/*m!eri$k/i Domovina AMERICAN IN SPIRIT 9@RQ6N EN UNOUAO« OmS /*• m/M’g w e/%-m— h o n/« e National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1968 SLOVCNIAN MORNINO NCWSPAW ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI ŠtudenSovski izgredi vznemirjajo Mehiko Ko se Mehika pripravlja na olimpijske igre, se študent je v glavnem mestu spopadajo s p o 1 i c i j o in vojaštvom MEXICO CITY, Meh. — Prihodnji mesec se bodo začele tu olimpijske igre, naj večje športne igre, kar jih pozna moderni svet. To bo prvič v njihovi zgodovini, da bodo te igre v deželi s španskim jezikom, prvič v Latinski Ameriki. Mehika, ki se je V zadnjih desetletjih notranje u-stalila in kar sorazmerno z ostalo Latinsko Ameriko napredovala, se hoče z organizacijo iger in njihovo izvedbo postaviti pred Vsem svetom. Vse je potekalo nekam v redu in brez večjih motenj, dokler ni Prišlo v juliju do študentovskih izgredov, ki so privedli do odločnega nastopa policije proti razgrajačem. Posebni oddelki Policije “granaderos”, katerih naloga je, krotenje demonstrantov, so zasedli začasno eno srednjih šol, pripravnic za študij na Visokih šolah. Ko so študentje Proti temu demonstrirali, so granaderos odšli, zamenjala pa lih je vojska. To je povzročilo vrsto napetosti in študentje so zasedli nekatera univerzitetna Poslopja. Vodniki demonstrantov so zahtevali od vlade, da razpusti Posebno policijo “granaderos:s/, 0clpusti policijskega načelnika v glavnem mestu, izpusti vse politične jetnike in ukine določila o kaznivosti podtalnega delovanja v kazenskem zakoniku. Vlada je °hljubila proučiti edino zadnjo zahtevo, za izgrede pa je začela dolžiti “komunistične agitator-le”- Vse kaže, da imajo ti res dekana svoje prste vmes, še bolj klavna pa je “nova levica”, kot drugod po svetu. Pretekli teden je predsednik ^Publike Diaz Ordaz ukazal arrnadi, da je pregnala demon-atante iz univerzitetnih tal in ta z vsemi poslopji vzela pod svoj ^adzor. Ker so v neposredni bli-Jni univerze olimpijski stadion, ^hrnpijska vas in razna igrišča, 0 navzočnost vojakov tam po-azala domačinom in še bolj tujini, da v Mehiki le ni vse v redu Vlad; m trdno, kot pripoveduje na propaganda. fortasovi izgledi slabi h Washington, d.c. — d0- r° poučeni senatorji trdijo, da j° ^zgledi 2:1, da Fortas ne bo ^ek>s potrjen od Senata za rhovnega zveznega sodnika, .n* v Senatu potrebne dvo-et j inske večine za končanje azprave. Južni senatorji in dru-^ nasprotniki Fortasa so nam-objavili, da bodo z neomeje- razpravo onemogočili glasove. je^a vztraja na trditvi in . oaje odločena zahtevati vsaj in p- - j jene Poskuse za omejitev neome-razprave. NvS-t0pna zjasnitev. Hladno, eez ternperatura okoli 70 dan, ponoči 50. Novi grobovi Frank Gačnik St. Na svojem domu na 1215 Tangerine Parkway, Winterha-ven, Fla., je umrl 73 let stari Frank Gačnik St., ki je živel do pred 8 leti, ko se je preselil v Florido, na 4396 Ammon Rd., S. Euclid. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA kot mlad fant. Zaposlen je bil do upokojitve pri Bailey Meter Co. Zapustil je ženo Anno, sina Franka, hčer Ann Gruber ter 5 vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na All Souls pokopališče v Chardonu. Joseph Adamich V torek zjutraj je doma umrl Joseph Adamich z 21350 Arbor Ave., star 73 let, rojen v Mali Račni, od koder je prišel pred 50 leti. Delal je pri Muny Light Co. do upokojitve. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Družina, sinova Alberta, (pri Cleveland Police) in dr. Roberta, ter 4 vnuke, v Kanadi sestro Anno Rapus, v strem kraju pa brata Franka Adamicha in sestro Mary Polšak. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ in Modern Woodmen of America. Pogreb bo v petek ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. ..o----- Rusi odhajajo s Kube WASHINGTON, D.C. — Odnosi med Havano in Moskvo so se v zadnjih letih precej ohladili. Istočasno so sovjetski tehniki in vojaški strokovnjaki izvež-bali in poučili v rabi orožja kubanske oborožene sile. Tako so ti postopno odhajali s Kube, kjer jih je sedaj baje le še okoli 3,000, tem tem ko jih je bilo leta 1962 preko 22,000. lilo in Naser navzkriž! Nemška polielja začela ®AMm nastopati proti študentom razgrajačem Wallace ponudil mesto podpredsednika Hooverju CLEVELAND, O. — Kot po-'oča zadnji Newsweek, je Wal-'ace ponudil podpredsedništvo ra svoji volivnici direktorju FBI E. Hooverju, ki pa je po-audbo gladko in brez premišlje-/anja odklonil, i Jugoslovanski maršal bi rad imel čim preje konferenco “nevezanih”, Naser pa jo zavlačuje. KAIRO, ZAR. — Sovjetski vdor na Češkoslovaško in zasedba te po sovjetskih in satelitskih četah sta posredno povzročila nevoljo in navzkrižje med Naserjem in njegovim starim prijateljem predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom. Pred časom sta se ta dva domenila, da se bosta potrudila za organizacijo nove konference “nevezanih” držav, ki naj bi znova postale delavnejše v mednarodni politiki. Nova konferenca je bila predvidena za prve mesece prihodnjega leta. Tito je vabil na njo na vseh svojih letošnjih in lanskih potih v tujino. Sovjetski vdor v ČSR je v o-čeh Tito povečal potrebo po konferenci nevezanih oziroma neopredeljenih držav, ki naj bi se trudile za preprečitev novega vala mrzle vojne, ki je na tem, da pljuskne preko Zahoda in Vzhoda. V Belgradu bi to konferenco zato radi pospešili, pa naj bo že v New Delhiju v Indiji ali v glavnem mestu Abesini-je Adis Abebi. Predsednik Gamal Naser gleda na položaj z očmi Moskve, kateri je dolžan težke stotine milijonov ne le za novi Asvanski jez in elektrarne, ampak tudi za novo orožje, ki so mu ga Rusi dobavili po lanskem polomu njegovih oboroženih sil v spopadu z Izraelom. Zaveda se, da bi na taki konferenci prišlo nujno na dnevni red vprašanje sovjetskega napada na ČSR in nemara tudi obsodba Sovjetske zveze v zvezi s tem. Zato se v Kairu ne ženejo preveč za konferenco, preje delo za njeno sklicanje namerno zavlačujejo. Tak odnos Kaira do konference je povzročil nejevoljo v Belgradu in na-vkrižje med Titom in Naserjem. FRANKFURT, Nem. — Senegalski predsednik Senghor je tudi odličen član senegalske literarne družine. Njegove spise poznajo tudi v Evropi. Mož ima pa to smolo, da mora b aniti svobodo tudi v svoji senegalski domačiji pred napadi znane “nove levice”, ki ima svoje zavetišče na univerzi v Dakarju. Senghor je moral začasno zapreti univerzo, da ukroti domače rogovileže. Seveda mu tega ni nova levica mogla ne pozabiti ne odpustiti. Čakala je na priliko, da se “maščuje”. Pripetilo se je pa, da je bil predsednik Senghor povabljen na knjižni sejem v Frankfurtu, kjer naj bi bil dobil nagrado za svoje delo v Afriki. Nova levica je hotela slavnostno zborovanje v cerkvi sv. Pavla preprečiti. Proti njenim nakanam je pa o-stro nastopila nemška policija. Aretirala je voditelja demonstracij, ostale študente pa razgnala. Značilno pa je, da je pariška nova levica “posodila” nemški znanega francoskega voditelja nove levice Cohn-Bendita, da pomaga pri organizaciji demonstracije. Policija se pa ni cere-monila z njim, ga je zajela in priprla. V nemški javnosti ni nihče razen levičarjev protestiral proti odločnemu nastop-., varnostnih organov. Selasije v Belgradu BEOGRAD, SFRJ. — Včeraj je priletel sem na Titovo povabilo abesinski cesar Hajle Selasije. Ta je bil že ponovno v Jugoslaviji, pa tudi Tito je bil že njegov gost v Abesiniji. Portugalci apatični do Salazarjeve bolezni LISBONA, Port. — Zadnja poročila trdijo, da se bolezensko stanje predsednika Salazar j a vidno slabša. Zanimivo pa je, da se dežela zunaj glavnega mesta za to zelo malo zanima. Seveda je vsem žal, da je Salazar bolan, toda nihče si ne beli glave, kaj bo, kadar umre. Za Salazarjevo usodo se naravno morajo brigati njegovi najožji sodelavci, ki pa napram tujcem le neradi govorijo o tem. Le redke so kritike postopanja predsednika republike Thoma-za, ki še ni napravil nobenega koraka, ki naj bi služil za uvod v prehodno stanje. Sicer vsi govorijo, da bo oblast prevzel dr. GLAVNA SKUPŠČINA ZN SE ZBRALA K ZASEDANJU Včeraj se je zbrala k svojemu rednemu jesenskemu zasedanju glavna skupščina Združenih narodov. Za predsednika 23. zasedanja je bil izvoljen zunanji minister Gvatemale E. Arena-les Catalan. Na dnevnem redu zasedanja ni ne Vietnama ne sovjetske zasedbe ČSR. NEW YORK, N.Y. — V ponedeljek