U roOulitv« aprav* LJUDI Jana. Kopitarjeve i. Tedefos «001 -1004 UmbAd« aaročnlos C Ul, u ino seinstvo U Ui - Oek. ra4 Ljub. liana 10.J5C ta aaroAnlu« la 10-»' u inaernta. UklJuAno saatopatvi ta »glase la Italija la Inozemstva* 0P1 S. A Ullano. Rokopisov a« vra *•m• JUNI) 1944 14 SREDA FeMversHcJie zur BruckenbpJerw$?*°™ng erfolgreicft abgewehrt Besonders heftige Kampfe im Raum vvestlich Caen und siidiich Bayeux Feindangriffe in Italien nach erbittertcn Ringen zerschlagen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. Juni. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannl: In der Normandie versuehte der Feind gestern unter sehr starkem und anhallendem Einsatz der Luitwaife an zahlreichen Stellen seinen Briicken-kopf nach Siiden und Siidvvcsten zu er-weitern. Besonders heitig waren die Kampfe dabei im Raum westlich Caen und siidlich B a y e u x. Bei der erfolg-reichen Abvvehr der feindlichen Angriffe wurdeu zahlreiche Panzer abgeschossen. Der Feind erlitt schvvere blutige Verluste. Kampfflugzeuge erzieltcn bei der Bekampfung der feindlichen Landungsflotte Bombenvolllreffer auf zvvei gros-seren Frachtschiffen. Ober der Invasionsfront und den besctzten Westgebieten vvurden 76 feindliche Flugzeuge zum Ab-sturz gebracht. Der kommandierende _ General eines Armeekorps, General *"3er Artillerie Marcks, der tapfere Verteidiger der Halbinsel Cherbourg, fand bei den schvveren Kampfen in vorderster Linie den Heldentod. Die Kiistcnartillerie des Heeres und der Kriegsmarine hat sich bei der Bekampfung der fcindlichen Landung her-vorragend geschlagen. Besonders be-vvahrt haben sich die Heereskiistenartille-ricabteilungen 1254, 1255 und 1261 sovvie die Marinekiistenbatterien Marcouf, La Pernellc und Longues. . An der italienisehen Front griff der Feind gestern mit zusammen-gefassten starken Infanterie- und Pan-zerkraiten von der KiisU des Tyirhe-nisehen Meeres bis zum Tiber an. Wahrend ei vvestlich des Boise-n a - S e e s einige inzvvischen abgeriegel-te Einbriiche erziclen konnte, vvurden ostlich des Sees die fiinfmal vvieder-holten Angriffe nach erbittertem Ringen zerschlagen. Im Zentral-Apennin und in den Abruzzen folgt der Feind unseren Absetzbevvegungen auch vveiterhin nur zogernd. Im O s t e n seheiterten nordvvestlich J a s s y und im Karpathenvor-1 a n d mehrere Vorstosse der Sovvjets. In den harten Angriffs- und Abvvehr-kiimpfen der letzten Tage im Raum von Jassy hat sich die hessisch-nassauische 79. lniantcric-Division unter Fiihrung des Gencralmajors Weinknecht hervor-ragend bevvahrt. Siidvvcstlich N a r w a griffen die Bol-schcvvisten an mehreren Stellen gleich-zeitig an. Sie vvuiden iibcrall unter hohen blutigen Verlusten abgevviesen. Britisehe Bomberverbande vvarlen in dei vergangenea Nacht Bomben auf mehrere Orte im rheinisch-west-f a 1 i s c h e n Gebiet. Besonders in Recklinghausen und E s s e n entstanden GcbaudeschSden und Perso-nenverluste. Durch NachtjSger vvurden 21 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht Einzelziele in S ti d -ostengland an. Bofe zahodno od Csena Sovražni poskusi za razširita mostišča uspešno zagrnjeni Posebno siloviti boji na področju zahodno od Caena in južno od Bayeuxa Sovražni napadi v Italiji v ogorčenih bojih razbiti Fiihrerjev gLavni stan, 13. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V N o r m n u d i j i je poskušal sovražnik včeraj z zelo močno in trajno uporabo letalstva na številnih mestih razširiti svoje predmostje proti jugu in jugozahodu. Pri tem so bili zlasti boji siloviti na področju zahodno od Caena in južno od B n v e u x a. Pri uspešni obrambi sovražnikovih napadov smo uničili številne oklepnike. Sovražnik je imel težke krvave izgube. Bojna letala so v bojih proti sovražni izkrcevalni mornarici z bombami v polno zadela dve večji tovorni ladji. Nad invazijskim bojiščem jn nnd zasedenimi zahodnimi ozemlji smo zbili 76 sovražnikovih letal. Poveljujoči general armadnegn zbora, topniški general Marcks. hrabri branilec Cherbourškega polotoka, je pri težkih bojih junaško padel v prvi bojni črti. V borbah proti sovražnemu i/.krce-vanju se je odlično borilo vojaško in mornariško obalno topništvo. Zlesti so se obnesli 124=5., 1255. in 1261. oddelek Letalski boji nad Karavankami Berlin, 13. junija. Mednarodni poročevalski urad je praVkar izvedel, da se nahajajo nemški oddelki za iskanje sestreljenih sovražnikovih letalcev, ki so rešili že mnogo letalcev iz neprehodnega gorskega ozemlja, nn področju Karavank in Tur, v polni pripravljenosti, ker je trenotno nad tem ozemljem prišlo do letalskih bojev med nemškimi lovci in severnoameriškimi oddelki ter je poleg tega uspešni ogenj protiletalskega topništva zadel že več štiri motornih ameriških bombnikov. Moskva zahteva delovne sužnje Milan, 13. junija. Togliatti. ki je kot minister brez listnice član Bonomijeve vlade, je izjavil v nekem govoru v Rimui da Sovjetska zveza ne želi uvesti po vojni onega sistema finančnih reparacij, ki je že po letu 1918. popolnoma odpovedal. Na vsak način pa je treba kaznovati one dežele, ki so vojno zakrivile in med katere spadn tudi Italija. Zato bo Sovjetska zveza vztrajala na zahtevi, dn bo dobila »reparacije« v obliki delovne sile. Močni kontingenti mladih italijanskih delavcev morajo računati, cln jih bodo po vojni uporabili zn obnovitvena dela v Sovjetski zvezi. V Moskvi menijo, la bodo za ta dela dobili lahko 250.1)1)0 italijanskih rodbin Poleg tega nameravajo v Italiji uvesti posebno zn delo " Sovjetski /vezi namenjeno enoletno delovno službo, ki jo bodo opravljali vsi Italijani ir Italijanke. lako mislijo plutokrntski žirije prodati vse Kvropce zn sužnje Sovjetom. Komuirzcm z revolucijo ustvarja katastrofo, nato pa zase sužnje, kot jih ne pozna zgodovina. Alarm v Londonu Amsterdam Britanska poročevalska služba javlja, da je bil danes v prvih jutranjih urah v Londonu dvakrat dan znak za zračni alarm. vojnškega obalnega topništva ter mornariške obalne baterije Marcouf, La Pornelle iu Longues. Nn italijanskem bojišču je sovražnik včeraj s strnjenimi močnimi pehotnimi in oklepuiškimi silami napadel od obale Tirenskega morja pa do Tibere. Dočim mu je uspelo doseči zahodno od Bolsen-s k e g a jezera nekaj, medtem že zajezenih vdorov, smo vzhodno od jezera po ogorčenih borbah razbili njegove petkrat ponovljene napade. V osrednjem A p e n i n u in A b r lici h sovražnik še nadalje le oklevajo sledi našim odmikalnim pokretom. Na vzhodu se je severozahodno od Jašija in v Knrpatskcm predgorju izjalovilo več sovjetskih sunkov. V hudih napadalnih in obrambnih bojih zadnjih dni se je nn področju pri J a š i i u posebno obnesla 79. he-sensko-nnsnvska pehotna divizija pod vodstvom genernlnegn majorja Wein-kneehta. Jugozahodno od Narve so boljše-viki_ istočasno napadli na več mestih. 