634.0.182.58 VEGETACIJSKA PODOBA OKOLICE LOKEV IN KOZINE Ing. Ivo Puncer, ing. Mitja Zupančič (Ljubljana)'' Splošna ekološka oznaka Obravnavano območje obsega vzhodni del Tržaškega krasa in severo- zahodni del Materijskega podolja. Na vzhodu se razprostirajo Brkini, proti jugu in jugozahodu pa Skandanski kras in šavrinska Brda. Relief je precej razgiban in bogat kraških pojavov, zlasti vrtač. Nadmorske višine so od 400 m (pri Lipici) do 700 m (Ograda nad Kozino). V klimatskem oziru je to ob- močje, kakor ves slovenski nizki kras, v toplem submediteranskem podnebju, ki je tod še posebno izrazito, saj je svet odprt proti Tržaškemu zalivu in od- daljen le dobrih 10 km od morja. Množina letnih padavin je 1000 do 1200 m_m, srednje letne temperature dosegajo vrednost 10 ti do 12 °C. Za vegetacijo je odločilna porazdelitev padavin skozi leto oziromu v času vegetacijske dobe. Ta je tu dokaj neugodna. Poletja in zime so suhe, največ padavin je spomladi in jeseni. Matično geološko podlago sestavlja v glavnem kredni apnenec, le mestoma je zaslediti vložke eocenskega fliša (pri Sv. Tomažu in ob potoku Botač); na flišni podlagi so tudi edini površinski vodotoki tega območja. Tla na apnenčastem substratu so tipa rendzine, v razvojnem zaporedju od plitve protorendzine (na trdem apnencu) do rjave rendzine. Na flišni podlagi tega območja pa imamo opraviti največkrat z bolj globokimi rjavimi in nanešenimi (koluvialnimi) tlemi. Produkcijske lastnosti tal so precej skromne. Dolgoletni človeški vpliv odseva tako v vegetaciji kakor tudi v tleh, ki so dandanes brez zaščitne gozdne odeje marsikje močno degradirana in erodirana. Splošni ekološki dejavniki tega biotopa niso v prid visokemu gozdu. Tako znaša npr. De Martonnov klimatski indeks za to območje okoli 50, to pomeni območje uspevanja nizkega gozda. Erodibilna, zelo prepustna geološka pod- laga in orografska razgibanost še stopnjujeta aridnost klime. Stoletja traja- joči človeški vpliv in roparsko gospodarjenje z gozdom sta samo še poslab- šala eksistenčne in razvojne razmere gozdne vegetacije na našem nizkem krasu. Kratka fitogeografska oznaka V vegetaciji obravnavanega območja zasledimo mnogo vrst, ki jih z zgo- dovinsko-genetskega oziroma fitogeografskega stališča uvrščamo v širše sku- pine, ki kljub svojemu različnemu izvoru gradijo neko celoto. Slovenski nizki kras je na prehodnem območju in pod vplivom 4 flornih regij: evrosibirsko- severnoameriške (ki je najbolj zastopana s svojo srednjeevropsko in ilirsko provinco), mediteranske in zelo oslabljenim vplivom irano-turanske ter alp- sko-visokonordij s ke flor ne regije. Tako so od ilirsko-submediteranskih elementov na·vzočni: puhavec (Quer- cus pubescens}, gabrovec (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), ozkolistni jesen ( F. angustifolia), domači kostanj ( Castanea sati va), poljski brest (Ulmus procera), ruj (Cotinus coggygria), rašelika (Prwws mahaleb), dren ( Conws 1nas), skalna krhlika ( Rhamnus rupestris), dobrovi ta (Vibur- * Izdelano v Inštitutu za biologijo ZAZU. 153 IZREZ IZ VEGETACIJSKE KARTE M 1:50000 ZA OBMOČJE LOKVE- POLANŠČEK-VIDEŽ-KOKOŠ c:::J [LJ [IJ ITJ ITJ [::J - ~ GOZD G~BROVCA Z Ol STR ICO (SESLERIO- O.STRYETUM) -var. s puhovcem (- pubescerl etos um) -var. s ce rom (- cerrelosun) -var. z gradnom (- quercelosum pelraeae) -var . z bukvijo (- .fagelosum) GOZD HRASTOV Z OJSTRICO (SESLERIO- QUERCETUM) GOZD BUKVE Z OJSTRICO (SESLERIO- FAGETUM) TRAVIŠČE NIZKEGA ŠAŠA IN SKALNEGA GLAVINCA (CARIC! HUMILIS- CENTAUREETUM RUPESTRIS) -=---- NASADI ČRNEGA BORA c:::==J NASELJA IN OBDElANE POVRŠINE tOOOm 500 3km 3 Avlor le : Ivo Puncer dipl. lnQ . MilJo Zul)on~ll. dipl. Ing . hd'oolor: prol . dr _ Me~o Wrobor ~epradukcl)e ln Ilo~ tortogroh~l oddel•k IGF . ,,, ,, , num lan.tana), makovec ( Sorbus aria), skorš (S or bus dom est ica), šmarna detelja (Coronilla emeroides), kovačnik ( Lonicera caprifolium), navadna po- tonika (Paeonia officinalis), ojstrica ali roja (Sesleria autumnalis), bodeča bilnica (Festuca pungens), an1etistna možina (Eryngiwn amethysti11um), la- sasti beluš (Asparagus t enuifolius) 1 ilirski grahovec ( Astragalus illyricus), tržaški zaspanček (Gentiana tergestina), skalni glavinec (Centaurea rupes- tris), progasti žafran (Crocus variegatus), kršin (Chrysopogon gryllus), ože- pek ( Satureia montana), pritlikavi šetraj ( Sature1a subspicata) in druge. Od srednjeevropskih elementov zasledimo: graden (Quercus petraea) 1 bukev (Fagus sylvatica), beli gaber (Cm-pinus betulus), gorski javor (Acer pseudoplat.anus), ostrolistni javor ( Acer platanoides), črno jelšo ( Alnus glu- tinosa), trepet1iko ( Populus tremulaj, brezo f Belula verrucosa), lesko (Cory- lus avellana), brin (luniperus communis), kopi tnik ( Asarwn auropaeum) 1 jetrnik ( H epa tica nobilis), prehlajenko ( Asperula odorata), ženikelj (Sani- cula europaea), gozdni šaš (Carex syl1 1atica), podlesno vetrnico ( Anemone nemo rosa), brsti čno mlaj o ( Derzlaria buibifera), volč jo jagod o (Paris quadri- folia) jn druge. Od evmediteranskih elementov najdemo: ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius), brestolistno rob ido (Ru bus ulmifolius), vmesni brin ( 1 uniperus inter media), sJatinko ( C eterach officinarum) 1 gredlj ati trpotec (Plant ago carinata) in druge. Panonsko-stepski elementi so zelo redko zastopani: dolomitska nebina (Aster amellus), škrlatnordeča detelja (Trifolium rubevzs), panonski grahor ( Latl1.yrus pannonicus) in še kateri. Opis gozdnih zdntžb l. Gozd gabrov ca in oj strice (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpirzifoliae). Ta združba porašča kot gozd ali grmišče največji del našega nizkega krasa, predočuje klimatogeno obliko slovenske submediteranske gozdne vegetacije in je tudi najbolj razširjena gozdna združba raziskovanega območja. Gospodarsko je bil ta gozd skozi stoletja močno izkoriščan in je še dandanes, saj je skoraj edini vir lesa kraškemu kmetu v tej ali oni obliki. Sečnji so se pridružili še drugi načini izkoriščanja gozda - steljarjenje, paša in požiganje. Posledice je močno čutiti, prvotna oblika združbe je močno spremenjena, nastali so različni degradacijski stadiji od grmišč bolj ah manj pretrganega drevesnega sklepa prek skalovitih kraških pašnikov do golega kamenišča. Gozd gabrovca in ojstrice (Seslerio-Ostryetum) je po svoji floristični se- stavi najbogatejši med gozdnimi združbami v submediteranskem območju. V nje1n najdejo svoj optimum mnogi ilirsko-submediteranski elementi, navzoči pa so še mnogi elementi srednjeevropske flore in nekaj evmediteranskih rast- lin. Graditelj ( edifikator) te gozdne združbe je gabrovec ( Ostrya carpini- folia), ki ji daje sociološki, ekonomski in fiziognomski pečat ter navadno prevladuje po količini in življenjski moči. Jedro združbe sestavljajo rastHne ilirsko-submediteranske flore in ji dajejo tennofilno-kserofilni značaj. Naj- bolj po gos tne in značilne so: ojstrica ( Sesleria autum11.alis), ilirsko-kraški endemit, ki s svojo množino in gosto rušnato odejo daje združbi, posebno v času cvetenja (v začetku jeseni), značilen fiziognomski aspekt, dalje zeleni teloh ( H elleborus viridis), škrlatno rdeča detelja (Trifolium rubens), lasasti beluš (Asparagus tenuifolius) in rdeči dren ·( Cornus sanguinea). 