je 22. glavna skupščina Združenih narodov končala svoje zasedanje in sklenila vprašanja, ki jih ni končala, prenesti na 23., ki je začela svoje delo včeraj. Za predsednika nove glavne skup-čine je bil izvoljen zunanji minister Gvatemale Emilio Are-nales Catalan, za katerega so se članice ZN že preje odločile po obstoječem redu. Lani je bil predsednik glavne skupščine romunski zunanji minister Manescu, prvi predstavnik katere izmed komunističnih držav, kar so ZN začeli svoje delo ob koncu druge svetovne vojne. Glavna skupščina je odobrila sprejem Svazije (Swaziland), ki je nedavno postala iz kolonije nova neodvisna država v Afriki. Skupno imajo sedaj ZN 125 članic. Na dnevnem redu zasedanja nove glavne skupščine je okoli 100 različnih vprašanj, ni pa dveh najbolj perečih: vojskovanja v Vietnamu in sovjetskega vdora na češkoslovaško in zasedba te države. To kaže, kako vlogo igrajo Združeni narodi v današnjem svetu. Glavni tok mednarodnih dogodkov gre mimo njih, ker nimajo moči, da bi vanj posegali in ga usmerjali. So v glavnem le svetovna govornica, kjer je mogoče o vprašanjih razpravljati in tako vplivati na svetovno javno mnenje. V kolikor se prebijejo do kakega sklepa, je njegova izvedba od-v'sr.a od velesil. Če so te vse zanj, obstoji verjetnost, da bo sklep izveden, če pa so te med seboj razdeljene, je sklep mrtev in neizvedljiv. Pred začetkom novega zasedanja je imel v ponedeljek glavni tajnik ZN U Tant tiskovno konferenco, na kateri se je znova zavzel za končanje letalskih napadov na Severni Vietnam in trdil, da bi taka resolucija v glavni skupščini dobila brez dvoma večino. Ta izjava je sprožila oster potest Združenih držav. Njihov zastopnik pri ZN G. Bali je izjavil, da je Tant s svojo trditvijo napravil zelo slabo uslugo mirovnim razgovorom v Parizu. Izrazil je tudi resen Caetano, toda Thomazova okolica pa o tem molči. Boj za nov kongresni poslovnik - ogledalo za Kongres WASHINGTON, D.C. — V vsaki organizaciji je poslovnik, napisan ali pa plod prakse in tradicije, glavna opora za redno poslovanje. Predpisuje namreč, kako naj organizacija postopa pri izvrševanju svojih nalog. Tak poslovnik je neobhodna potreba vsake skupnosti, seveda tudi našega Kongresa. Naš Kongres ima seveda svoj poslovnik, ki je celo zelo obširen, tradicija mu je pa dodala še vse polno razlag, ki so prikrojene željam senatorjev in kongresnikov. Je pa to zelo zastarel dokument in bi ga Kongres moral že davnp menjati. Pa je kongresni sistem do sedaj še zmeraj onemogočil vsako spremembo poslovnika. Pod sistemom je treba razumeti v senatu poseben klub brez pravil, kamor pa lahko pridejo samo stari in vplivni senatorji obeh strank. V tem klubu brez pravil in brez odbora se navadno kroji senatna politika. Proti volji tega kluba se ne zgodi ničesar. Seveda ni klub z vsemi svojimi člani prav nič priljubljen pri drugih senatorjih, ki niso člani kluba, kar jim pa nič ne koristi. Premoči kluba ne morejo zlomiti. Je pa ta klub prava politična trdnjava, ki varuje pravice in privilegije svojih članov. Vzajemnost je na višini, škoda da je ni nikjer drugje v senatnih organih (odborih in komisijah). Predstavniški dom nima takega kluba. Njegove posle o-pravlja predsednik doma, seveda ne sam, ampak skupaj s predsedniki rednih odborov in komisij in nekaterimi vidnimi kongresniki. Seveda je tudi ta tovarišija tesno povezana in je njen smisel za vzajemnost na zavidni višini, kar je razumljivo: vsi skupaj varujejo svoje interese in se podpirajo med seboj. Ta dva kongresna organa, ki jih poslovnik ne pozna, tvorita takoimenovani sistem v Kongresu in ta sistem je proti vsaki spremembi organizacije kongresnega dela. Pa se je pri vsem tem vendarle že pred leti našlo nekaj senatorjev in kongresnikov, ki so ob podpori politične javnosti spravili v tek obravnavanje novega poslovnika. Delo na njem se je le počasi pomikalo naprej. Končno je senat odobril svoje besedilo novega poslovnika, ki ni prav nič idealno, pa vendarle boljše od sedanjega. Senatno besedilo bi moralo priti sedaj pred predstavniški dom. Tam postopek zavlačuie stari Domov predsednik McCormack, v njegovi taktiki ga pa podpirajo vsi predsedniki rednih odborov in komisij, pa še nekateri njegovi prijatelji. Ker ima McCormack oporo v svoji “tovarišiji”, se lahko u-pira in bo verjetno zmagal. V Senatu odobren osnutek bo obtičal v njegovih rokah. To je seveda že sprožilo burjo v Senatu in Predstavniškem domu. Avtor prvotnega besedila kongresnik Rums-field noče več zastopati besedila, ker je tako izmaličeno, da ni več podobno prvotnemu. Sedaj so republikanci zavohali, da se da iz tega delati političen kapital. Začeli so ostro napadati konservativne demokrate in jih dolžiti, da zavirajo modernizacijo poslovanja Kongresa, ki bi bila morala biti izpeljana že pred par desetletji. McCormackova tovarišija se brani, kolikor se more, nekaj tolažbe ima le v tem, da je na njeni strani tudi nekaj ultrakonservativnih republikanskih kongresnikov. Zadeva z novim poslovnikom ne bo veliko vplivala na volivno kampanjo, akoravno bi morala. Saj bi se volivci morali vsaj toliko potruditi, da bi se zanimali, kako dela Kongres in zakaj je njegovo poslovanje tako počasno, pri tem pa zmeraj naravnano tako, da imajo zasebni in parti-kularistični interesi več besede kot resnični narodni. Da Kongres posluje tako slabo, so končno krivi tudi volivci. Zakaj se pa tako malo brigajo, kako Kongres posluje? dvom v pravilnost Tantove trditve. Tantovo enostransko vtikanje v vietnamsko vprašanje je znano in vzbuja v Washingtonu precejšnjo nevoljo. Kot glavni admin: sirator ZN bi moral Tant biti v vseh mednarodnih vprašanjih strogo nepristranski, kajti le na tak način more uspešno posredovati med državami članicami ZN. Nihče namreč ne mara pristranskega posredovalca! Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči napad na oporišče posebnih sil v bližini meje Kambodže preteklo noč je bil odbit s težkimi izgubami. Rdeči so imeli oko’i 100 mrtvih. Do bojev je prišlo tudi v dragih predelih Južnega Vie mama, posebno v delti Mekonga in ob Demiu-tarizirani coni. MILWAUKEE, Wis. —■ Skupina nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu je vdrla sinoči v tukajšni naborni urad, odnesla naborne prijave in zapiske na cesto in jih tam zažgala. Policija je prijela 15 oseb, med njimi 5 v duhovniških oblačilih. MEXICO CITY, Meh. — V včerajšnjih bojih med policijo, vojaštvom in študenti je bilo vsaj 15 oseb mrtvih in okoli 75 ranjenih. Glavno streljanje je bilo okoli poslopja National-nega politehniškega inštituta. Trdijo, da so bili to najobsežnejši in najhujši poulični boji v glavnem mestu Mehike od revolucionarnih dni pred 40 leti. WASHINGTON, D.C — Vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield je včeraj spravil na dnevni red plenuma Senata razpravo o odobritvi A. Fro-tasa za vrhovnega sodnika ZDA. PRAGA, ČSR. — A. Dubček je včeraj odložil obisk v Moskvi, kjer so bili določeni novi raz govori med vodniki Sovjetije in Češkoslovaške o ureditvi razmer v ČSR po moskovskih zahtevah. Dubček in tovariši hočejo rešiti čim več od svo jega programa in se upirajo moskovskemu pritisku. Moskva ima tako le dve možnosti: začasno popustiti Dubčeku iti tovarišem v upanju, da bo kasneje lahko več dosegla, ali pa enostavno postaviti lastno vojaško vlado in s silo izvesti, kar smatra za potrebno. V Pragi so pripravljeni in se boje zadnje izbire. i Iz Clevelanda in okolice Asesment— Danes je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment! Prijeten obisk— Ob povratku z obiska Evrope na poti domov v Redondo Beach, Calif., sta se ustavili v sloven-ikem Clevelandu in obiskali ;udi urad Ameriške Domovine poznani rojakinji gdč. Mary C. Hribar in gdč. Frances Krničar. Lepo pozdravljata svoje clevelandske prijatelje in znance in vse naročnike AD. Hvala za /bisk! Isesment— Tajnica Podr. št. 25 S2Z bo aobirala danes asesment v šoli ;v. Vida ob 5.30 pop. do 8. zve-:er. Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala lanes od 5.30 pop. do 8. zv. ases-.nent v šoli sv. Vida. Danes zadnji dan— Danes je zadnji dan za vpis v volivni imenik. Vsi volivni upravičenci, to je državljani stari 21 let, ki niso še vpisani v volivni imenik ali pa so se od zadnjih volitev selili, pa žele 5. novembra voliti, se morajo še danes vpisati v volivni imenik v glavnem volivnem uradu na 323 St. Clair Avenue. ‘Slovenci za Saxbeja”— Glavni stan senatnega kandidata Saxbeja, 1130 Terminal Tower, Cleveland, O., sporoča, da je bil imenovan za načelnika odbora “Slovenci za Saxbeja”, kandidata za zvezni senat, dr. Matt Roesman, 1089 E. 68 St., “predsednik veliko slovenskih organizacij in podpredsednik odbora za Slov. spominsko kapelo v Washingtonu, D.C.,” za sonačelnika pa Paul Borštnik, 1614 E. 300 St. Člani odbora so še: Milan Zajec, Anton Zak, Bertha Lobe in Dennis Sušnik. Odbor— Starši Slovenske šole pri Sv. Vidu so izvolili za novo šolsko leto sledeči svoj odbor: predsed. Tone Meglič, podpredsed. Jože Likozar, taj. Jože Odar, 6605 Bonna Ave., tel. 361-3998, blag. Miro Odar, odborniki: ga. Mili Lekan, ga. Ivanka Lovko, Felix Breznikar, Ivan Cugelj, Rudi Kolarip, Lojze Petelin, Emil Mausep, Vinko Rožman; nadzornika Milan Goršek in Janez Sever.; Nepotrebna vojna nevarnost med Filipini in Malezijo KUALA LUMPUR, Malez. — Ya severovzhodni obali otoka Borneo leži mala državica Sa-nah. Bila je nekdaj pod oblastjo Filipinov, sedaj je pa del Malezije. Filipini na svojo nekdanjo nblast niso pozabili. Sedanji filipinski predsednik republike je kar kratkomalo oklical zakon, ki anektira državico Sabah. Reakcija od strani Malezije ni izostala. Malezija je takoj prekinila di-olomatske stike s Filipini in razveljavila vse pogodbe z njimi. Seveda se vršijo po Maleziji burne demonstracije proti Filipinom. Na papirju se zaenkrat krepko bojujeta filipinski zunanji minister Narciso Ramos in m a 1 e z i j ski zunanji minister Rahman. Spor bi bil lokalnega značaja, ako ne bi bilo vojskovanja v Vietnamu. Ameriška Domovimi . y v»j' \ n. & ' V- 6.17 St. Clair Av«, — HBnderaon l-0!52f — Claveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E* Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za S m«Mca Ka Kanado in dežele izven Združenih držav: j $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: [ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year r Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 185 Weds., Sept. 25, 1968 jati Jugoslavija in Rusija Odnosov med Jugoslavijo in Rusijo ne smemo preso-po kopitu, ki velja za pravilo v svobodnem svetu. V vražnikov niso več zadostovali, je iz Moskve prišel najtežji pri strel: Jugoslavija sploh ni več komunistična država, tam je zavladal rdeče lakirani kapitalizem. Iz Titovih ust je prišel odgovor: Vi tam na vzhodu se ne obnašate več kot pošteni ljudje! Tako je češkoslovaška tragedija znova poglobila ideološki prepad med Moskvo in Beogradom. Državni odnosi med Beogradom in Moskvo so sicer ostali kot zmeraj ko rektni in poslovni, toda ledenomrzli. Ideološki prepad je najbrž že rodil akcije, ki jih moremo le naslutiti. Ni nam reč brez posebnega pomena, da Titova okolica sama toži, da se stranka nahaja v zagati, ker ji nevarnosti grozijo z leve in desne. Nevarnost iz Moskve lahko denemo na levo ali desno, velika je v vsakem slučaju; ako se kaj zasuče napačno, pa postane lahko tudi usodna. LA. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot CHy-a”) svobodnem svetu zastopa vsako deželo njena zakonita vlada in nihče drugi, ne parlament ne sodnija ne javna uprava. Kaj takega lahko storijo le takrat, kadar imajo pooblastilo od vlade. V Ameriki je na primer edini, ki lahko zastopa deželo pred tujino vsakokratni predsednik, trenutno L. B. Johnson. Komunistične države poznajo drug sistem. Tam je na prvem mestu partija, potem šele pride država. Država,^odnosno vlada ima na videz iste pravice zastopanja dežele pred tujino kot v svobodnem svetu. V resnici je za železno zaveso država le orodje partije in njene politike. Partija odločuje, kaj smejo delati vlada, parlament, sodnija, javne uprave itd. Ako torej mislimo na odnose med Jugoslavijo in Rusijo, moramo najpreje misliti na stike med rusko in jugoslovansko Komunistično partijo. Kakršni so ti odnosi, taki so tudi odnosi med jugoslovansko in rusko vlado. To ni v našem slučaju zmeraj popolnoma jasno. V Jugoslaviji je namreč predsedstvo partije in predsedstvo države združeno v eni osebi: Titu. Ako gre Tito kam na pot, ni zmeraj lahko dognati, ali gre kot predsednik partije, ali kot predsednik države ali kot oboje. Zato smo velikokrat navezani le na domneve, ki se v glavnem opirajo na Titovo spremstvo: ako so v njegovem spremstvu člani vlade, javne uprave itd., potuje Tito v imenu države; ako so okoli njega voditelji Partije, takrat je seveda predsednik partije. Vse to so formalnosti. Včasih so važne, toda zmeraj pa niso odločilne. Posebno v odnosih med Moskvo in Beogradom ne moremo biti zmeraj na čistem, kdaj igra država svojo vlogo. Kot pravilo v praksi pa velja: Tako partijska Moskva kot partijski Beograd se trudita, da mešata državo čim manj v svoje medsebojne posle. Zato se velikokrat dogaja, da živita ruski in jugoslovanski zunanji minister v najlepši zunanji slogi, dočim se oba politbiroja koljeta, da je veselje. Če se omejimo le na odnose med obema partijama, moramo reči, da niso bili nikoli brez megle. Celo med vojno ni Tito zaupal Moskvi, Stalin pa ne titovcem, čeprav so bili ti-tovci še bolj navdušeni komunisti kot Stalinovi tovariši. Zato je tudi prišlo v primeroma kratkem času do preloma v 1. 1948. Od takrat ni bilo nikoli odkritosrčnega prijateljstva. Do kapitulacije tovariša Hruščeva ga sploh ni bilo, pozneje pa je na odnosih med Moskvo in Beogradom ležala kakor večna mora razlika v politični filozofiji. Moskva kar ne more odpustiti Titu in njegovi tovarišiji, da sta si po mnogih napakah rajše izbrala samoupravni komunizem za svojo politično veroizpoved in s tem dokončno odbila od sebe rusko pojmovanje komunizma. To je Moskva pokazala pred vsem svetom kmalu po romanju Hruščeva in Bulganina v Beograd 1. 19-55. Na komunističnem mednarodnem kongresu 1. 1957 je prvič obsodila Titov “revizijo-nizem”, 1. 1960 pa ponovno v taki obliki, da Tito tega še danes Kremlju ne more odpustiti. Tako ležita resoluciji iz 1. 1957 in 1960 še danes kot kamen spotike na potih, ki vodijo iz Beograda v Moskvo in nazaj. Saj še letos ni hotel Tito pristati, da bi šel na nameravani decembrski mednarodni komunistični kongres v Moskvo, ako Kremelj ne prekliče obtožb in obsodb iz 1. 1957 in 1960. Še bolj so oledeneli odnosi do Tita v Moskvi. Tam se dobro zavedajo, da je sicer Titova kriva vera napačna, ne tajijo pa, da ima vkljub temu velik vpliv na komunističen svet. Kjerkoli v komunističnem svetu potegne le majhna sapa svobode, takoj se najde v Moskvi ta ali oni rdeči pismouk in skuša izvrtati zvezo med sapico in titoizmom. Med moskovskimi in beograjskimi razlagalci komunizma se nato začne prepir, ki pa kmalu zamre v poglobljenem medsebojnem nezaupanju. Zato so v Moskvi prepričani, da se ne bi tudi na Češkoslovaškem tako razbohotilo gibanje, ki vodi v svobodo, ako ne bi bili v Pragi gledali proti Beogradu in videli, kako se komunizem da tudi drugače razviti in ne samo po moskovski šabloni. Še bolj jih je jezilo, da titovci tako navdušeno pozdravljajo v Pragi prav tisto, kar gre Kremlju najbolj na živce. Jugoslovansko veselje nad dogodki v Pragi so smatrali naravnost za izzivanje. Najbolj jih je razkačilo, da je Tito naravnost podžigal Prago v odpornosti in šel s tem namenom celo v Prago “hujskat’’ proti Moskvi. To je moskovski politbiro moglo le še bolj utrditi v sklepu, da je treba češkoslovaško pot v socijalizem čim preje končati, ako ne drugače, pa s silo. Vse to je moralo imeti kvarne vplive na odnose med Moskvo in Beogradom. Odnosi so postali tako hladni, da Kremelj ni niti skrival svoje najtežje kritike vsega, kar prihaja iz Jugoslavije. Ker običajni izrazi za podlost so- To povedo sedanje gospodarske J iz Velikih škrjanč, fara Šmihel La Salle, lil. — Kako je javnost sita dosedanjega cincanja v raznih političnih zadevah doma in zunaj ZDA, je pokazala zlasti nominacija Nixona za predsedniškega kandidata na republikanski listi. Skoro ves tisk je navdušeno pozdravil nominiranje Nixona. Naš lokalni TNT je nominacijo navdušeno pozdravil. Tako tudi drugi in splošno mnenje je, da bo drugo leto gospodarila v Beli hiši druga stranka, to je republikanska. Republikanski kandidat Ogil-vie za guvernerja države Illinois je naglasil, da bo Nixon kot bodoči predsednik “pomešal” preteklost z bodočnostjo in v Wa-shingtonu bo zasijala druga zvezda. Nixon bo odločen v