojni jadralni letalec na mrtvaškem odru. Med pogrebci je bil zastopnik naše vojske poveljnik mesta general čeda Stanojlovič. Vod vojakov je izkazal pokojniku zadnjo čast. Pogreba so se udeležile vse jadralne skupine mariborskega Aerokluba z oblastnim odborom na čelu. Mrtvaški obred je opravil bogoslovni profesor df. Meško. Od mlade žrtve sinjega športa so se poslovili številni tovariši z lepimi govori. Ves čas pogreba je krožilo nad pogrebci letalo mariborskega Aerokluba, s katerega so vrgli tovariši pokojniku venec v slovo.
—	Nesreča brez hujših posledic v Retečah pri škofji Loki. Vročino je skoraj izpraznila Ljubljano, kar se je poznalo tudi na Sori, ki je imela pri Retečah in Medvodah toliko kopalcev, kakor še nikdar. Posebno živahno je bilo v reteškem kopališču, kjer skoraj od samih kopalcev ni bilo več videti vode. Posebno veselje so imeli seveda otroci, ki so se v bližini kopališča čofali v topli vodi. Ta otroški živžav je opazovalo z brvi, ki tam vodi čez Soro, okrog 20 gledalcev, med katerimi so bili nekateri tudi oblečeni. Nenadoma pa zahrešči ograja in vseh dvajset gledalcev, ki so se nanjo naslanjali, pade kake tri metre, globoko v vodo. Večini se ni zgodilo nič hujšega, kakor da so se ustrašili in da so mokri morali bresti iz vode. Med gledalci pa je bila tudi mati s štiriletnima dvojčkoma. Pri padcu je že mati sama padla, ali tako nesrečno, da je izgubila zavest, ali pa jo je zgubila zato, ker ni znala plavati. Potegnili so jo iz vode in začeli obujati k zavesti. Oba otroka pa je voda nesla naprej in so kopalci uprizorili pravo dirko za njima. Kakor hitro je kdo dosegel otroka, je navadno tudi ž? zdrsnil na spolzkem dnu in mu je otrok zopet ušel. šele kakih 30 m od brvi navzdol se je končno posrečilo dvema kopalcema, da sta otela vsak svojega dvojčka iz valov in ju spravila na breg. Seveda je razumljivo, da je bil prvi vzklik matere, ko se je zopet zavedla: "Otroci!" in okoli stoječi so jo hitro potolažili, da se tudi dvojčkoma ni nič hudega zgodilo.
MALI OGLASI
Išče se soba
Boljši moški išče opremljeno sobo pri boljši slovenski ali hrvatski družini, v bližini St. Clair Ave., med 60. in 74. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v upravi tega lista._(185)
Hitremu kupcu
se proda hiša, 8 velikih sob, kopališče, ves trd les, 3 garaže, velika klet, furnez in korita za pranje. Proda se radi dediščine. Hiša je vredna med brati $3,250. J. Luschin, 7113 Myron Ave., tel. HEnderson 6054.	(186)
ci.
Sobo s kuhinjo
išče ženska. Naj bodo brez poda je^ aretiral stražnik Gajšek j hištva. Naslov naj se pusti v
Alojz, ki je zasačil vlomilca, uradu tega lista.	(185)
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1939_'
Ko zagleda oba tujca v svoji sprejemni sobi je bil videti nekoliko začuden.
Kočija pred vratmi je seveda naznanjala obiskovalce, toda mislil je, da je kdo izmed njegovih župljanov.
Nihče ni povedal njemu niti cerkovniku o prihodu vojvode, čudil se je torej s kom bo imel opravka in kaj želijo ljudje od njega.
Mehanično se obrne proti Bibiani, toda stara služkinja je že zbežala.
Vojvoda je pa razumel začudenje svojega gostitelja. »
"Pri moji veri," reče zdajci vojvoda Sairmeuse, "planila sva, gospod abe, v vašo hišo in jo z naskokom vzela. Jaz sem vojvoda de Sairmeuse in to je moj sin, markiz."
Duhovnik se prikloni, toda ni bilo videti, da bi bil kaj začuden radi visokega naslova gostov.
"Čast mi je," odvrne z rezerviranim glasom, "ker me je obiskal bivši gospodar tega okraja."
Poudarjal je besedo "bivši" na tak način, da ni bilo mogoče dvomiti o njegovem sentimen-tu napram novodošlecema.
"K nesreči," nadaljuje, "tu ne bosta našla udobnosti, katerih sta vajena in bojim se —"
"Neumnost!" ga prekine vojvoda. "Star vojak ni izber-ljiv, in kar je dobro za vas, gospod, je dobro tudi za naju. Bodite prepričani, da vaju bova bogato poplačala za vsako neudobnost, katero vam povzročiva."
V očeh duhovnika se posveti. Ta breztaktnost, da neprijetna domačnost, da, skoro sramotilne besede, vse to je razplamtelo ogenj in sveto jezo skrito v srcu duhovnika.
