ŽENSKI
Materinstvo
Kako lahko delaä sproščena
Napetost nastane, ako se preveč uporablja mišica in se njena flakiia šiloma krčijo. Ako taka napetost traja dalje časa, nastanejo težave, obolenja. Včasih povzročajo majhne napetosti več škode kakor večje! Prevelika napetost mišičevja na nogi, na prstu ali peti, izzove cesto izpremembo hoje, a včasih tudi bolečino v kolku in sploh slabo razpoloženje. Gospodinja, ki dela ob previsoki ali prenizki mizi, se hitro utrudi in si domišlja, da jo je utrudilo delo, dočim je vzrok utrujenosti le v prenapenjanju gotovih mišic. Ako je miza ravno prav visoka, ni nikake utrujenosti. Zato .se dandanes tudi lika sede in nič več stoje; prej so preveč trpele noge, križ in roke v ramah.
Mnogo tipkaric je nervoznih in v delu površnih, ker vztrajajo pri svojem delu v napačni drži telesa in rok. Stroj jim stoji previsoko ali sploh neprikladno. Marsikater rega uradnika bole oči, boli glava, je uirujeu in potrt; končno odkrije, da mu je treba naočnikov ali novih, pravilnih stekel v na-nosniku. Potem izginejo vse težave in napetosti. Majhne motnje v bezgavkah (mand-Ijih) lahko, pritiskajo na mišice grla tako, da ne moreš dobro govoriti; zato postaneš plah. boječ, molčeč in ljudomržen. S svojimi dolžnostmi prihajaš v konflikt in loteva se te čustvo, da si manj vreden človek.- Majhna operacija odstrani vse težkoče fizičnega in psihičnega značaja.
Tisoč vzrokov je takih napetosti, ker nešteto finih dražil izhaja iz najmanjših delcev telesa, napadenili od strupenih sokov. Ta dražila povzročajo napetost živca, morda le par vlaken živca, a posledica, je da se človek zaradi malenkosti huje razburja kakor je vredno, da človek naenkrat drugače, in sicer nerodno, hodi ali da beži pred družbo .in se skriva v melanholičnem kotu. Zaradi slabe drže na stolu, za mizo ali pred pultom, nastanejo napetosti v muskulaturi, ki kvarijo vztrajnost in sposobnost, a lahko povzročajo tudi deformacije, t. j. pohabljenja. Dijak, ki se uči ob previsoki mizi, si utira prsni koš, da se mu pritiskana stran poniža in ima prsi z dvema različnima polovicama. To vpliva seveda slabo na pljuča in srce, a zlasti na oči.
Ako togo, napeto sediš ali leseno stojiš, nisi docela sposoben za učenje, razmišljanje in gledanje. V taki napetosti so ti zavzete vse mišice, telo ti je negibno, kri se ti ob-teka počasi, zlasti jio nogah in rokah in možgani ti ne delujejo normalno. Zakaj možgani delujejo docela le takrat, kadar so VSI kanah odprii in jim po njih priteka hrana energije, t. j. kadar je mišičevje spro-sceno.
Mati-gospodinja mora paziti nase, na oiroke in posle, da delajo v pravilni drži, da ne prenopenjajo muskulature brez koristi, cesto pa na svojo škodo, da si ne kvarijo hrbtenice, prsnega koša, oči in nog, ker se ne znajo pravilno sprostiti in pametno posaditi.
Dvojno nezadovoljstvo
Ako bi bili ljudje s svojo usodo in z vsem, kar jim nudi življenje, vedno zadovoljni, bi bili menda brez želja. S sveta bi izginili zavist, nevolja in razočaranja. Izginilo pa bi tudi hrepenenje, težnja za boljšim, lep-šitn, za napredkom, izpopolnjevanjem že obstoječega. Nič bi ne podžigalo častihlepja in bi ne netilo veselja do dela, do novega ustvarjanja. Prenehalo bi vsako tekmovanje. Življenje bi postalo strašno dolgočasno, brezbarvno ; človeška družba pa kakor osat pusta. Manjkal bi motor, ki goni človeštvo do vedno večjega razvoja: to je nezadovoljstvo in hrepenenje po neznanem, novem, popolnejšem, iskanje vedno novih vrednot. Tako nezadovoljstvo ■ je potrebno in lepo, ker je koristno in plodno.
Njegova sestra, toda povsem drugačna, neprijetna iu vsak polet ubijajoča pa je večna nezadovoljnost, ki vidi le svoje delo, svoje skrbi in svoje muke. Kar dela take vrste nezadovoljnica, je vse silno težko, imenitno in neprekosljivo, a kar delajo drugi, ni vredno piškavega oreha. Iz te nezadovoljnosti izvira vse grdo in malenkostno, ki vleče k (lom, greni življenje ter izpreminja delavnik v mukotrpno garanje, a dela tudi praznik ne-vesel, mračen, meglen. Kjer se vgnezdi in razbohoti, tam je rodbinsko življenje žalostno in moreče.
Poglejmo v družino I Oče, mali, oba imata delo, skrbi, odgovornost. Nihče ne more za-
73-
Iitevati, da sta vedno dobre volje.' Naj včasih zagrmi in zatreska, da se zatem ozračje razčisii, ^opet posije sonce in se naseli veselje v hiši. Kako dragocen dar je živahrfa in zadovoljna inafi! Dokler šo otroci majhni, tega", še ne obCutijo- tako zelo, a pozneje, ko so morda že davno iz hiše', se .'spominjajo jasnih dni; kako' jih je mati ožarjala, kakor daljnje sonce,- ki še. vedno pošilja svoje žar-"ke in ereje, četudi je že davno zašlo.