predsednikovanju, meni Ogilvie, ki bo probleme reševal, kakor zahtevajo časi, to s hitrostjo in ne s cincanjem, kakor se sedaj dela v mnogih zadevah, da ni nobene prave jasnosti. “Dobro, bomo videli, kako bo,” pravi moj sosed Jože, ki je mnenja, da nobenega dneva ni preveč hvaliti pred večerom, to je prezgodaj. * DRUGAČNE RAZMERE — DRUGAČNI ČASI. — V soboto pred Praznikom dela sva se Jožetom pogovarjala o starih časih, kako smo tod okrog delali dolge ure za nizke beraške pla če. O delavskih zahtevah ni hotel nihče tedaj slišati. Če si se oglasil in prosil za povišek plače, so te največkrat grobi ‘bossi’ sunili v hlače, da te je kar od neslo čez prag tovarne. Najbolj junaško, pa tudi požrtvovalno so se borili za delavske pravice premogarji pred 60 in več leti. Trpeli so včasih v dolgotrajnih stavkah. Ob Prazniku dela smo vsako leto imeli parade in počasi, mnogo let je vzelo, da so pri priznali nekoliko unijo premo-garjev. Svoje organizacije so počasi začenjali nekateri drugi delavci raznih strok. Cementovke in cinkovne, te so bile pa najbolj trde najdalj časa. Zdaj je drugače. Vzelo je dolga desetletja, da so delavci počasi prišli do zavesti, da jim je potrebna skupnost ter da morajo drug drugega podpirati v borbah za boljše življenje. Do tega so prišli s svojimi organizacijami. Spominjam se, ko je na nekem shodu pred dolgimi leti na dan Praznika dela govoril vodja Združenih premogarjev v Ameriki pokojni Lewis, ki je dejal: “Bratje! Veliko je nas in če bi bili vsi za vsakega in vsak za vse, bi nekaj pomenili. Ne samo mi premogarji, tudi delavci vseh drugih strok so potrebni skupnosti, povezave, skupnega predstavništva v zadevah pogajanj s korporacijami in vsem, ki imajo z nami opravka. Ker smo pa zaenkrat še zelo porazdeljeni in se ne znamo kakor potrebno in koristno za nas med seboj podpirati, zato so naši uspehi zdaj še majhni in bodo taki, dokler se ne bomo znali vsi, ki od dela ži- in druge razmere delavcev. Ni še vse popolno, a lahko pa rečemo, da razlika je velika in da delavec ali delavci vseh raznih strok so danes priznani tako in toliko, da doslej še nikoli tako. Za enkrat ni še vse popolno, veliko boljše je in danes delavec v Ameriki ima vsaj kolikor mogoče človeka vredno dostojno življenje, kakršnega pred 60 in 70 leti ni bilo. Za vse, kar je delavstvo doseglo in si priborilo, mnogokrat s težkimi boji in žrtvami, moramo biti delavci hvaležni Bogu, brez katerega bi boljših časov ne bilo. Bogu se moramo zahvaliti, da je nam vsem naklonil vse ono, kar nam daje boljše čase in bolj še življenje! Zavedajmo se tega ob Prazniku dela, da kjer je delo, je kruh in življenje! * KAKO JE Z VELESILO BRITANIJO? _ Nekoč je bila, skoraj do zadnje svetovne vojne. Zdaj? Okoliščine in razmere so jo ponižale in postavile malo v ozadje. Je pa še močna in njo bi v potrebi ščitila tudi naša A merika. Saj radi poudarjajo, da je Amerika njena hčerka in če to ne, vsaj njena pastorka. Kakor že, Amerikanci in Angleži so precej enega duha. Morda ne v vseh ozirih, v mnogih in večinoma pa. O Veliki Britaniji (t. j. Angliji), je objavil zanimiv pregled pred nedolgim Jim Bishop. O-menja njen začetek, kako je rastla in se širila po vsem kroglem svetu in da do skoraj dve sto let ni nikdar sonce zašlo nad njenim imperijem. Nek dan ji Rim je bil mogočen in močan. Velika Britanija je bila zadnjih 200 let močnejša od nekdanjega rimskega imperija. Poudarja, da Angleži so bili zelo nadarjeni upravitelji raznih kolonij. Boljši od Rimljanov. Znali so jih upravljati tako, da je neslo, to je v angleške žepe! Prav je zapisal neki grški modrijan, da vse, kar je na svetu, ima svoj začetek, pa tudi svoj konec. Propadel je in je že skoraj pozabljen rimski imperij. Pa propada in stoka počasi tudi imperij Velike Britanije in ne bo dolgo, ko ne bo več upravičena se podpisa vati v imenom “Velika Britanija”, ampak le, nekoč sem bila velika, zdaj pa sem postarana teta Britanija. Yes, tako je! Teta Velika Britanija se je postarala. Posušile so se nekoliko tudi njene blagajne. Njen “funt”, ki je bil še pred nekaj desetletji vreden skoraj pet naših ameriških dolarjev, je zdaj vreden več kakor polovico manj. V Comomn Market (Skupni evropski trg) jo vsaj doslej niso marali, češ, kaj pa naj koristi nam stara teta! Ce bi imela polno taško, že, tako pa — s prazno taško pa nobena teta daleč ne pride. Bila bi le en gost več pri mizi. Naj zadostuje za danes o tej. nekdaj tako mogočni teti evropskih in drugih narodov. Bom še Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel po prvi svetovni vojni leta 1920 in se je tu poročil s tu rojeno Terezijo Spelich, leta 1926 v cerkvi sv. Roka. Zaposlen je bil zadnjih 44 let v Alpha Cement Company. Pokopali so ga iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Pogrebne obrede je izvršil č. g. župnik Michael Železnikar. Zapušča žalujočo vdovo, tri sinove in tri hčere. Naj počiva blagi pokojnik v miru in lahka naj mu bo ameriška gruda! — Par dni zatem je preminul pionir rojak John Rogel, star 82 let. Bil je rodom iz Štajerske, kjer se je rodil leta 1886. V A-meriko je prišel kot mlad fant k svojim staršem. Delal je večinoma ves čas v premogokopih in živel več zadnjih let kot upokojen rudar. V zakonu se mu je rodilo deset otrok. Trije sinovi šo pred njim umrli. Še živi pa so štirje sinovi in tri hčere. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka, katere faran je bil vse svoje življenje. Zapušča žalujočo vdovo, tri hčere in štiri sinove in več vnukov in vnukinj. Naj blagi rojak počiva v miru božjem! Tako sem napisal zopet nekaj od nas. Pa še drugič kaj. Vsi pa lepo pozdravljeni od Matevža Škof dr. Držešnik na škofijski proslavi v Orazu CLEVELAND, O. — Da se je mogel mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik kot prvi sosed udeležiti zadnjo nedeljo, 22. sept. t l., 750-letnice seckavske ali graške škofije v štajerskem nemškem Orazu, je morala vi-dovska župnija v Clevelandu prestaviti svojo nedavno de-mantno proslavo za teden dni pred prvotno določeni datum, ker bi sicer škof dr. Držečnik ne bil mogel za to priložnost opraviti pri Sv. Vidu v Clevelandu svoje slovenske jubilejne ponti-fikalne sv. maše. Glavne jubilejne slovesnosti graške škofije so bile v tednu od 15. do 22. septembra 1.1. V nedeljo, 15. sept., je bil v prvi škofijski cerkvi graške škofije, v benediktinski opatiji Seckau, kon-celebrirana sv. maša današnjega graškega škofa dr. Schoiswohla, opatov štajerskih samostanov in graških kanonikov. V soboto, 21. sept., je bilo slovesno odprtje škofijske pedagoške akademije učiteljišča) na Eggenbergu v Orazu, v nedeljo, 22. sept., pa je bila v današnji graški stolnici zahvalna služba božja, katere so se udeležili vsi avstrijski škofje in nadškofa, papeški nuncij in mariborski škof dr. Držečnik. Pridigal je solnograški nadškof dr. Rohracher. V deželnem muzeju v Orazu so bili te dni odprli jubilejno marijansko razstavo pod naslovom “Marija v štajerski umetnosti”. S. J. Ssple^lirska politika vimo, povezati med seboj tako, prihodnjič o njej kaj povedal. kakor je potrebno.” Od tedaj do sedaj je bilo veliko borb za izboljšanje gospodarskih, socialnih in življenjskih razmer med nami. Trdi so bili nekateri boji, a ne brez uspehov. * DVA NOVA GROBOVA MED NAMI: — Pred nedolgim je preminul v naši naselbini v bolnici sv. Marije rojak Anton Knafelc, (p. d. Kernalov), star 65 let, rodom STOCKTON, Calif. — Novembrske volitve niso predmet zanimanja samo v Ameriki, am-pakt tudi po ostalih kontinetih, državah svobodnega sveta in onih za železno zaveso. Dva kandidata, oba s podpred-seniško skušnjo iz Bele hiše, sta nadi, da zmagata in si tako priborita vodstvo v svobodnem svetu. Država Kalifornija je številčno najmočnejša, najpomembnejša v računih končnih voliv-nih rezultatov in naj zanimivejša po razlagi javnega mnenja vsled velikega odstotka stalnega priseljevanja iz ostalih držav. Polagoma stopata v ozadje republikanska in demo kratska konvencija ne glede na to, da sta bili letošnje leto partijsko slabše povezani in organizirani, bili pa zelo sproščeni z raznimi pomanjkljivostmi. Volivci stopajo v ospredje svo- spretnejši politik ne more biti kos. Vietnamska vojna, domači neredi, višanje življenjskega standarda, anarhistične grupe s prikritim komunističnim vodstvom v ozadju, davki so glavni faktorji, kateri ne morejo izginiti pri naj