154 Ker porasca združba gabrovca in ojstrice obsežne povrsme našega kra- škega območja, ima tudi relativno široko ekološko amplitudo. Krajevne eko- loške razmere, največkrat talne (edafske) ali lokalno klimatske, so obliko- vale različne variante te združbe. Tako zasledimo na raziskovanem območju varianto gabrovčevega gozda s puhavcem, cerom, gradnom in bukvijo. a) Varianta s puha v cem porašča najtoplejše rastišče, se pravi južne lege in proti morju obrnjene grebene. Površinsko je na tem območju precej zastopana (okoli Lipice, Polhova peč, proti Lokvam) in se često meša oziroma prepleta s cerovo varianto. Na splošno je bolj redkega drevesnega sklepa in najbolj degradirana. Poleg puhavca jo označujejo še južna šmarna detelja (Coronilla emeroždes) in maklen ali trokrpi javor ( Acer monspessulanwn). b) Varianta s cer om pokriva velike površine širom po kraških pla- notah, posebno še v svetu med Kozino in Lokvami. Za cer je značilno, da se uveljavlja tam, kjer je podnebje za puhavec prehladna, za graden pa presuho oziroma, kjer so tla zanj preslaba in preplitva. Pod gospodarskim vplivom se pojavlja cer predvsem kot degraclacijska stopnja gozda z gradnom, največ­ krat zaradi močnega steljarjenja, ki izloča zahtevnejše drevesne vrste (zlasti graden), pospešuje pa cer. Glavna razlikovalnica te variante je sam cer, značilna pa je tudi odsotnost ali redkost gradna, belega gabra in puhavca. c) Varianta z grad o ITI je navezana na boljša rastišča po kotanjah, vrtačah, zlasti po severnih jn hladnejših legah, kjer je več vlage in so tla globlja. To je tudi gospodarsko najvrednejši gozd nizkega krasa, na obrav- navanem območju pa je le skromno zastopan. Močno se uveljavljajo in ozna- čujejo to varianto graden, beli gaber, klen in leska . V zeliščni plasti so redno zastopane mezofilnejše vrste, kot gomoljasti gabez ( Symphytum tuberoswn), kopitnik (Asarum europaeum), zajčji lapuh (Mycelžs muralis), kolesnik ( Euphorbia amygdaloždes), enocvetna kraslika ( Melica uniflora) in druge. č) Variant o z b uk vij o omenjamo bolj zaradi popolnosti, saj je razvita kaj neizrazito na zaprtem in vlažnem severnem pobočju nad Vrh- poljem. Bukev se uveljavlja posamič in v šopih , pogosten je mokovec (Sar- bus aria), zeliščna plast pa je bogata z mezofilnimi elementi. 2. Gozd hrast o v in oj strice (Seslerio autumnalis-Quercetum) porašča manjše površine obravnavanega območja pri Sv. Tomažu in Mihelah pri Kozini okoli potoka Botača. Ta gozdna združba je vezana na podlago eocenskega fliša in je ekstrazonalno razvita še drugod v submediteranskem območju. Ta gozd je pod močnim gospodarskim vplivom zaradi pestre dre- vesne sestave, saj zasledimo v njem graden, cer, domači kostanj, beli gaber, brest, redkeje in v toplejših legah pa še puhavec in gabrovec. Značilna za to gozdno združbo je navzočnost elementov kislih hrastovih gozdov: mačine ( Serratula tintoria), grozda ste škržolice ( Hieracium racenwsum), raznolistne bilnice (Festuca heterophylla), modre stožke (i\1olinia coerulea), orJove pra- proti ( Pteridium aquilinum), belkaste bekice ( LuztLla albida) in drugih. V globljih jarldh in ozkih pasovih ob potočkih prehaja ta združba v gozd hra- sta in belega gabra ( Querco-Carpinetum submediterranewn). Petrografske razlike flišne podlage, združene z močnim steljarjenjem, pa pogojujejo prehod v kisli hrastov gozd v belkasto bekico ( Luzulo albidae-Quercetum). 