Hudo pa je, ako je- oče- trajno nezadovoljen,- akb precenjuje svoje poklicno delo, -se prepira z usodo, češ, da ga ni postavila na pravo mesto; ako vidi v svfljih predstojnikih le „osle'S bedake, ki bogu čas kradejo, sam pa se .čuti zapostavljenega, pre--ziranega." Tako nezadovoljstvo lahko pokoplje srečo vse rodbine in ustvaija življenje polno muk. ...
Tudi mati včasih lahko mnogo pripomore, da prežene iz hiše' zadovoljstvo in toploto. Navadno je mož njena žrtev. Drugi možje več zaslužijo, so pozomejši, vse bolj ljubeznivi ..-. -sploh drugi. :. Treba je često angelskega potrpljenja, da ostane mož ravnodušen, včasih išče razvedrila m boljega razumevanja izven hiše ali celo pobegne in .se ne vrrie. .
..Dostikrat sq pa Otroci.tisb, ki-je .mati ž Tijirii.f v'ečnq nezadovoljna. Veš dan godrnja, kritikuje', pripoveduje, kako pridni so Sosedovi, kaj. vse znajo ih -liarede. in -kakšen vzor-otrok je bila ona sama. Tako večno nerganje in nerazumevor mori v ot-rokih vso" dobi Vir nezadovoljnosti s "neporočene poklicne^ ien v svoji. neodvisno
kaki ■Ö voljo, o včasih e;, češ, da s polagaj
žen
__ tudi srečne lahko
i tem kar zaslužijo. Take žene ne pomislijo, da so vendar one na boljšem in da so same hotele tako. Večini je-vendar glavno sreča v irodbini ob možn iit zdravih otrokih. in ne v tem,, koliko novih oblek imajo, na leto in kje lahko prežive pičlo.' odmerjene počitnice. ■ - Vse tako kakor skrita
in podkopuje srečo. Nezadovolinežem so blii iijiki sovražniki, sa modrejši, podjetne več veselja do del. pa podžiga, sili naprej, daje jašei: lastne nedostatke ifl še ne.-dov sposobnosti.
• Vzgajajmo same sebe, s'yoje otroke okolico k plodni nezado-vpljnosti!
ovoljstvo.je nepli ratna bolezen za Nezadovoljnežem idijo, da so ztrajiiejši ii Plodno nezadi
1 imajo roljstvp po'gled za Ij. razvite
Zdravstvo
Delaj si življenje lažje!
Življenje je težko, a: ljudje si ga delajo Se težjega. .Nekateri iz nerodnosti, drugi iz svoje nesrečne temperamentnosti, tretji iz res-■niiine ali domišljane holehnosti, neukrotljivih živcev in še iz drugih vzrokov. Amerikanski zdravnik in vseučiliški protesoj Waltej-B. Pitkin je napisal čelo knjigo z riaslovom.„Delaj.si ži-vljenje lažje.!" Koristno, pametno, na znanstvenih izkustvih zgrajeno knjigo z- mno'go nasveti in. nauki.. Pa bo . bržčas ostala brez koristi, ker. pametnih knjig ljudje ne čitajo
■	radi in se po znanstveno utemeljenih naukih nočejo ravnati. jPridig in.svaril ljudje ne marajo, ker so kakor -otroci, ki jim izkušnje staršev ne impohirajo, pa si morajo somi poprej razbiti nosove in .opraskati komolce, -preden verjamejo, da starši vendarle niso tako neumni kakor so njih dečki in deklice mislili.	.
Prof. Pilkin piše: Ali želife-še na svoj - 70. rojstni dan 2 radostjo izvrševati svoj poklic ali.pa. hočete, da vas vozijo na vozičku . na izprehod? .To je odvisiio čisto od vas-in kako gospodarite s svojimi močmi. Ceprdv ste od svojih prednikov podedovali odlično konstitucijo i-n sposobnost za visoko starost, si lahko nit življenja z norimi napori in nesmi-
■	selnim Iratenjen lastne .(telesne in duševne) sile'izdatno skrajšate. Ce pa ste podedovali
'le srednjo biološko dediščino, boste primeroma -še mladi izginili pod' rušo, ako se pravočasno ne učite 'um.etnosti dela. Ta umetnost
obstoja -napol v nji je "večii Kdor pa i delo si
rnuke . ... ki morati zaskrblje; , . • v lemo, za jjud. jeni, ki "jlH Vse bava v redu,- k .krvni pritisk i: ki trpe le zai •slabifživ
mirovanja in sproščanja: ljudi brezupno šiišmarska, na to umetnost, kdor zna metodo: zboljšati-z mirovanjem in injem, dožene dvakrat, trikrat L---poprej, a brez napora ali celo Svojo knjigo sem napisal za ljudi, napeto delati, za one, ki šo vedno ■■ ;a liste,-ki ponoči bde in strme ,'ki so zgodaj-po-ki 'mogoče boli, ki jim jim nagaja srce, imajo
kohčn
vcev
ešteviln azburjer
fi utru-
visok -ljudi, iti ; io-
V.šoli so nas učili tisoč nepotrebnih'ter nesmiselnih reči. Nihče ■ [).a nas ni poučil o - umetnosti, kako treba živeti, da ostaneš zdrav,' da z najmanjšim tratenjem, časa, moči, denarja, spoštovanja samega sebe lahko čim. več dosežeš. Šele v poslednjem času so 's6 začeli brigati za najvažnejši cilj vzgoje. Hl-'gijena, telesna kultura in izkoriščanje svo-ega. časa po šolah uveljavljajo vedno odpirajo izgled na boljšo bodočnost. '
bolji
Veš svet pa drži vedno huje v stanje napetosti, strahu in negotovostL Kako naj v taki dobi najdemo pot do resnične umetnosti pravilno živeti? Dvoje nam je potrebno: izhajati moramo sami' s-.seboj in znati moramo obenem,, ■živeti s. soljudmi'v dobrem razmerju. Torej--oboje obenem, ker iz. neskladnosti nastajajo. mnoge motnje in bolezni. Kdor premišlja.pre-
74-