spretnejši politiki iz dnevnega zapiska. Zakon in pregovori ne bodo rodili sadu do dne, ko bo ljudska razsodnost zmagala nad poedinimi mnenji, mišljenji in pomagala pri reševanju teh težkoč, ki more vsakega posameznega državljana. Ni bilo velikih govorov, še manj pravih govornikov in organizatorjev, eno pa je resnica, da ljudske množice, opirajoč se na dokaze s pretehtanimi ali ne-pretehtanimi željami gredo svojo pot v javnem mnenju, ki postaja glavni faktor bodoče ameriške politike. Demokratska stranka hodi trnjevo pot, ki je oblita s krvjo pok. senatorja R. F. Kennedyja, upa in nade milijonov mlajše generacije. Glavno breme pada na sedanjega kandidata in podpredsednika ZDA H. Humph-reyja. V vseh teh temnih sencah je iskrica toplote in svetlobe, ki bi vsekakor imela nekaj pomena z javnim priznanjem sedanjega senatorja E. Kennedyja, pokojnikovega brata, da se bo zavzel za kandidaturo H. Humphreyja, vkljub malim zadržkom svojega mnenja in politične smeri. Republikanska stranka je bila v tem pogledu srečnejša. Njih začrtana pot je šla po željah večine, dasiravno tudi tu ni bilo preveč povezanosti in skupnosti. Ni nobena uganka in nobeno presenečenje, četudi trdimo, da je bilo v vsakem političnem kotu zapisano ime Nixon in da bo on zmagovalec. Ker gledamo pravzaprav javno mnenje v tem skromnem članku, se ne bomo spuščali v razne izvlečke, ki nam jih vsak dan nudijo razni časopisi. Vidno je potegnjena črta med staro a-meriško in današnjo generacijo. Nič manjša nevarnost ne izhaja iz tega razkola in političnega gledanja kot deljene države na dve strani. Kdo je tisti, ki bi lahko brez zmote prerokoval bodočnost nove nezavisne stranke, kateri je na čelu bivši guverner Alabame G. Wallace. Prav gotovo je to novo gibanje dobrodošlo vsem tistim, ki plavajo v plitvih vodah in ne najdejo privlačnosti ne v eni ne v drugi vodilni stranki. Če štejemo danes številke povprašanih v razmerju z ostalima vodilnima strankama, je jasno, da bo nova stranka potegnila za seboj precej lep odstotek novih političnih računarjev, katerih število dnevno raste. Kam gre praktično stara in nova Amerika? Kdo bo poleg teh dveh strank dobil zaupnico in zmago? Ali liberalno uvrščeni ali konservativno nepremika-joče se grupe? Kak bo pravzaprav odstotek volivcev, če se med sem tem kaj ne izpremeni, je vprašanje. Ne časopisna prerokovanja, pač pa javno mnenje volivcev bo odločilo staro ali novo pot Amerike. Zadnji pregled nam pokaže, da se je na konvenciji skupnega združenja MAPA (Mexican-American Political Association) izrekla, odnosno odrekla vsako podporo kandidatu demokratske in republikanske stranke. V Fresnu, Cal., je bil sklenjen skupni nastop in podpora le kandidatom, kateri bi končali vojskovanje v Vietnamu, podprli štrajk poljedelskih delavcev v sporu s pridelovalci namiznega ka, da je republikanska trojka guv. Rockefeller, senator Javits in župan Lindsay (zadnji dve imeni sta dobro poznani iz javnih debat proti Nixonovi kandidaturi) sklenila vso propagando usmeriti v zmago R. Nixona. Ne smemo pozabiti črncev z njihovim voditeljem rev. Aber-nathyjem, ki se bo prav gotovo potolažil radi osebnega prezira na konvenciji in verjetno dolil vode demokratski stranki. In mi novi državljani? Pred nekaj leti so naši otroci dorašča-li in dosegli leta, ko večini že dovoljuje zakon udeležbo pri volitvah. Kam bo šlo, ne vemo, vendar niso ti glasovi brez vrednosti, kot nekateri mislijo. Maks Simončič —^ ^ ^ ^ iz naših Kftsr , Cleveland, O. — Spoštovani! Prilagamo Vam denarno nakaznico v znesku $16, da nam podaljšate naročnino Ameriške Domovine, ki jo vsak dan komaj čakamo. Sedaj se je začela šola in bi ?opet rada čitala Kotičkovega strica. Kako hvalevredno je, da se otroci potrudijo pisati pisma v slovenščini, na katera jim stric odgovarja. Tudi moj mož in jaz obujava z njim spomine na doip. S spoštovanjem Michele Slokar * Pittsburg, Kan. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, odvisna dva dolarja pa prispevam v vas tiskovni sklad. Z listom se popolnoma zadovoljen, posebno sedaj, ko imam dovolj časa za branje. Zelo rad berem povesti in politične članke. Joseph Pečnik * Cleveland, O. — Cenjeno urad-lištvo Ameriške Domovine! Tukaj Vam prilagam ček v znesku $16 kot naročnino za Ameriško Domovino. Z listom sem zadovoljen. Vas in vse bralce lepo pozdrav-Ijem, Vaš dolgoletni naročnik John Sivec Cleveland, O. — Spoštovano upravništvo! Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $16 za naročnino A.D. Z listom smo zelo zadovoljni in Vam želimo mnogo naročnikov. Vas lepo p°' zdravljamo! John Kozel Dva glasova: Iz Prage vabilo, iz Moskve svarii* DUNAJ, Avstr. — Okoli 30,000 Čehov in Slovakov je v tujini nad polovico v Avstriji. Čakaj0 in preudarjajo, kateremu glasu naj bi sledili. Praga jih vabi domov, “kjer potrebujejo njihov6 sposobnosti”, in jim zagotavlj3, da se jim ni treba nič bati, k6r se zasedbene sile ne bodo mešale v notranje zadeve republik6- Moskva med tem vztrajno p°' živa k “čiščenju” javne uprav6' Komunistične partije in seveda vsega javnega življenja. Zahteva, da se vsepovsod pomete 3 protirevolucijonarji”. Trdi, d3 je teh okoli 40,000 in namiguj6’ da ne bo zadovoljna, dokler 156 bodo vsi ti “na varnem”, ozir0' ma Češkoslovaška “varna p1"6^ njimi”. Med 30,000 Čehi in Slovaki, ki so v tujini in čakajo, so pretežno intelektualci, ki jih MoskV3 prišteva med “protirevoluci°' grozdja v Kaliforniji in podalj-1 narje”. To so trezni in šek zakona v dobrobit poljedelske delavne moči. Da je politika res nekaka igralnica, kjer je dovolj prostora za razmišljanja in ugibanja, vidimo iz raznih navedenih poročil. Eno združenje se brani na vse mogoče načine, da bi s pritiskom iztisnilo čim ve£ koristi, takoj za tem se že ogla- skuš611* ljudje, ki sicer cenijo vabil3 Prage, pa se zavedajo predobr0’ da v Pragi ne odloča Praga, 3lT1 pak Moskva. Ko so pretekli tej den nekateri časopisi objavi1 članke, ki Rusom niso bili vŠeC’ so ti enostavno zasedli uredU1 stva. To se je zgodilo v M01-3'. ski Ostravi, pa tudi v Banj iški jih interesov, katerim niti naj- šajo nova poročila iz New Ybr- Bistrici na Slovaškem. F. S. FIN2GAR: MIRNA POTA “Misliš?” “Da, mislim, a tudi za trdno ''em. To svojo sodbo ti bom poskusil podpreti s čisto stvarnimi razlogi,” Irma je sedla tik njega in s skrbjo čakala sodbe. “Začniva kar od kraja. Po tvojem pripovedovanju sklepam, da namer j aš ustanoviti nekakšno društvo. Za društvo je treba pravil, pravila mora potrditi oblast po društvenem zakonu, potem moreš šele začeti.” Irma se je zavzela: “Da je treba za to posebnih pravil in do-v°ljenja od vlade? Če naredimo to iz dobrega srca, brez politike, naj bi imela pri tem opravka vlada? Kaj takega se mi še sanjalo ni. Morda si prenatančen?” “Ljuba moja, saj veš, da sem čuvar zakonov in jih dobro poznam. Praviš: v društvu ne bo Politike. Ali misliš, da je politika samo agitacija pri volitvah in prepir po časnikih? Žal, da ljudje splošno tako sodijo, pozabljajo pa, da je prava politika skrb za javni blagor. In ob taki, odino pravilni skrbi za zanemarjene otročiče bi bila taka združba tudi važno politična. L temelj en mora biti vzrok, pojasnjen namen družbe, navedene dolžnosti družbenic in opisano delovanje. Brez takih pravd, ki bi jih članice predložile vladi, da jih potrdi, ne morete začeti.” “To mi je res tuje in neznano, to mora biti, potem boš ti, dragi moj, sestavil taka pravila.” “Nič ti ne odrečem. Kar si mi Povedala in kar mi še boš, bi mi Zadoščalo za načrt pravil. S tem 0snutkom boš šla do raznih gos-Pe> jim pravila pokazala in po-tom bi se odločile. Prej jih ne Zbiraj! Ko se zedinite in pravila ^Prejmete, potem kot ustanovne članice vložite pravila oblasti.” “Take postave so mi bile res Neznane.” “Nič čudnega. Saj si samo socialist’, kakor ti pravijo, nisi Pa pravnik. Tak socialist, kakor Si Hi bi bil in bi moral biti vsakdo. Tvoja, po evangeliju potrje-ha pravila so zapisana v do,brot-hem srcu. Za vse to, kar sama storiš iz ljubezni za potrebne, Pač ni treba potrditve od oblaki- Tudi nobene organizacije ni ^reba in niti ne računskih knjig. Vsa dobra dela, skrita, da ne ve evica, kaj daje desnica, piše skrivnostna božja roka hudo Natančno.” ‘Torej pravila moramo imeti, dobra dela pa take sitnosti!” •la Irma skoraj nejevoljna pritr-da možu. Rudi se je nasmejal, Se prav udobno naslonil v naslonjač in bolj zase ko zanjo pomodroval; “Da, da, svet je preplav-lau s samimi sitnostmi, ki jih lodi napuh, trma, zavist. Izmed st° pravd jih je devetdeset od-Več, ko bi bili ljudje vsaj ljudje, a so prevečkrat zverjad.” Rudi £ sedel spet pokonci in rekel: Torej pravila za ‘Veroniko’ so n^jna. Te ti priskrbim jaz. In ^edaj premisliva še druge te- Zave.” Same težave vidiš, moj ljubi htožek! Jaz imam pa pogum in Zaupanje.” v Vem, saj te dobro poznam, a ^ imama zato, da vidim. Naj-. rej bo treba skrbeti za denar, hočete imeti količkaj pripra-eu domek za take otročiče.” oV to sem pa že mislila. Moj ^Ce ima pritlično hišo z vrtom Predmestju. Brez posebnega ^arnena jo je kupil na dražbi. ° nam bo rad prepustil za tak ^aihen.” Tako boš težko breme društ-k Naprtila očetu. Če bi bil zlo-bi ti rekel, da skušaš s tuji-* rokami gade loviti.” 