7. visokimi krvavimi izgubami smo jih povsod odbili. Britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na več krajev v rensko -v estfalskem področju. Posebno v R e c k 1 i n g h a u s e n n in F. s senu je nnslnln škoda nn poslopjih ter izgube nr-d prebivalci. Nočni lovci so sestrelili 21 sovražnikovih letal. Nemška borbena letala so napadla v zadn ji noči posamezne cilje v jugovzhodni A n g 1 i j i. Berlin, 13 junija Mednarodni poročevalski urad javlja: Na invazijskem bojišču je prišlo včeraj do večjih bojev le na področju zapadno od Caena. Tu so napadali Britanci z močnimi oklopniški-mi silami iz Brettevilla in Andrieua ves dan južno od obeh krajev ležeče nem ške črte, a so vkljub intenzivni podjniri svojega topništva in lovskih bombnikov naleteli na vsej črti na kivav od(>or. Že dopoldne je hilo pri Andrieu uničenih 18 težkih britanskih oklopnikov, do večera pa se je lo število še zvišalo, tako da je nemško poveljstvo lahko_ javilo uničenje 59 težkih in izredno težkih oklopnikov na leni odseku. Vsled tega neuspeha, ki je hotel z leve razbiti nemške postojanke severno od Caena, je izostal tudi čelni napad na Andrieu. Mndrid, 12. junija. Vojaški sotriid" nik madridskega časopisa -1 loja de Lunes« je mnenja, da dvajset ameriških divizij, ki jih je pa nemška obramba že močno zdesetkala, št> zdaleč' ne predstavlja armade, ki bi lahko zagotovila popolen uspeh invazije. Utrdbe na atlantskem braniku so povsem izpolnile svoj namen, tako da je nemško vodstvo pridobilo na prostoru in času in da je tako lahko odredilo potrebne strategične obrambne ukrepe. Niti težki topovi angloameriškega lnd-jevja, niti izredno težke bombe sovražnikovega letalstva niso zmogle, da bi vsaj nevtralizirale obrambne napru-ve, kaj ^ele dn bi jih uničile. Tokio, 12. junija. Govornik japonske vlade Okazaki je označil inozemskemu časopisju, da se mora smatrati dosedanji potek bojev na zapadni obali Francije brezdvomno za zelo ugoden za Nemčijo. Japonski govornik |c poudaril, da so dosegli Nemci od pričetka invazije že važne uspehe Kot izgleda, se razvijajo boji povsem po načrtu nemškega vodstva. Tudi sovražnikova oddajna postaja San Francisco je označila včeraj položaj zavezniških čet na prcdmost)u na vzhodni obali polotoka Cotentin kot izredno kritičen. Okazaki jc omenil ob zaključku e sovražno zadržanje francoskega prebivalstva napram Američanom in Angležem. To zadržanje francoskega prebivalstva je tem razumljivcjše, čc pomislimo kakšne žrtve so povzročili strahovalni napadi angloamcriškcgn letalstva med francoskim civilnim prebivalstvom. &1ontgomeryjevi načrti prekrižani Anglosaški sunki obtičali v nemškem ognju Berlin, 12. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na invazijskem bojišču naslednje. Ker je uspešna nemška obramba povsem prekrižala Montgomeryjeve načrte, je moral angleški general združiti svoje napadalne oddelke na razmeroma ozkem prostoru med ltignyjcm ter Carentanom. da bi tu z izredno močnim napadom prebil nemške obkoljevalne črte. Kljub začetnim uspehom, zaradi katerih so anglo ameriške Čete danes dopoldne zasedle kraj Carenlan, in kl so omogočili ustvaritev nekega majhnega predmostja na področju reke Vire južno od lsignyja, je |K>novno obtičal sunek angloameriških oklepniških oddelkov v nemškem obrambnem ognju. Kljub izredno visokim izgubam. ki so jih utrpele njegove čete na ljudeh in gradivu že v bojih prejšnjega dne, se Montgomeryju ni posrečilo, da bi Položaj v Normandiji ob pričetku tedna Berlin, 13. junija. Na invazijskem bojišču je postalo stremljenje maršala Rund-stedta že tako jasno, da lahko ugotovimo, da hoče s svojimi ukrepi prisiliti Angloamcrikance, da bi čim bolj natrpali svoje invazijske sile na ozkem izkrce-valnem področju ob normanski obali, nakar bi jih težnja po razvoju, ki jim bo