več o sebi in premalo o ostalem svetu, se bo ■eidel vnapačnih prtfporcijah. Domišljav egoist. ni nikdar resnično srečen. Kdor pa se briga le za svet, a nič zase, postane lahko milijonar, a . Itinalu bo životaril-, le ob mleku in suliarju ter izgubil vso radost za življenje; Najbolje in najlažje živiš-, ako si brez strahu nabereš čim-već yses/ranjskih življenjskih izkušenj in o njih-temeljito razmišljaš. Večina ljudi ima iiejasne in neuporabne življejijske nazore, ker,-sp preleni, da bi opazovali kaj se godi okoli njih. Njih mnenja ostanejo površna in omahljiva; dd drugih zahtevajo, ■ česar sami ne- , izkušajo izvrševati. -Vedno še vdajajo nazi-rajiju drugih, seotresajo lastnega razmišljanja,, se izogibljejo neprijetnih dolžnosti in beže pred neprijetnimi-'resnicami. Neprestano garanje jim je- stopilo v.'čutriira'. in živce. U- ' -metnost živeti obstoja! kakor zdravilstvo iz obeh važnih delov:.-dnem-ogočati, da obolis in če vendarle zboliš, zdraviti. Kakor' hitro-nas žalost.'strah, jeza, utrjijenost, razočanmje 1.1, d. notranje ' stisnejo in nas začno daviti, moramo ukreniti nemudoma, da- se jih izne-bimo in jih vržemo iz sebe:-Kakor .če te--zaboli zob in o'dh'itiš takoj k zobozdravniku, . plravlako moraš-ukreniti takoj, da -se otreseš kakršnekoli duševne težave. Treba je, da se znaš- ščasoma napraviti neobčutljivega za vse
škodljive vplive, da ne izgubljaš hotr-anjega ravnotežja,, da docela dobro poznaš, svoje telo, kakšno hrano najbolje prenašaš, koliko spanja potrebuješ; koliko ur smeš delati,' kakšen šport ti kpristi, kakšna prijateljstva, kakšne knjige, celo -kakšne ljubezni ti ne škodujejo. Treba je, da svojih uiočijie trosiš in.ne prenapenjaš, da-varuješ svoj življenjski motor in'-s ten) podaljšaš svoj telesni stroj 'v njegovi brezhibni"funkciji..Pazi, kalip stojiš . ali sediš, k'adar-'.delaš, a pazi tudi, kako ležiš;, sicer si utrujen brez koristi za delo in le na ■-škodo svojega-zdravja ter ponoči .ne spiš... Ne žalosti, ne razburjaj, ne jezi se tjavenclan,'. nego vselej premisli, ali ni pametno,, da se otreseš' in pozabiš. Seveda je treba v to' svrho tren'aže, vzgajanja samega sebe. Bolje je inol-čati in se delati gluhega in. slepega,- kakar 3<ričati, psovati,.se prickati ali celo tožariti. ' .Debeiokožci in flegmatiki žive povsod najlažje. Kdor pa ne zna pozabiti, odpuščati, ignorirati, požirat), 'se "otresati,, kdor-dela iz muli slone, neprestano prisluškuje vase in. " stika- za boleznijo, se 'togoti za vsako ma-■ lenkost,- da omedleva in bljuva žolč, kdor je 'zmerom užaljen',' kdör ,ne 'zna ubogali in biti zadovoljen s tem, kar'ima, si dela življenje do neznosnosti tsžko. . Dobro uči Pitkin! ' '
Poljska jnha. Skuhaj skoraj do mehkega ■' 1.0-đkg ješprenčka in 10 dkg fižola samozrn-čka, vsako posebej v slani vodi. Zreži 6 dkg' prekajene slanine na kocke in jo praži toliko da pöstaae kakor steklena, prideni srednje-Veliko drobno sesekljano čebulo, ki jo zarumeni na slanini, zapraši z dvema dekama moke, prepraži in' dodaj majhen strok stla:-čenega česna/, nekoliko paprike, noževo konico popra-ia na kocke zrežan olupljen-paradižnik' ali temu primerilo paradižu ikove-mezge. Poleg tega še na tanke-rezine zrezano hrenovko, kako drugo klobaSico ali nekoliko-- kuhanega prekajenega inesa; praži še .nekaj . časa -in žalij končno s .fižolom s fižolovko •vred, z odcejenim ješprečkom ter s toliko : vode' ali zelenjavne juhe, da -dobiš dovolj' juhe. Pokuhaj še .nekoliko in daj s seseklja-drobnjakom na mizo.	'
; Karfljofna juha z gobami. Razrezi ma-.njšo karfijolo na majhne koščke. Operi jih in kuhaj na vodi, ki si jo prej osolila. Medtem zarumeni 3 .dkg moke na 5 dkg presnega ma,-..Slfi, prideni 5 dkg drobno zrezanih gob sivk (golobic), ki rastejo prav do zime, dalje ne-'koliko sesekljanega zelenega'peteršiJja, ščep ' popra in. prilij najpir.ej samo karfijolno vodo, razmešaj dobro in kuhaj. 10 minut. Potem prideni še-karfijolo, iznova prevri in vlij juho na-opečene žemeljne rezance.-- . . '
Pesna šara. Dve sirovi srednjeveliki pesi olupi' ni ju zreži na debelejše .rezance,
Kuhinja
dodaj.30 dkg'na velike rezance'zrezane ko--štrunovine ali mehke govedine, veliko, sred-^ njedrobno sesekljano čebulo, soli po potrebi, pol kaviie žličke sladkorja,ičep popra, kim-Ija in polno žličko sesekljanega zelenega . peferšilja.: vse to zmešaj-.v loncu, povrhu . . deni '/.j .kg sirovega olupljenega, na rezine zrezanega krompirja ter zalij s poldrugim ■ litrom Vode. Kuhaj jed pokrito tako dolgo na zmernem ognju, da začne krompir skoraj . razpadati. Potem okisaj po' okiisu z dobrim' vinskim, kisom in kuhaj dalje, da se' tudi meso zmehča. Pesno šaro daj vročo na mizo z nastrganim ali kislim .hrenom.