3. Gozd b uk ve in ojstrice (Seslerio autunznalis-Fagetwn) ome- njamo le zaradi popolnosti, saj ga na raziskovanem obn1očju zasledimo le kot skromen fragment v hladnem jarku pri vasi Vrhpolje, torej azonalno v klimatogenem pasu gabrovčevega gozda (Seslerio-Ostryetum). 155 Borovi nasadi Kakor na vsem širnem nizkem krasu, so tudi tod zasnovani nasadi čr­ nega bora (Pinus nigra), ki je bil skozi sto let skoraj edini pionir kraških nasadov. Kulture črnega bora so različno stare, v njihovi podrasti pa zasle~ dimo različne razvojne stadije, od kraških travišč in kamenišč do ostankov avtohtone dendroflore. Večje površine nasadov črnega bora so pri Lipici, okoli Lokev, na Kokoši, Golcu in Videžu nad Kozino. Zanimiv je približno 1 ha velik, čisti, enodobni nasad bele in grške jelke ( Abies alba in A. cephalonica) iz leta 1911 oziroma leta 1924 pod Velikim Gradiščem na nadmorski višini 650 do 680 m. Jelka je slabo vitalna in močno napadena od mnogih škodljivcev, kar kaže na neustrezne ekološke razmere. Degradacijske oblike Prvotna vegetacija je v svoji naravni obliki dandanes le malokje ohra- njena, pač pa se pojavlja v dolgi vrsti degradacijskih stadijev tja do golih, popolnoma zakrašenih tal. Posamezni degradacijski stadiji imajo večjo flo- ristično in ekološko samostojnost ter so trajnejši, zato predočujejo samo- stojne združbe, drugi pa le kratkotrajne prehodne faze. Razvojna dinamika vegetacije v progresivni smeri se uveljavlja le, če so tla še kolikor toliko ohranjena in če človeški in naravni vplivi ne potekajo v negativni smeri. Nasprotno napreduje degradacija vegetacije v regresivni smeri zelo hitro in v končni obliki pripelje do popolnega uničevanja vegetacije in tal, tako da je stanje skoraj nepopravljiva (3). Po izkrčenju se razvije na rastišču gabrovčevega gozda zelo razširjena oblika kraškega pašnika (če ga melioriramo, tudi košenice), to je združba nizkega šaša in skalnega glavinca ( Carici-Centaureetunz rupestris). V dobro ohranjenem stanju je ta pašnik za kraškega kmeta gospodarsko zelo pomem- ben. če preneha pašni vpliv, se uveljavlja še dovolj hitro progresivna raz- vojna težnja, postopoma ga zaraščajo grmovje in elementi prvotne gozdne združbe (brin, češmin, glog, Jeska, mali jesen, gabrovec itd.). Ta pašna združ- ba je termo-kserofilne narave in jo označujejo med drugimi nizki šaš (Carex humilžs), skalni glavinec (Centaurea rupestris), mali talin (Thalictrwn mi- nus), gladki mleček ( Euphorbia nicaeensis), pokončna stoklasa ( Bromus erectus), avstrijski kačjak (Scorzonera austriaca), gomoljasta smiljica (Koe- leria splendes), ametistna možina ( Eryngium amethystinum), pritlikav) šetraj ( Satureia subspicata) jn druge. Literatura l. Horvat, 1.: Vegetacija planina zapadne Hrvatske, Prirodoslovna isLraživanja, Acta biologica, II, Zagreb, 1962 . 