0 bi bilo le za začetek. Ko Va le za začetek. diR orSan^zacBa razvila in utr- bo •Sale”8* komo že drugače poma- “Ljub a Irma, verjemi mi, da ne kdo ve koliko. Prva navdušenost se bo ohladila, ljudem denar ne gre rad izpod palca, potrebe bodo naraščale in boš lahko vesela, če boste zmagovale samo vsakdanje stroške za majhno tako pribežališče. Pomisli, da bo vsa teža obslonela na tebi.” “Saj bom druge pritegnila k delu.” “Misliš? Pri vsaki organizaciji je treba ene glave, duše, ki vodi, zato pa ta prenaša tudi vse te žave. Brez tega se hitro vse Omane in razleti. Koliko društev je pri nas že propadlo, če je izgubilo ‘dušo’, vodnika in skrbnika za vse. Stari Grki so kot pravilo za uspeh družbe postavili načelo: En sam bodi gospodar, en sam bodi car! In če je kje v kakšnem narodu posebno ukoreninjen odpor zoper skupnost, je v današnjih Slovencih. Ni od nekdaj tako. Pohujšani smo z gospodarskim liberalizmom, ki mu je geslo: ‘Vsak zase, Bog za vse’ in še bolj trdo pravilo: ‘V španoviji pes črka.’ To so izrodki, toda so.” Irma je ovila roko možu okrog vratu in poprosila: “Dovolj si me že oplašil, nehajva. Misli na pravila, jaz rahlo potrkam pri nekaterih uglednih gospeh, potem se pomeniva dalje. — Ali naj naročim Poloni, da nama zvari črno kavo?” “Saj res! Po taki razpravi se nama bo prilegla.” Gospa je šla v kuhinjo, sodnik pa je zamišljen hodil po sobi gor in dol, dokler ni Irma prinesla kave. VI Teden dni po tem razgovoru se je začelo za Irmo romanje od hiše do hiše. V mislih je bilo to hitro opravljeno. Ko je pa šlo zares, je že okusila prvo trpljenje, ki ga povzroča organizacija. Pri Strgarjevih so bili vsi vedno tako napreženi v delo, da niso utegnili hoditi od hiše do hiše vasovat in se kratkočasit s praznim govoričenjem. Sedaj pa je bila žena Slakova primorana, da stopi na to pot. Najprej je obiskala prijateljico Ano Strenčarjevo. Že pri prvem obisku ji je bila razkrila svojo misel. Zato je šla sedaj k njej, da ji pove, kaj misli njen mož, in da bi se pomenili, katere gospe bi povabila na prvi razgovor, ki bi bil obenem ustanovni zbor. “Ljuba Irma, ali vidiš, kako je tvoj mož v marsičem iste misli kakor jaz, ko sluti mnogo težav. Zaradi tega ti pa jaz tvojih načrtov ne bom podirala, rajši bom pomagala, kar bom le mogla.” Irma je vzela iz torbice beležnico. “Pogovoriva se, katere gospe naj obiščem in povabim na prvo posvetovanje. In koliko naj bi nas bilo?” “Če se nas snide razen naju še pet, a takih, ki kaj pomenijo in bi rade delale in tudi gmotno podpirale, bo za začetek dovolj.” Takoj sta začeli presojati in pretresati žene trgovcev, večjih obrtnikov in višjih uradnikov. Izbor ju je zelo zamudil. Ana je vse mnogo bolje poznala kakor Irma. O vsaki je imela poseben razlog, da bi je ne kazalo vabiti. “Ta je premožna, a skopa tako, da bi Bogu niti šibe ne dala, da oi hudiča udaril. — Ta se bo izgovarjala, da mož že podpira gasilce. — Ta ni napačna po srcu, a tako negibčna, da se ji komaj ljubi noge prestavljati.— Ta bi bila izvrstna za delo, a ima sedem otrok, da je komaj kos delu ob njih. — Ta je zagrizena politikarica in bo takoj vprašala, katere stranke je to društvo.” (Dalje prihodnjič) Zmešani računi Pod tem naslovom je mariborski “Večer” razmišljal po zasedbi ČSR o smislu in bodočnosti moskovskega nastopa. Prišel je do zaključka, da okupacija Češkoslovaške ne bo zadušila “češkoslovaške pomladi”, temveč jo bo kvečjemu malce zavlekla. Nasilje je rodilo prav nasproten učinek od tistega, ki so si ga o-kupatorji želeli... Nasilje ni nikdar rodilo kaj dobrega, sedaj to v Mariboru in Ljubljani vedo, ko pa so sedanji oblastniki v Sloveniji začenjali in vodili nasilno revolucijo v Sloveniji tekom tuje zasedbe domovine, tega niso marali videti. Pobili in pomorili so na deset tisoče svojih bratov po krvi samo zato, ker so zavračali njihovo revolucijo, ker so se uprli njihovemu nasilju! •Slovenijo je ta revo- Glavni govornik Edvard Kardelj je najprej poudaril zgodovinski pomen proslave, ki spominja na vstajo Slovenskega Primorja proti fašizmu in nacizmu. Spomnil je na neštevilne žrtve od bazoviških junakov do vseh drugih, ki jih je tiranski režim oropal svobode in enakopravnosti ter jih vklenil v okove sužnosti. V tem obdobju slovenskega naroda se je pokazala njegova neuničljivosti in odpornost. Nadaljeval je: “Vse bolj so se slovenski ljudje zavedali, da narod, ki ni sposoben in priprav-' Ijen braniti svojega obstanka in lastnega razvoja, ne more priča- sovjetske napadalne akcije proti Češkoslovaški, kar je tudi o-stro obsodil. Tako je dejal dobesedno: “Izdali bi svojo borbo proti fašizmu, če ne bi dvignili glasu proti vsem manifestacijam mednarodnega ustrahovanja, če ne bi glasno in jasno podčrtali, da nima nihče pravice poskusiti vsiliti nam dogme psev-dosocialističnega i n t ernaciona-lizma.” Kardelj je nato odločno zahteval ponovno vzpostavitev suverenosti češkoslovaške republike in vlade ter umik tujih čet z njenega ozemlja. Po drugi strani je dejal, da Jugoslavija kljub vsemu ostaja na stališču iskanja mirne poravnave sporov ter sožitja med narodi z različnimi družbenimi u-reditvami. Pri tem je Kardelj omenil pozitivno sodelovanje in prijateljstvo s sosedno Italijo in označil to mejo za eno najbolj nosti povezave in edinosti med vsemi jugoslovanskimi narodi saj hi njihova osamljenost ali odcepitev od skupne državne e-note pomenila lahko njih uničenje in plen velikih sil. kovati milosti ne od osvajalca , , ne od zgodovine. Jasno pa so tu-| “dpr“h ^ !?Pomml ^ di čutili, da narod, ki vztraja v svoji borbeni enotnosti, ne mo- re biti zlomljen v svojem odporu, tudi če ima proti sebi moč- lucija stala preko 100,000 člove- nejšega sovražnika.” Nato je ških življenj! — V državi Kolorado je 15 narodnih gozdov, ki zavzemajo skupno eno petino državne površine. Obilo sadja Pridelek sadja v mariborski o-kolici je bil izredno dober. Sad j ar ji so manj zadovoljni s cenami, ki so po njihovi sodbi prenizke. Tako so na mariborskem trgu prodajali zgodnja jabolka in hruške po manj kot za dinar za kilo. Včasih so jih ponujali kmetje tudi po pol dinarja kilogram, da bi jih le prodali. Pomoč izletnikom iz ČSR Ko je Sovjetska zveza s sateliti zasedla Češkoslovaško, je bilo v Jugoslaviji na izletu in na počitnicah več tisoč Čehov in Slovakov. Večina ni marala takoj domov in je tako prišla v finančno stisko. Oblasti v Sloveniji, pa tudi v drugih republikah so priskočile vsem naglo na pomoč. Ljubljanski* Kompas, ki je imel v okviru svojih izletov in počitniških bivanj, okoli 1200 Čehov in Slovakov, je vsem, ki so ostali brez potrebnih sredstev, jamčil za nedoločen čas critje stroškov za stanovanje in hrano. Izvedene so bile tudi razne nabirke blaga in denarja za češkoslovaške “begunce”. Kardelj obsodil sovjetski vdor v ČSR V nedeljo, 15. septembra, se je vršila v Novi Gorici velika množična proslava ob 25-letnici vstaje slovenskega primorskega ljudstva proti fašizmu. Za to priliko se je zbralo v mladem, modernem mestu okoli 100,000 ljudi iz vseh krajev Primorske in Slovenije, med katerimi poleg teh pa še zastopstva iz drugih delov Jugoslavije ter Slovencev iz zamejstva. Kardelj podčrtal, da so se jugoslovanski narodi borili za svobodo in enakopravnost in proti vsem onim, ki bi hoteli vsiliti neko hegemonično nadoblast. V nadaljevanju svojega govora je Kardelj podčrtal, da Jugoslavija ne more mimo zadnje di na tvorno vlogo narodnih manjšin, ki predstavljajo most med državami. To velja, po mnenju govornika, tako za itall jansko manjšino v Jugoslaviji kot