.Pestra solata. Safaladi-ali kako drugo mehko klobasico olnpi in zreži.na rezance; ..primešaj žlico sesekljane čebule, soli, popra, par kapljic kisa iri- toliko- ina.foneze, da dobiš gosto', mešano solato. Položi na vsak pli- ■ tek steklen k.rožn-iček kupček te .pripravljene sola.te, kolikor je zajameš z, jedilno žlico, vrhu nje položi zvito sardelo, okrog aranžiraj venec rdeče, na'listke zrezane,z oljem, kisom in kimljem zabeljene rdeče pese in zatem še ' venec zabeljene zelefie'salate ali pa na listke' . zrezanega kroinpir.ia-kifelčarj£i, ki ga v obliki strešne Opeke zloži naokrog. Majoneza: V porcelanasti ali prsteni skledi mešaj 2 sveža , surova rumenjaka, pr.av malo' belega popra «oli, noževo tonico sladkorja in približno poljtavne žličke gorčice. Pride.vajpo kapljicoli finega namiznega, olja in. pri tem neprestano ' mešaj, dokler ne dobiš-dovolj ■ majoneze, ki -.
75
jo začini še 2 limonovim sokom. Olja porabiš lahko četrt litra ali še več. Ce hočeš, pobar-. vaj majonezo s paradižnikovo mezgo.
Goveje srce v omaki. 60—75 dkg govejega srca operi, osuši in pretakni na gpsio z rezanci slanine in odrgni potem srce s soljo, pomešano s poprom. Položi na dno koze 10 dkg jiišne zelenjave, t j. peteršilja, korenja, zeleno, čebulo in slanino, vse zrezano na-listke, dodaj še košček lavorjevega lista, 2 vršička timijana, par kapar in sesekljano sardelo, Prilij nato pol skodelice vode in položi na zelenjavo pripravljeno srce, ki ga pari najprej pokrito potem odkrito, da se zarijmeni; potem vzemi srce iz koze, potresi koreninje z moko, dobro preprazi, da se napravi rumeno prežganje, katero zalij z juho. Prevri, a mesoj, da se ne pripah, m precedi omako v drugo posodo, deni vanjo zopet srce in pari dalje, da bo srce prav mehko. Naposled primešaj skodelico mastne kisle smetane, prevri, okisaj, po okusu z limonovim sokom, alco treba, zalij še nekoliko z juho, da razredčiš omako, zreži srce na tanke rezine in ga oblij z omako, ki mora imeti pikanten okus. Lahko ji primešaš tudi nekoliko gorčice. Serviraj z zabeljenimi rezanci . ali 5 cmoki.
Dušeno koštninovo pleče. Izluščiizpleča kosti, odstrani kožice in žilice ter pretakni notranji del pleča s slanino. Osoli in opop-raj ga, odrgni z olupljenim strokom česna, zvij ga in poveži z iTvico. Potem ga opeci od vseh strani na masti, da bo zlatorumene barve, nikakor pa ne rjavo, Odlij mast, prilij pol kozarca vina in kuhaj tako dolgo, da se vino povre. Potem potresi meso z žlico moke, zarumeni jo, osoli in opopraj še nekoliko in prilij 2 kozarca juhe ali vode. Sedaj prideni na listke rezan koren, zrezano čebulo, dišeč klinček in precejšen šopek šatraja. Pari to dve uri, vmes pa polivaj meso vsake četrt ure, vsake pol ure ga pa obračaj. Tekočina v kozi se ne sme nikoli popolnoma povreti. zato pravočasno prilivaj ■pomalem juhe ali vode. Končno razrezi meso na rezine in vlij sok nanje. Okoli naloži krompirjev ali grahov pire; posebej daš lahko še solato.
Doma narejene klobase. Zreži na majhne kocke ali zmelji v stroju pol kg mast ■ ijskega mesa. Namoči par (ir p
ješprenčk
Vendar
ocvirkc
zdroblj
in pol
mesom
koščke
koncih
četrt ui,
jih spec:
odcedi gE mora ostati v, precej ses ;nega timijan litra krvi od vred dobrr čisto opra, prevezi ali e v juhi ali
in skuhaj nap gost. Dodaj ;kljane čebuh , popra, maja prašiča. Vse ) premešaj, 11 ih črev, ki jih išpili. Kuhaj
ifn^uh^
nekoliko v prah :'ona, soli skupaj z apolni v. na obeh klobase
odi, a ko so ohlajen
Kurje meso v školjkah. Razrezi ostanke , mesa od kakoršnekoli perutnine na kocke. Prav tako nareži na male koščke par gob sivk, popari jih, odcedi in pari kakih 10 min. na presnem maslu. Razbeli 10 dkg presnega masla, zarumeni na njem bledo' 2 žlici moke in zalij s polno skodelico vročega mleka. Mešaj, da bo gladko in se zagosti, osoli in opopraj ter prideni meso in gobe. Namazi . 10—12 školjk s presnim, maslom in nakupiči sckanico od perutnine v školjke, potresi po vrhu nastrganega sira, pomešanega z žemelj-nimi drobtinami in pokapaj s presidm maslom. Postavi školjke na pekač, ki si ga potresla s soljo, in postavi v pečico za lO.do 15 minut. Povrhu se mora sekanica zarumeniti. Školjke serviraj kot navadno jed; vsaka oseba dobi eno.