"Sicer pa," reče Martial z veselim glasom, "sva se že zabavala radi strahu Bibiane, ki nama je že povedala, da je v kokošnici koklja —
jo bolno hčerko. Denarja nisem imel, torej sem mu dal kokoš in mu naročil naj jo izroči ženi, da naredi krepko juho."
Stara služabnica je pri teh besedah skoro omahnila, toda kmalu pride k sebi, koraka do sredine sobe, se upre z eno roko ob bok, dočim z drugo divje rogovili po zraku.
"Vidite, takšen človek^so naš gospod. Manj pameti imajo kot otrok. Vsak neumni kmet, ki jih sreča, mu lahko na-tveže l^ar hoče. Vsaka laž privabi solze v njih oči, potem pa delajo z njimi, kar hočejo. Na ta način jim potegnejo čevlje z nog in jim odnesejo zadnjo skorjo kruha. Bertrandova hči je ravno tako bolna kot sem jaz ali vi."
"Dovolj tega!" vzklikne župnik z resnim glasom. "Dovolj!" Potem pa, ker je iz skušnje znal, da njegov glas ni mogočen dovolj, da bi zaprl usta klepetavi strežnici, jo prime za roke in jo odpelje iz sobe.
Vojvoda Sairmeuse in sin se začudeno spogledata.
Kakšne vrste komedija se odigrava pred njima? Toda najbrž ne, kajti njihovega prihoda nihče ni pričakoval.
Na vsak način pa župnik niti očetu niti sinu ni ugajal, kajti videti je bil preveč samostojen, da bi smela pričakovati od njega pomoči. Kljub temu sta pa poslušala kaj se godi zunaj. Na hodniku so se čuli pritajeni glasovi, katerih eden je bil jako zapovedova-len. Služabnica je zaporedoma začudeno vzkliknila.
Toda obiskovalca nista mogla razločiti ene same besede.
Kmalu stopi župnik zopet v sobo.
"Upam, gospoda," reče z veličastnim glasom, kateremu se ni bilo mogoče upirati, "da mi oprostita ta smešni nastop. Župnik v Sairmeuse ni tako siromašen kot je ona pripovedovala."
"Se reče, gospod markiz, koklja je bila tam."
Zdajci se je stara služabnica zopet prikazala. Bila je videti vsa obupana radi zadnjih besed.
"Sveta devica! Gospod, kaj naj naredim!" vzdihuje. "Koklja je zginila. Nekdo jo je moral ukrasti."
"Nikar ne obtožuj nepremišljeno!" jo svari župnik. "Kok-Ije nam nihče ni ukradel. Ber-trand je bil danes zjutraj pri
Niti oče niti sin ne najdeta odgovora.
Vojvoda začne zdajci govoriti o dogodkih, katerim je bil pred nekaj dnevi priča v Parizu, govoril je, kako so ljudje z navdušenjem sprejemali vrnivšega se kralja Louisa XVIII.
K sreči je prekinila služabnica njegovo nadaljno pripovedovanje.
Bibiana stopi v sobo vsa obložena s porcelanom, srebrni-
koraka močan moški v belem predpasniku, ki nosi tri ali štiri vrste raznih jedil.
Župnik je po služabnici naročil vsa ta jedila in pijačo v vaški krčmi, kar je prej izzvalo vzklik začudenja od strani Bibiane.
Trenutek pozneje zasedejo župnik in njegovi gostje prostore pri mizi.
Ako bi tako močno objokovana koklja morala priti na mizo namesto tega kosila, tedaj je Bibiana morala priznati, da ne bi bilo dovolj za vse. Vojvoda Sairmeuse in sin sta razvijala naravnost orjaški a-petit.
"Prisegla bi, da nista ničesar jedla že štirinajst dni," je priznala. drugega jutra neki prijateljici.
Abe Midon ni bil lačen, da-si je bila ura že dve popoldne in ni jedel ničesar še od preteklega večera.
Nepričakovan prihod bivših gospodarjev Sairmeusa je napolnil njegovo srce z žalostnimi mislimi. Prepričan je bil, da prihod ne pomeni ničesar dobrega za njegove žup-ljane.
In ko se je igral z nožem in vilicami in se delal kot bi jedel, je v resnici opazoval oba gosta in ju študiral z natančnostjo, ki je lastna duhovnikom.
Vojvoda de Sairmeuse je bil star 57 let, toda je zgledal mlajši. Vse razsipnosti njegove mladosti niso mogle škodovati njegovemu železnemu u-stroju. Bil je orjaške postave, ponosen na svojo moč in čedno zunanjost. Njegov obraz je izražal njegov značaj. Na njem si videl vse miline in vse zločine dvorjanika. Ob istem času pa je bil ignoranten, praznoveren kot so bili vsi tedanji plemenitaši.
Martial pa, dasi ne tako orjaški kot njegov oče, pa je bil kljub temu odličen kava-lir. Ni čuda, da so ženske kar divjale radi njegovih modrih oči in za njegovimi kodrastimi lasmi, katere je posedoval še od zgodnje mladosti, in katere je seveda podedoval po svoji materi.