za slovensko manjšino v Italiji, katerima je izrekel priznane za njuno vlogo v tem procesu zbliževanja. Govornik se je spomnil tudi skupnih nastopov slovenskih in italijanskih protifašistov v boju proti skupnemu sovražniku. Kardelj je še vztrajal na nuj- ga ko IZ ZAVETJA SI OGLEDUJE SVET — Mali kužek, ki je njegov gospodar spravil v žep svoje vojaške bluze, se je odpravil na patrolo, si ogleduje okolico kot njegov gospodar. Slika je hila posneta v pokrajini Dinh Huong Vietnamu, kjer operira 9. ameriška pehotna divizija. ČSR: Vojaki odhajajo? Giviiisii prihajajo! PRAGA, ČSR. — Moskva skuša zaposliti češkoslovaško javnost z novicami, kako naj se u-mikajo sovjetske in satelitske čete, ako bodo Čehi “pridni”. V resnici ni prav nič važno, ali o-stane v ČSR 20 divizij ali 20 di vizijskih godb. Godbe bi ravno tako lahko simbolizirale današnjo sovjetsko okupacijo kot di vizije. Pa recimo, da se bo večina tujih diviziji res umaknila še preč zimo, ker dežela še ne premore zadostnega števila zimskih vojašnic. To ne pomeni nič, kajti divizije se lahko brez ovire vrnejo v par dneh, ako bi bilo treba. Umik divizij ne pomeni “manj okupacije”. O tem se ni treba varati. Iz Prage prihaja namreč vest, da Moskva zahteva samo od praške mestne uprave okoli 600 stanovanjskih hiš in stanovanj za sovjetske “strokovnjake”, ki bodo prišli “svetovat” Čehom in Slovakom, kako morajo živeti in delati v duhu o-kupacije. Ta novica je obudila v vseh satelitskih državah, tudi v Jugoslaviji, žalostne spomine na 1. 1945 in na ruske strokovnjake, ki jih je Moskva pošiljala v tujino, da pomagajo obnavljati u-pravo in gospodarstvo. Kako so ruski strokovnjaki “delali”, smo zvedeli po 1. 1948. Takrat se je namreč titovcem odvezal jezik in povedali so čisto resnico, kaki “strokovnjaki” so bili Rusi Morda se je Moskva od takrat kaj naučila in bo v Prago poslala bolj kvalificirane ljudi. Sicer se pa Čehi že pridno vadijo v izrabljanju molka! Ministrski predsednik Černik je na primer v nekem govoru omenil, da se bodo sovjetske čete začele umikati “že v par dneh”. Večina I časopisov je to omenila le mimogrede, nekateri med njimi kot vodilni dnevnik “Rude Pravo” pa je Černikovo izjavo kar prezrl. Češka javnost je iz tega pravilno sklepala, da novica ni nič vredna. Rusom ne bodo taki izmiki všeč, jih bodo s silo zatrli, toda Čehi si bodo izmislili nove, ki bo v njih molk igral veliko vlogo. Kdor torej zasleduje pisanje v češkem tisku, naj pazi, katere u-radne novice, bodo objavljene in v kakšni obliki. Iz tega bo spoznal, koliko češka javnost da nanje. , Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Za enkrat 2:1 za Nixona LAS VEGAS, Nev. — Trenutno sprejemajo tu stave za volitve v novembru za predsednika ZDA 2:1 za Nixona. Pripovedujejo, da bo to razmerje doseglo pred samimi volitvami 10:1 za Nixona. Tisti, ki zasledujejo letošnje volitve in so sledili onim leta 1948 med Trumanom in Dewey-jem, opozarjajo na dejstvo, da je napovedovanje zelo težaven in nezanesljiv posel! Leta 1948 so vsi napovedovali zmago republikancu T. Deweyju in se smejali demokratu H. Trumanu, ki je napovedoval svojo zmago. Kljub vsemu smehu in pomilovanju ali morda prav zaradi tega je imel na koncu prav — Truman! Delo za moške & ženske Moški ali ženska Skušen v fotografiranju. Govorimo slovensko in hrvaško. HALIK STUDIO 15615 St. Clair Ave. PO 1-4000 (19,23,25,27,30, 2,4 okt) Ženske dobijo deio Iščemo kuharico Iščemo kuharico za kosilo za 3 oseb od 3. do 6. pop., od ponedeljka do petka. Kličite 451-0594. (187) Delo za žensko Iščemo žensko za lahko hišno delo in kuho v zameno za hrano, sobo in plačo, blizu Euclid Beach. Kličite Mrs. O’Konski podnevi 531-8500 ali zvečer 481-3976. (187) Female Help Wanted Help Wanted Cook’s Assistant Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214 SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue (x) Moški dobsjo de,:-, Iščemo tovarniške delavec Obratovalce strojev z nekaj skušnje v kovinski industriji. WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester (188) MALI OGLASI V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena £65. Kličite 881-5158. (x) Za vsa popravila električnih napeljav v vaših domovih se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka VLADIMIRJA NOSAN telefon 261-8489 Kličite ob vsakem času! Pridem takoj! Delo zajamčeno in poceni! ___________ (189) V najem Odda se opremljena soba za moškega, mirno in čisto. Na 1189 E. 176 St. (186) Lastnica prodaja Čisto in lično 7-sobno enodružinsko hišo s kletjo, dvojna garaža z nadvižnimi vrati, nova streha. Vdova mora prodati. $8.900. Kličite: 271-0896. (187) V najem Enodružinska hiša v fari sv. Vida. Se lahko rabi za 2 družini, 5 sob in kopalnica s prho spodaj, 3 sobe in kopalnica zgoraj. Tudi garaža po želji. Lepa, čista hiša, plinski furnez, ki pozimi greje, poleti hladi, lep vrt. Kličite 431-9542. —(25,27 sep V najem Lepo 3-sobno stanovanje zgoraj, se odda ženski, na 1176 E. 61 St. Kličite 475-2644. (XWF) rmm : JETNIKE STRAŽIJO — Trije vojaki armade Severnega Vietnama, ki so bili ujeti, leže na tleh, ko jih eden od ameriških vojakov v ozadju čuva in drugi spredaj ogleduje znano polavtomatično puško K-47, s kakršnimi so oboroženi rdeči bojevniki. V najem Lepo 4-sobno stanovanje spodaj, spredaj veranda, se odda zakoncema, na 1180 E. 61 St. Kličite 475-2644. (XWF) | IZUM spisala METOD JENKO in VIKTOR HASSL Šele sedaj se je Alfred prav zavedel, kaj se z njim godi in srce se mu je krčilo. Obuti je moral še težke čevlje, tudi tam je zagledal 'isto številko. Obleka je bila iz surovega platna, z be-ločrnimi počeznimi progami. Ko je bilo preoblačenje končano, so ga odpeljali k ravnatelju kaznilnice Stockeju in mu izročili vse spise, nanašajoče se na Alfreda. Ravnatelj je premeril Alfreda, nekaj zamrmral, snel naočnike in vstal. “Torej vi ste tisti Kraus, ki je o njem časopisje toliko pisalo! Bil sem zelo radoveden, kakšni ste, pa moram reči, da še malo niste podobni zločincu. Podobe v časopisih so imele pretirano surov izraz. Opozarjam vas, da je tu stroga disciplina. Priporočam vam, bodite pametni in poslušni vsem predpisom. Bo za vas bolje, saj čas vam bo hitro tekel.” “Saj sem nedolžen!” je na kratko odgovoril Alfred. “No, no, Kraus, to vsak trdi. Ko se nas boste privadili, vas bo marsikaj minulo. Navadno se naši gostje pokesajo, priznajo dejanje, ali pa se vdajo. Sicer pa, kaj je šest let zapora, pomislite koliko desetletij se morajo pokoriti drugi! Hitro bo minulo in ne bo vam dolg čas.” Pomignil je stražniku, ki je prijel Alfreda in ga po dolgih in pustih hodnikih privedel pred samotno celico. Na vratih je Alfred zagledal majhno železno mrežo, pod njo pa številko 730. Preden ga je paznik porinil v celico, je s kredo zapisal na vrata njegovo številko 8842. Votlo je odmevalo zaklepanje samotne celice. Alfred je na pol onesveščen padel na tla. Trinajsto poglavje. Erwin je bil medtem še vedno v zdravilišču. Zdravniki so sklenili, da ga pošljejo v miren kraj izven velemestnega hrupa. Popravil se je zadnji čas toliko, da CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY i DELI — GROCERY Archer & Oak Park. Good loc. Air-cond. Fully equipped. $6,000 or best offer. — 586-3076. (186) HELP WANTED ROOM & BOARD In exchange for 3 hours child care. Monday through Friday. 392-5812 je lahko malo vstal, sprva ob opori sestre, pozneje pa tudi že sam. Ob takih prilikah je strmel v zrak, kakor bi nekaj iskal, mrmral je in z rokami silil v višave. Sestre in zdravniki niso mogli razumeti njegovega vedenja. Zmeraj pa je držal v roki ključ laboratorijskih vrat in nihče mu ga ni mogel vzeti. Drugače je bil povsem miren in dostojen, strežniki niso imeli z njim nobenih sitnosti. Po obsodbi Alfreda se je družina Rolland, ki je nemo sledila razpravi, odpeljala domov. Simon se je peljal z njimi. Sedaj mu je bila pot odprta, hotel je čimprej imeti od Erwinovega očeta pooblastilo, da dela naprej. Prilika se mu je zdela izredno ugodna. Bil je sila zgovoren, tako da je spravil Rollan-dove starše kmalu v boljšo voljo in razpoloženje. Potreboval je večjo vsoto denarja. Kje naj jo dobi, če ne pri Rollandovih? Simon je vedel, koliko je Erwino-vemu očetu do izuma; želel si je že zaradi sina, da bi ga kdo dovršil. Staremu Rollandu je Simonovo laskanje dobro delo. Simon ga je s sladkim govorjenjem pridobil, da mu je obljubil denarno pomoč. Preden se je avtomobil ustavil pred Rollandovo vilo, mu je Simon še dejal: “Veseli me, gospod Rolland, da mi zaupate. Bodite prepričani, da bom vse storil za vašega sina. Mislim, da je najbolje, da se dela lotim koj. Jutri prideva z advokatom, da napravimo pogodbo in čimprej lahko začnemo z delom.” “Dobro, dobro, kar pridite, čas je dragocen,” mu je odgovoril stari Rolland. Avtomobil se je ustavil, Simon se je poslovil. Bil je vesel in srečen, da mu je šlo vse tako gladko. Kmalu je bil doma in obšla ga je velika podjetnost. Pripravljal se je, da razvije film, ki mu bo prinesel milijone. Zaprl se je v sobo. Nato je potegnil iz žepa šop ključev, stopil k blagajni in izvlekel iz nje fotografski aparat. Ko pa je segel po njem in ga previdno vzel v roke, je začutil nekako čudno vlažnost, ki je puhtela iz aparata. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HEIGHTS — By Owner. 3-bdrm. split-lev. Air cond. Lge. lot. IV2 ba. Fully equip, kit. Frplcs. in liv. rm., pnld. fam. rm. Cptg., drps. Att. gar., patio. Lo $30’s. (185) Wkdys. Aft. 4. 392-6428. (185) FEMALE HELP u. IMMEDIATE OPENINGS REGISTERED NURSES AND LICENSED PRACTICAL NURSES Desperately needed in our hospital-Nursing home complex: assignments are either hospital or nursing home, not jointly; attractive salary, routine increments,good working conditions: 40 hours per week, any additional time paid at 1% times regular rate. Please write or call ^ OSSEO AREA MUNICIPAL HOSPITAL ^ AND NURSING HOME Osseo, Wisconsin 54758 Phone: 715-597-3121 (186) South-Southwest — EXCELLENT IMMEDIATE OPENING! ^ Accounts Receivable Clerk MATURE Girl — Woman to operate accounts receivable posting machine and general office work. Full Company Benefits — Good Pay — Permanent Position ^ General Motors Corp. Truck & Coach Div. 1015 W. Pershing Rd. An Equal Opportunity Employer 847-1700 Ni si znal razložiti, od kod ta vlaga, stopil je k oknu in ves razburjen ogledoval aparat. Srce mu je nemirno bilo. Ni še slutil, kaj se je zgodilo, ko se je poslavljal od Erwina. Odšel je v kopalnico, kjer je imel v kotu vse priprave za razvijanje. Zastri je okna s črnimi zavesami in prižgal rdečo luč. Nekam nervozno je odprl aparat in izvlekel dragoceni film. Začel ga je razvijati. Z grozo je opazil, da so prvi posnetki na filmskem traku popolnoma uničeni, le proti koncu traka so bili dobri. Ko je Simon videl, kako se mu je izjalovil poskus, bi bil najrajši vse skupaj vrgel skozi okno. Začel je premišljati, kako le je mogla priti vlaga v aparat, saj ga je imel v suhi škatli. Slednjič se je spomnil onega večera, ko so zalivali Erwinovo diplomo. Polagoma se mu je jasnilo; spomnil se je tudi steklenice, ki mu jo je tlačil pijani Erwin v žep, ta mu je poškodovala film. Vzel jo je, jo gledal in klel. V hudi jezi jo je treščil ob tla. Bil je, kakor da je podivjal. Priletela je prestrašena služkinja in izpraševala, kaj je. Si- CHICAGO, ILL MALE HELP MMHTEMME MN required for 2nd shift, who has experience with overhead bridge cranes, slitting and leveling equipment. Should be well versed in hydraulic air electrical and welding. Many company benefits. Call Mr. Baumann for appt. at area code 312-827-5151 INTERSTATE STEEL COMPANY 401 Touhy Avenue, Des Plaines, 111. (186) HELP WANTED CHILD CARE — Live in. Own room & board. Mat. exprd. woman. Small sal. Bef. 5:30 call 726-7025. After 7 p.m„ HE 6-2012— Jeppson. (185) BABY SITTER Mature, experienced woman. Live in. Good salary. La Grange area. 352-5262. (185) COOK—LITE HSKPG. Expd. Refers. Prepare and serve dinner for working couple and occasional guests. 20 hrs. $2 hr. Call Sun. betw. Noon and 5 p.m. or Mon. 8 a.m.—Noon. MU 4-5630. (185) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON By owner. Vic. near Midway Airport. 4 stations & wig salon. 581-1444 (185) REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK Home in. exc. cond. 4 Ig. bdrms. lYz baths, Ig. rec. rm., fam. size kit., lot 50’xl75’, nr. St. Edmund’s, Hawthorn school, Oak Park H.S., easy commuting. $34,000. 383-5997 (186) BY OWNER — 2 flat. — Vic. of Austin & Roosevelt. Extra Ig. 6’s. htd. pchs., 2 car gar. Fin. bsmt. w/ sep. new furnaces. Xtras. A-cond. Upper 30’s or best offer. ES 8-4784 or ES 9-2585. (185) MORTON GROVE By owner. 7 yr. brk., 2 flat 3 bdrm., air-cond. Mod. kit. w/ bit. ins. Partial bsmt. Low tax. Nr. everything. $45,000. 967-8763. (186) LAKE FOREST — By Owner. Whispering Oaks, New Eng. Col. 4 bdrm., 3 ba. Fam. rm. w/ wet bar. On 1 A. beaut, landscaped wooded prop. $68,500. Appt. 234-8011. 730 E. Longwood. (186) SUBURBAN LIVING IN CHICAGO 2 flat brick, 2-3 bdrm. apts., 1 3-rm. garden apt., 2 car brk. gar. Close to school and transp. 4 yrs. old. Many extras. Reduced to $62,500. By owner. 625-4068 (185) mon je še pogledal ni in jo surovo zapodil. Stekel je nazaj v kopalnico in se zaprl. Služkinjo je vendar zanimalo, kaj se je zgodilo, pogledala je črepinje na tleh in pobrala napis, ki se je držal kosa razbite posode. Po njej je spoznala steklenico, ki je že njej dala toliko opravka. Čistiti je morala tedaj suknjo, ki jo je bil šampanjec umazal. Čudno pa se ji je zdelo, zakaj se gospod Simon šele sedaj znaša nad steklenico, ko mu vendar ni črhnila o madežu. Simon je medtem razvil film. S tresočimi se rokami je gledal proti rdeči luči in še s težjim srcem ugotovil, da je pokvarjen najvažnejši del, na katerem bi morale biti glavne Erwinove formule in načrti žarnic. Le slike modela, odbojne gondole in drugih strojev so bile popolnoma nepokvarjene. Film se je sušil, on pa je razmišljal o usodi svojih načrtov. Ti posnetki mu ne morejo Bog ve kaj pomagati, treba bo najti drug izhod. Simon se je zaklel, da ne bo odnehal. Kaj naj porečejo Rollandovi, če ne uspe. Iskal in premišljeval je, nazadnje pa se je spomnil listkov, ki jih je Alfred pisal v zaporu in jih pošiljal domov. Obraz se mu je zjasnil in pomiril se je. Do teh listkov bo treba priti, pa naj stane, kar hoče. Premišljal je, kje so ti listki sedaj. Najbrž v sodnem arhivu. Stvar se je zdela precej nemogoča, toda odnehal ni. čakal bo ugodne prilike in potem začel, saj mu je stari Rolland ponudil Pozno zvečer je že bilo. Simon in si Tako je mirno sedel s cigaro čil k telefonu in segel po slu- “Da, tukaj Simon Blumenherz, kdo tam?” “O, pozdravljeni, gospod Blumenherz! Tukaj generalni ravnatelj banke Fedor & Co. Čast mi je, da lahko govorim z vami, oprostite tako pozni uri. Današnji večerni listi obširno pišejo o razpravi proti Alfredu Krausu. Priobčena je tudi vaša cenjena slika s pripombo, da ste vi bodoči mož, ki bo uresničil Rol-landov izum. Piše, da vam je gospod John Rolland poveril nalogo, ki je pri njej udeleženo tudi naše podjetje. Bil bi srečen in počaščen, če bi vam mogel izkazati pri vašem delu uslugo, morda kot družabnik. Banka Fedor & Co. bi vam v tem primeru stavila na razpolago kredite po mili volji.” Ravnatelj je govoril hitro in prepričevalno. Prebrisani Simon se je od ugodja ob toliki prijaznosti kar tajal. Saj se Simonu v resnici ni bilo treba mučiti, delo so opravili že drugi, ki so pri tem tudi iskali le dobiček. Kaj bi se jim ponujal, ko se pa sami vsiljujejo, si je mislil hladni Si- mon. Da bi neznani gospod ravnatelj predolgo ne čakal, mu je Simon hitro odgovoril: “Za enkrat vam ne morem še nič natančnega povedati in obljubiti, ker imam v tej zadevi že več ponudb,” mu je zvito govoril Simon. “Pričakujem vas jutri popoldne ob treh v stanovanju, da se lahko kaj več in podrobneje pogovoriva, ker sem sedaj preveč zaposlen. Povem vam samo to, da bodo potrebne velike vsote denarja.” GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore BIvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers Privlačen svetlo plavi Osebni Naslovnik (Personal Directory) Vas čaka v Ohio Bell uradu ... PROSTO! Ima 40 velikih strani za telefonske številke, ki jih rabite zopet in zopet, pa še posebne strani za rojstne dneve, obletnice in druge priložnosti. Dobite svoj PROSTI izvod. Zglasite se ali pokličite Ohio Bell Business Office. Ohio Beli 100 Erieview Plaza Phone: 622-9900 J f..--,,3. .V/ 'V5 -•% §¥ # I' s F Your bull. First and ten. Zadetek je hranjenje denarja z obrestmi. Dodatna vloga k vašemu hranilnemu računu do 10. v mesecu se obrestuje že od 1. Igrajte sedaj! Cleveland Crust Največja ohijska banka MEMBER F. D. I.O.