Ajdovi cmoki. Zreži 4 zemlje na majhne kocke, primešaj nekoliko soli, 25 dkg t. j. četrt kg ajdove moke, dalje 7 dkg na kocke zrezane in pražene slanine in žličko zelenega, sesekljanega peteršilja. Popari to s toliko . kropa, da dobiš srednje trdo testo. Oblikuj velike cmoke, ki jih kuhaj četrt ure na slani vodi, nakar jih odcedi in zabeli z žemeljnimi drobtinami, ki si jih pražila na presnem maslu.
Tirolski cmoki. Zreži na kocke 5 žemelj ter jih zabeli z opraženo na kocke zrezano slanino, v katero vrzi prej žličko sesekljane čebule in žličko sesekljanega zelenega peter- -šilja. Ko se žemlje ohlade, jih polij s toliko mleka, da se bodo kocke napojile, a ne smejo biti premokre in ne smejo razpasti. V mleku razmotaj prej 2—3 jajca. Tekočino je treba previdno in polagoma prihvati, ker je je hitro preveč. Končno primešaj še nekoliko zrezanega kuhanega prekajenega mesa in moke, ki naj je ne bo preveč, ter napravi iz tega cmoke, ki jih skuhaj na slani vodi, odcedi, potresi z drobtinami in zabeli z maslom. Se boljši so tirolski cmoki, ako pripraviš vse ostalo kakor prej, samo da osoli testo, izpusti moko in vzemi eno jajce več, torej najmanje tri jajca. Toda ne oblikuj cmokov, marveč zloži vse testo v namazan, z drobtinami posipan model za pudinge.' Kuhaj 1 uro v sopari, potem zvrni cmok, razrezi ga na čedne rezine in zabeli kakor prej.
Turški zavitki. Izberi in operi 5 pesti riža, nalij nanj vode in naj stoji tako četrt ure. Medtem sesekljaj četrt kg kuhane govedine in nekoliko prekajene svinjine ali govejega mozga, lahko so pa tudi kaki drugi ostanki mesa. Sesekljaj tudi malo čebulo in jo zarumeni na olju ali masti. Potem zmešaj v skledi odcejeni riž, nieso in svinjino, prideni še pripravljeno čebulo, soli, popra in ako hočeš, tudi malo ingveria. Iz tega napravi klobasice, ki jih zavij v zelnate liste, prevrete v slani vodi; poleži zavitke tesno drug poleg drugega v kozo v olje ali mast
76-
m jih duši pokrite 1 uro. Prilivaj polagoma juhe, da se ne prižgo. Lahko dodaš (udi paradižnikove mezge. Turške zvitke daj z ]a-stmm sokom polite na mizo.
Polentni žUčniki. Zmešaj dobro 10 dkg koruznega zdroba, 8 dkg mehkega presnega masla, nekoliko soli, 2 celi jajci in žlico vode. Stlači testo v kepo in ga postavi na hlad, da počiva 2 uri. Potem položi za poizkušnjo malo žlico tega testa v vrelo slano vodo 'in kuhaj žličnike 10 minut. Ako ostane žlienik trd in ne naraste, vmešaj v testo še nekoliko vode, vendar pazi, da ostane še trdo. Zakuhaj torej v krop majhne podolgaste žličnike in Jih počasi kuhaj v odkriti posodi 12—15 mmut. Nato jih z lopatko dvigni in jih položi drug poleg drugega v oslajeno vrelo mleko, ki naj ga bo toliko, da žličniki še nekoliko gledajo iz mleka. Postavi v srednjevročo pe-cico, da žličniki tekočino počasi skoraj vsesajo,^ kar traja približno četrt ure. Potem nalozi žličnike v plitko skledo ali jih serviirat v manjših skledicah vsakemu gostu posebej s skodelico vročega mleka. Na mizi naj bo tudi sladkor, da si vsakdo mleko sam osladi.
Kromplrjevo-sirovo testo za cmoke, rezance in razne žepke napraviš na tale način: Skuhaj prejšnji dan ali vsaj že zjutraj 30 dkg krompirja v oblicah; olupi ga in stlači v stroju .ali nastrgaj na strgalniku. Primešaj mu 20- dkg suhega pretlačenega kravjega sira, celo jajce, 10—12 dkg ostre pšenične moke, 4 dkg presnega masla in potrebne soli, prav dobro pregneti in počakaj, da pol ure počiva. Potem testo razvaljaj, razrezi na čveterokotnike, nadevaj z marmelado, ali kakim drugim sladkim nadevom, kakor-šnega uporabljaš za gibanice in potice, pre-gani in stisni robove vsakega četverokotnika ter speci na namazanem pekaču ali skuhaj na slanem kropu in zabeli. Dalje lahko nadevaš to testo tudi s kakoršnokoli sekanico mesa, pomešano z jajci, smetano i. dr. in spečeš v pečici kakor prave ruske piroge.