2. Horvatic, S .: Vegetacijska karta otoka Paga s opčim pregledom vegetacijskih Jedinica Hrvatskog Primorja, Prirodoslovna istraži,:anja, A. B. IV., Zagreb, 1963 3. Wraber, M.: Orientacijska karta gozdnih rastišč in biotehnični ukrepi za obnovo gozda v Slovenskem Primorju, (elaborat), 1957 4. Wraher, M.: Krš Slovenije, poglavje Floro-fitocenološka raspocljela Slove- načkog krskog područja, Split, 1957 5. Wraber, M.: Allgemeine Orientierungskarte der potentiellen nati.irlichen Ve- getation im Slowenischen Kiistenland (NW Jugoslawien) als Grundlage fi.ir die Wiedwrbewaldung der degradierten Karst- und Flyschgebiete, Bericht Internat. Symp. Vegetationskartierung in StolzenaujWeser, 1963 156 6. Wraber, M.: Oekologische und pflanzensoziologische Charakteristik der Ve- getation des Slowenischen ki..instenE:indischen Karstgebietes, Mitteil. Ostalpin-dinar. pflanzensoz. Arbeitsgem., Trieste, 1967 7. : Gradivo in karte za zvezni projekt »Vegetacijska karta Jugo- slavije«, Inštitut za biologijo SAZU VEGETATIONSBILD DER UMGEBUNG VON LOKEV UND KOZINA IN ISTRIEN ( Zusammenfassung) Der Forschungsbereich umfasst den ostlichen Teil des Triester Karstes und den nordwestlichen Teil des Talzuges von Materija. Seehohen von 400 bis 700 m. In klimatischer Hinsicht befindet sich dieser Bereich im warmen submediterranen Klima. Die jahrliche Niederschlagsmenge betragt 1000 bis 1200 mm, die mHtlere Jahrestemperatur 12 oc. Die geologische Grundschichte setzt sich haupts~i.chlich aus Kreidekalk zusam- men, nur stellenweise sind Einsprengungen eozanischen Flysches sichtbar. Die Boden auf kalkigem Substrat sind rendzinartig, auf der Flyschunterlage liegt eine mehr oder weniger tiefe Braunerde . . l. Der Forscbungsbereicht ist vor allem vom Niederwald bzw. Gebi.isch des Seslerio autumnalis-Ostryetum carpin.ifoliae bestanden, welches die klimatogene Form der slowenischen submediterranen Waldvegetation darstellt. Die ortlichen okologischen Verhaltnisse, grosstenteils edaphischer lokalklimati- scher Natur, haben die verschiedenen Varianten dieser Gesellschaft bedingt. So findet man auf diesem Forschungsgebiet Varianten mit Quercus pubescens, Quer~ cus cerris, Quercus petraea und Fagus sylvatica. · 2. Die kleineren FHichen des behandelten Gebietes sind von der Waldgesell- schaft Seslerio autwnnalis-Quercetwn bewacbsen, welche an die Unterlage eozanen Flysches gebunden und im submediterranem Bereich extrazonal entwickelt ist. 3. Wegen der Vollstandigkeit erwahnen wir noch die Buchen-Gesellschaft Seslerio autumnalis-Fagetum, die man als Fragment im ki.ihlem Graben bei Vrh- polje findet. Wie auf dem breiten Gebiet des Karstes sind auch hierorts Kulturen der Schwarzfohre angesetzt, u. zw. bei Lipica, um Lokve hentm, auf Kakoš, auf dem Golc und Videž ab Kozina. Interessant ist der rund 1 ha grosse reine Bestand von Abies alba und A. cephalonica unter Veliko Gradišče, i:n_ einer Seehohe von 650 bis 680 m, der aber schlecht gedeiht. 634.0.307 .13( 048.8) MEDNARODNI SIMPOZIJ O MEHANIZACIJI V IZKORiščANJU GOZDOV Prof. ing. Zdravko Tur k (Ljubljana) Po vzoru prejšnjih si1npozijev iz izkoriščanja gozdov - leta 1966 na češkoslovaškem (Z vol en) in leta 1968 na Madžarskem (Sopron) - je bil od 29. 9. do 3. JO. 1969 mednarodni simpozij o mehanizaciji v izkoriščanju gozdov v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Priredil ga je gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani v povezavi z zagrebško gozdarsko fakulteto. 157