Svojemu očetu se je imel zahvaliti za energijo, in priznati moramo, tudi za perverznost. Toda glede vzgoje in razuma je bil precej višje nad očetom. Toda dočim je bil oče razburjen in je v naglici izvršil vsako delo, je bil sin hladnokrven in je nastopil šele po dobrem premisleku.
Ta dva moža sta torej dospela v mirno Sairmeuse vasico, in abe Midon, ki je poznal razmere, ljudsko mnenje in položaj, v katerem se je nahajala dežela, se je ustrašil, ko je pomislil, kaj prinese bodočnost. Pri takem premišljevanju ga vzdrami Bibiana, ki stopi v sobo in naznani:
"Gospod vojvoda," reče, "g. Lacheneur in njegova hčerka sta zunaj in bi rada govorila z vami."
ČETRTO POGLAVJE Ime Lacheneurja ni vzbudilo nobenih spominov v glavi vojvode.
Vzrok je bil, ker vojvoda ni nikdar živel v Sairmeusu.
In če bi tudi bilo tako, kako bi se mogel on kot dvor j a-nik pri kralju zmeniti za navadnega kmeta, katerega je vedno smatral za nekaj ničvrednega.
Vendar je vojvoda Sairmeuse napenjal na vso moč svoje možgane in neprestano ponavljal:
"Lacheneur — g. Lacheneur — "
Toda Martial, ki je bil lastnik bolj ostrega opazovanja kot oče, je kmalu dognal, da se je duhovnik stresel, ko je zaslišal Lacheneurjevo ime.
"Kdo je ta človek, abe?" vpraša vojvoda z malomarnim glasom.
"G. Lacheneur," odvrne duhovnik, očitno se obotavljajoč, "je sedanji lastnik Sairmeuse gradu."
Martial, lokavi diplomat, ni mogel zadržati lahnega nasmeha, ko je slišal ta odgovor duhovna, kajti bil je na to pripravljen. Toda stari vojvoda poskoči s svojega stola.
"Ah!" vzklikne, "torej oni lopov, ki je bil nesramen dovolj — spustite ga noter, že-nišče, naj takoj pride!"
Bibiana se umakne, dočim postaja abe vedno bolj nemiren.
"Dovolite mi, g. vojvoda," reče v naglici, "da pripomnim, da ima g. Lacheneur velik vpliv v teh krajih — razžaliti ga, bi nikakor ne bi svetoval."
"Že razumem — mi, naj bom diskreten, toda
taki sentimenti so popolnoma jakobinski. Če bi Njegovo Veličanstvo pislušalo enake nasvete, tedaji bi bila odobrena prodaja vseh posestev. Vraga! Naši interesi so enaki! Ako je revolucija vzela plemenita-šem njih lastnino, je povzro-
čila tudi siromaščino duhovščini."
"Lastnina duhovnika ni od tega sveta, gospod," reče abe s hladnim glasom.
Že je nameraval Sairmeuse dati nesramen odgovor, ko se prikaže Lacheneur v spremstvu svoje hčere.
..........................................................................................................................................................
[	ŽENE IN DEKLETA
Sedaj je čas, da si izberete (na Will Call) fino in najnovejše mode g zimsko "STERLING" suknjo od $14.50 naprej, ali FUR COATS od = S69.00 naprej, direktno iz tovarne, in to po veliko nižjih cenah kakor na 1 kateri drugi razprodaji.
Samo pokličite me ali mi pošlji«« vaš naslov, ne glede kje stanujete, = da pridem p<> vas in vas peljem v tovarno, če kupite ali ne, in to vsak I dan kakor tudi ol) nedeljah dopoldan.
Se priporočam,
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
VAŠ KANDIDAT ZA COUNCILMAN A 23. VARDE
S iiiE3iiiiiuuiiic3Hiiititiiiic3iHinininLaiiiiiiiiiiitg3iiiiniiiiticaiiiiiiiiniig3iinnMiiuc3iiniiiintic3iHnntniic3iHM
AMERICAN RADIATOR PR OD TJ C T S
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnikar-Štefan Robash
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Nase globoko sožalje
Direktorij Slovenske banke izreka globoko srčno sožalje ob smrti zaslužnega bančnega uslužbenca
FRANKA VERBICA
ki je bil dolgoletni in zvest bančni delavec in vsestransko naklonjen podjetju ves čas njegovega službovanja.
Njegovi soprogi in hčeri, kakor tudi vsem njegovim in njenim sorodnikom izrekamo naše sočutno sožalje.
DIREKTORIJ SLOVENSKE BANKE.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob ool devetih zvečer.
Ohran?te ta kupon, je vreden 25f>
M
jorjm
meni, da prosi miloščine za svo- n0 in steklenicami, za njo pa
NOV POGREBNI ZAVOD V LORAINU
JOSEPH URBAS
SLOVENSKI POGREBNIK naznanja odprtij o slovenskega pogrebnega zavoda na
700 W. Erie Ave. Telefon: 2144
Stanuje na 1700 E. 28tH St.—Tel.: 7270 LORAIN, OHIO
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE in HALF-AND-HALF
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.
John Potokar, lastnik
HEnderson 4629