Dunajska jabolčna gibanica. V času jabolk je izdatna in priljubljena sladica jabolčna gibanica (štrudel), ki jo lahko serviramo ponovno mrzlo nli pregreto naslednjega dne. Posebno fina je dunajska jabolčna gibanica. Napravi mehko — toda ne premehko— testo iz četrt kg moke. celega jajca, žlice o-Ija in nekoliko mlačne vode, v kateri si raztopila potrebno sol. Gneti. da bo testo voljno in gladko ter se rado loči od deske in rok. Napravi hlebček, položi ga na desko potreseno z moko, pomaži ga povrhu z oljem in pokrij testo s skledo ali kozo. Tako naj počiva pol ure. Medtem olupi približno 1 kg kislatih jabolk ter jih zreži ua listke, razme-šaj jih s sokom pol limone, pol kavne žličke •cimeta, 8 dekami rozin in 8 dekami srednje-debelo zrezanih orehov. Opraži na surovem maslu 8 dkg kruhovih drobtin. da bodo rumene ter jih postavi na hlad. Gibanico delaj
na veUki mizi, pregrnjeni s prtom, ki ga dobro poštupaj z moko: na sredi, kamor položiš hlebček testa, mora biti malo več moke. Najprej testo le malo razvaljaj in ga prav po vsej površini namaži z oljem, da se ne sprime, ako se kaj zabrne. Nato .razvleci testo nalahko z močnatimi rokami; najbolje je, ako ga vlečeta dve osebi. Če je rob debel, ga odreži. Pusti, da se razvlečeno testo na mizi nekoliko posuši, kar traja jMibližno 10 minut. Potem potresi enakomerno najprej drobtine, nato pripravljena jabolka in povrhu še sladkor. Vendar pusti 12—15 cm- široko progo testa popolnoma prazno, dvigni prt od nasprotne strani in zvijaj gibanico proti prazni progi testa, tako da je zavita v dvofno testo in se ne strga tako lahko. Gibanico zvij ovalno in jo s pomočjo še ene osebe položi na namazan pekač, ali pa jo zreži na 2 ah tri dele iu jo položi na pekač tako, da je med vsakim delom nekoliko praznega prostora. Vmes in povrhu namaži z raztopljenim presnim maslom in peci gibanico približno tričetrt ure. Da ne bo suha, jo ined-tem parkrat iznova pomaži z vročim presnim maslom.
Jabolčni puding. Napravi široke rezance iz dveh jajec ter jih skuhaj v slani vodi. Olupi nekaj kislih jabolk, zreži jih na listke, primešaj jim sladkorja, cimeta., rozin, civeb ter na rezance zrezanih mandljev. Namaži plitek model ali navadno kozo dobro s surovim maslom in deni vanjo vrsto rezancev, nato vrsto jabolk in potem zopet vrsto rezancev. tako dolgo, da bo koza polna. Na vrhu mora o biti rezanci: pokapaj jih s surovim mas om in speci puding v pečici. Ko je pečen, ga zvrni na krožnik in ga potresi s sladkorjem ali ga polij z vinsko ali kako drugo polivko. Ako pečeš puding v ognja-varni posodi, ga daj kar v njej na mizo.
Dišavni sahor. Stepaj v kotličku s šibico 4 velika cela jajca, noževo konico v prah zdrobljenih dišečih klinčkov, pičlo žličko cimeta, ščep zdrobljenega ingverja, nastrgane olupke pol limone ter 16 dkg sladkorja, da se peni. Potem primešaj 10 dkg mandljev, zmletih s kožo vred in 12 dkg ostre pšenične moke. Prav dobro zmešaj, da se vse sprime, vlij v ozek. namazan in z moko po-štupan pekač, kakršnega uporabljamo za pečenje suhorja, toda le za dva prsta visoko. Postavi, pekač v pečico, ki jo pusti spočetka 10—15 minut napol priprto, da se kaže za prst široka odprtina; šele potem io popolnoma zapri. Ako pečeš na ta način, se suhor lepo in enakomerno dvigne. Peci ga vsega skupaj okoli 50 minut in pazi, da se zarumeni. Ko ga vzameš iz pečice, ga zvrni napol ohlajenega, nakar ga pokrij s prtičem. Naslednjega dne zreži suhor z ostrim nožem na rezine, ki .jih položi drugo poleg druge na. pekač in jili v pečici od obeh strani lahno zarumeni.
■77
•Torta z vanilijeiro kremo. Mešoj 28dkg . sladkorja s štirimi jajci," da se peni. Potem dodaj poliiKoiTia še 4 rumei^jäke in trd .sneg štirih beljakov, dalje 28 dkg moke in 15 dkg stopljenega, a ne vročega presnega masla. Zlij^ teste v nainazan. z drobtiiiamf ali moko -posipan tortni model in peci torto v sredoje^
pečici počasi približno 5 četrt ure% ■ ega rfoe jc
Naslednjega dne jo počez dvakrat prerezi nadevaj jo z vanilijevo kremo, • nakar jo zopet zloži.' — K r e m a i V 3 rumenjake vmešaj 2 žlici moke, dodaj 15 dkg sladkoirja, nekoliko vanilijevega praška (polovico ali-.celega, kakor komu prija) in■'/j^.litra mleka. Mešaj to nad soparo, ozir. stepaj, da začne, zavirati, potem hitro odmakni in na hladu-mešaj naprej, dokler i^e popolnoma ne shla-di. V mrzlo kremo .vmešaj po žličkah 15 dkg
fi
daj
lehko. Ž nadeK'om namazi že ngde-zloženo torto tudi povrhu in naokoli.
Izdaten vinski šado.'Stepaj 2 sveža be--Ijaka. v pravtrd .sneg, primešaj proli -koncu-2'/._, dkg. sladkorja v prahu in stepaj dalje končno primešaj narahlo z' -žlico še 5 dkg sladkorja. Medtem ali še prej" pa zmešaj .v. kotlieku-V., litra belega, ne premočnega vina z dvema rumenjakoma in celim jajcem ter z 8 dkg sladkorja,' najprej mrzlo, nato stepaj s šibico' na štedilniku ali v posodi kropa, ki vre vedno dalje. To delaj tako dolgO, da . se začne šado gosto peniti-in se ob robii dvigajo mehurčki. Sedaj primešaj- pripravljeni sneg in stepaj na ognju samo še par' trenutkov (sekund), nakar šado daj takoj na mizo., s piškoti, vaili ali ga vlij na kak, ra-
hel puding? Toliko-.ga zacfošca'|za 4 osebe. Ta aačin -prirejanja je primeren' pozimi, ko . .so jajca drag% ker sneg nadomešča najinanj eno jajce. .	■ ' . , .
. PeneSi se jabolčnik." Nastrgaj 6 kg kislih jabolk,-ki ne smejo biti -nagnita ali'kako , drugače poškodovana, naravnost v..3 1 mrzle vode. Ako imaš sadni stroj, pa zmelji' jabolka v vodo. Tekočina naj. na hladu stoji dve uri, medtem jo yeqkrat premešaj. Potem jb pretlači skozi sito, dodaj soku 2 kg slad-, korja, pa večkrat. premešaj.. da-'se sladkor raztopi,, nakar vlij ^ok v ste'klenico, ki meri. približno 6 litrov, ^opremi jo z zamaškom," ■ ki mora imeti luknjico, da vtakneš, vanj ki-pelno cev. Tako. naj stoji vprostoru, ki ima 12-14» toplote, okoli 3—4 tedne, da mošt pokipi, lahko -p.a -tudi-še dalje časa. Potem precedi vino najprej skozi debelo, nato še ■ enkrat skozi finejšo - krpo, ä ne stiskaj, da bo tekočina- čista. Ako hočeš, da -bo' „šam'r panjec" popolnoma' čist. ga Vlij ponovno v veli'kö steklenico, pusti ga 2—3 dni, potem ga. zopet previdno precedi, "tako da ostane-gošča na dnu steklenice. Končno nalij vino ■■ v močne, najbolje šampanjske steklenice, ki jih dobro zamaši z novimi, prekuhanimi za-maški'. Vino ne sme. segati višje kakor do začetka vratu. Da zamaškov ne. vrže iz ste-.. klenic, je priporočljivo,, da jih pritrdimo na. vrat steklenice še ž žico. Steklenice- položi postrani v pesek v hladni kleti, da se izvrši še takoimenovano notranje kipenje. V.ino naj fjočiva še-najmanj tri mesece, šele potem je dobro; vendar pa ga ne hranimo dalje časa kot leto dni.
Praktična navodila
Nega linoleja. Da se linplej he obrabi prehitro pod ostrimi 'podstavki težkega pohištva, treba noge podložiti.z lesenimi, gumastimi ali klobučevinastimi podložki. Poslednji so najpripravDejži. ;.
Pred "Vsakim k-rtačeojem linoleja".ga treba irej .do. čistega- ol^risati z mehko krpo. Ako e potrebno, ga pičlo- -namazi- z voščilom, lakoršnega uporabljaš za parketna da. Ko se osuši, "ga'.^gladi s krtačo. Mazanje linoleja s prašnim oljem-ni priporočljivo, ker je preostro in se. na njem potem preveč. nabira prah.
:Za uraivar},Ie linoleja, ako je res umazan,' nikoli ne. uporabljaj sode ali x>strega inila, niti "ifroče vode ne, ker izpere olje." ki je v linoleju in se potem začne luščiti. Tudi milnica, pa najsibo tudi brez sode, ne sme dolgo, učinkovati na linolej. Najlepše in-brez škode za barve in kakovost umiješ. linolej z mlačnim mlekom. Nato ga-odrgni z mehkimi, snažnipji krpami.	...
Kadar .je linolej .tako umazan, da ga,ne moreš čistiti niti z vodo .niti z mlekom, tedaj
ga previdno in hitro, odrgni s terpeiititiom. ■Takoj nato ga pa zgladi s krtačo "ah s krpo. Špirit, bencin, salmijak škodujejo linoleju.
TJnoleju köristi, ako ga od časa- do časa očistiš -voščene plasti, ki se je nabrala na njem. To. dosežeš, "da ga opereš z mlačno' vodo in milom, ki 'ne" vsebuje luga in ne sode. Ko si ga dobro izplaknila-in posušila, ga lahko zopet nama'žeš'iii zlikaš..s krtačo.
Tla pod linolejem ne sm'ejö' bj^ti vlažna, ker sicer, povzročajo napetost "v njem. .Na-' pravijo se "mehurji. Primeri se tudi, da se-površina linoleja loči'od jutovega jedra "in se" začne luščiti. ^ Ce so tla valovita, ali vijugastu, se na njih linolej neenako obrabi. Stara obrabljena ladijska lesena tla, treba ■ skrbno vzravnati, vse žeblje zabiti globoko v les, da glavice ne šfrle iz taT. Ako hočemo pokriti vsa tla:z linolejem, je najbolje, da-damo napraviti betonsko, 2—3 cm debelo ,podlago.	...
Ozke steklene posode, katerimi-z roko ne mOreš" seči do dna, osušiš, ako zviješ
78-
KAM I LÖF LOR
Sp-ecijalnT Shqn)po6 za plavoloske, ne vsebuje olkalija. Daie lasem čudovit sijaj.
BRUNETAFLOR
Spficljolni Shampoo za temne lose, ne vsebuje alkolijo, da|e lasem ču-dovif sijaj.
iJtwski lasje
rabijo posebno nego!
že Pfi odraslih lasje zelo lahko izgube svoj sijaj in gibčnosf, kako ^ občufljivi so-potem šele nežni otro-ški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti, lase !r jim škodovati.
ELIDA SHAMPOO
primerno veliko polo pivnika v zvitek, tanek in Ozek; vtakni ga. Y posodo ter nekoliko nalahno podrgni znotraj.po dnu. Pivnik vsrka vso moJcroto.'
. Emajlirana posoda postane snežnobela, ako jo odrgnemo z mešanico terpeotiiia in soli.
Kuhinjske deske, ki so večkrat mokre se rade spognejo ; da jih-poravnaš, jih potoži z vzboklino navzgor preko noči na mizo med debeli--mokri krpi in jih n'a sredi.ob-teži z likalnikom aH kako drugo težko stvarjo. Da likalnik ne bo puščal rje, ga položi na porcelanast .plitek-.krožnik,.. ' . . •.
■79
Ako potrebuješ samo beljak, napravi v oba ozka konca jajca luknjici, ki bosta natančno nasproti, druga drugi; ako pihaš v jajce, izteče beljaka, kolikor ga potrebu-
Pfoii zaprtju
Oglas reg. S. br. 3236 đne 19. IL J936.
ješ, rumenjak pa ostane nepoškodovan v lu-pinji svež še več dni. Seve velja to za sveža jajca, ki imajo rumenjak še lepo ločen od beljaka.
Prežganje lahko razredčiš z mrzlo ali z vročo tekočino. Glavno in važno je, da priliješ spočetka toliko tekočine, da lahko gladko razmešaš prežganje in dobiš gosto omako. Potem šele polagoma priUvaj vodo ali juho in pri tem vedno mešaj in končno pre vri jed. V novejšem času prirejamo pri-kuhe le z malo prežganja.
Madeže rdečega vina potresi takoj s soljo in jih pokapaj z limonovim sokom. Pozneje izperi prt v gorki miloici in izplakni.
Zamaški postanejo neprodušni, ako jih položiš za četrt ure v olje, potem zamaši steklenico.
Okrogle pločevinaste škatlice, ki se
težko odpirajo, položi počez na mizo in jih z močnim, pritiskom-valjaj z-ravnilom; po-krovec se kmalu odpre.
Aluminijaste posode nikoli ne pomivaj s sodo ali lugora, nego le z vročo vodo in milom.
Takih moških danes ni več ki bi prišli v trgovino in zahtevali samo „cigarete". Vsak moški ima svojo vrsto cigaret, ki jo kadi in katere ime ne pozabi. Tudi žene bi morale bili take. Pri nakupu mila bi morale zahtevati izrecno Schichtovo milo Jelen, ker bodo imele samo tedaj gotovost, da bo ostalo njihovo perilo dolgo lepo kot novo in trpežno. To milo odpravi iz perila temeljito vsako nesnago in ga pri tem varuje.
Iz hrastovega pohištva spraviš vodne madeže, ako stopiš v finem olju nekoliko ^li in odrgneš s to tekočino dotične lise. Ce so v pohištvu še drugi madeži, jih izmij s segretim pivom. Potem Izbriši dotično mesto s suho, mehko krpo in likaj tako dolgo po njem s flanelo, — ki jo namakaj v tekočino iz t er pent i novega olja in raztopljenega voska, vsakega enak del, — dokler madeži ne izginejo.
Parketna tla, ki so zelo umazana in zadelana, .lahko brez škode pomiješ z mrzlo
milnico in izplakneš s čisto vodo. Zbrisavati pa jih moraš sproti in hitro do suhega. Ako so v parketih ma,stni madeži, segrej milnico. Seveda ne delaj tega prepogosto, ker na ta način spraviš iz tal tudi ves vosek in drugo maščobo in je treba potem parkete nanovo in obilno mazati z voščilom. Zato se loti takega temeljitega snaženja le tedaj, kadar je to zares potrebno.
Srebrne in druge kovinaste verižice
čisti takole: Čedno ščetko namoči v špirit in krtači ž njo predmete iz srebra; nato jih položi na mehko krpo, da se osuše,, nakar jih nalahko umij in takoj" izbriši.
Proti mokroti zavarujemo obuvalo, ako ga namažemo po podplatih z ricinovim oljem. Najbolje je, da storimo to takoj, ko je obuvalo še novo,, in isto pozneje v presledkih ponavljamo.
Plesnobo na čevljih odpravimo, ako čevlje dobro skrtačimo in potem namažemo z glicerinom ali pa terpentinovim . oljem. Usnje postane zopet voljno in mehko.
Lesene slame (Holzwolle) ne zametaj. Ako jo nekoliko zmočiš, lahko z njo lepo odrgneš sajaste lonce. Ko jo posušiš, jo še vedno lahko porabiš.za gorivo.
Da ohraniš likalnik vedno čist, ga ne
postavljaj nikdar niti za trenotek na štedilnik ali na tla, marveč vedno na mrežico, ki naj bo zmeraj pri rokah. Ako se je likal-nika prijela rja, ga odrgni s peskuatim papirjem in ga namazi z voskom. Vsakokrat ko si nehala likati in se je železo že ohladilo, zavij likalnik v krpo, še bolje je, da imaš posebno vrečico, v katero zaveži vsakokrat likalnik. Ako postopaš tako, boš imela likalnik zmeraj čist in ti ga ne bo treba šele snažiti, preden začneš likati.
Obleko, ki jo hočeš dati v barvo, očedi skrbno madežev, ker se sicer tudi preko barve zopet pokažejo. Slabega ali ponoše-nega blaga ne dajaj v barvo, ker se slabega blaga barva ne prime zadostno in ga tudi razje. Stroški bi se torej ne izplačali. Pomni tudi, da se blago v barvi skoraj vedno vskoči, s čemer treba računati. Najboljša barva je rjava, temnomodra in črna.; svetlobarvno bla^o pa hitro obledi. Ce se odločiš za barvanje, ne glej na par dinarjev, nego d&j obleko v zares dobro in zanesljivo bar-varnico.
Ako imaš na glavi presuho kožo, vteri vanjo mandljevega olja: čez par dni pa umij glavo. Koža postane voljna in prožna ter se ne bo luskala.
Da hitro zmehčaš presno maslo, ga položi v skledo, ki si jo prej segrela, potem ga izlalika umesaš.