postal nujno potreben, potegnila iz območja njihovega ladijskega topništva v nemški operacijski pas. S to ugotovitvijo označuje vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben položaj ob pričetku tedna. Hallensleben piše: i . . i. »Ob sedmem dnevu invazije je nudil ves položaj sliko, ki je vredna vseh presenečenj, katera je dosedaj že nudila druga svetovna vojna. Kajti niti ni inva-zijska stranka dosegla svojega prvega ter za vsako nadaljnjo večjo operacijo potrebnega cilja — namreč zavzetja velikih luk, niti se ni obramba dosedaj spustila v ono bitko, o kateri smo splošno smatrali, da bo prva in samoobsebi umevna reakcija napadenega Obe stranki sta torei razočarali svetovno javnost, ki z napetostjo opazuje te zgodovinske dogodke. Vendar tečejo vojaški spopadi po svojih lastnih zakonih in mi lahko le ugotovimo, da je dramatični potek prvih šestih dni popolnoma potrdil pravilnost nemških računov. Nemško vodstvo je s pomočjo obrambnega sistema atlantskega zidu doseglo vse, kar nujno potrebuje za uspešno premaganje prvega obdobja, namreč obdobja navadne obrambe Posrečilo se mu je, da je moral sovražnik brez razvojnih možnosti spraviti v akcijo več čet in gradivo, kot je sam predvideval. Prvo obdobje invazije je bilo v znamenju tako velikih sovražnih izgub, da se lahko že sedaj vprašamo, ali to trošenje sil v predigri ne bo imelo svojih posledic pri ostalih podjetjih, med katerimi je izkrcanje v Normandiji le delna akcija. Rundstedt je prisilil Angleže in Američane, da 60 se pregrupirali še v obdobju svojega nastopanja. Vsa velika ;zkrce-valna operacija je bila tako zamišljena, da bi imela težišče proti Le Havru, ka-'crega naj bi najprej dobila v roke. To •li- na prisilno deio v »Adria Zeitung« prinaša poročilo, ki pravi, da poročajo iz VVashingtona, da je sporočil predsednik Roosevelt, da bodo sprejele Združene države milijon beguncev iz Italije. S tem smo z najvišjega ameriškega mesta dobili priznanje o načrtih, ki jih goje onstran Oceana ne samo o Italiji, temveč tudi o vsem italijanskem narodu. Ti begunci bodo predvsem ljudje, ki jih bodo odvlekli z domače zemlje na tuj kontinent, da bodo tu služili ameriški industriji kot prisilni delavci. Kakor je nadalje sporočil predsednik Roosevelt, bodo odpeljali prvi del teh beguncev, približno 1000 mož. iz južne Italije v Fort Ontario v bližini New-Yorka. Na Bližnjem Vzhodu obstojajo že različna taborišča, ki so zgrajena nalašč za te priseljence. Nadaljnja zbirališča pripravljajo v Tripolitaniji, Siciliji, na Cipru ter v Cirenajki. Nadalje je sporočil Roosevelt, da bodo uredili pri Casablanci tudi neko taborišče za francoske begunce. Očividno pripravlja severnoameriški predsednik največji rop ljudi v novejši zgodovini. S tem bo ponovil rop ljudi, kakršnega so izvajali Irgovri s sužnji, ko so prevažali sužnje iz Afrike v Ameriko. * Tn Rooseveltov ukrep ponovno doka zuje, kako je amerikanizem v svojem bistvu podoben marksističnemu boljše vizmu. Stalin odvaža v Sibirijo na mi- lijone Ukrajincev in drugih podjarmljc-nih ljudstev. Židovski ameriški pluto-krati si bodo svoje dobičke iz te vojne povečali še na ta način, da bodo odvlekli v USA na prisilno suženjsko delo sedaj najprej milijon Italijanov, nalo pa bi to še storili z drugimi evropskimi narodi, seveda če bi mogli... Streli na Srbe Beograd Kakor poročajo, so Anglo-ameriikanci ob priliki terorističnega napada na južnosrhsko mesto Niš obstreljevali iz milita bežeče prebivalstvo s strojnicami. Število žrtev doslej še ni ugotovljeno. — Takšno je obnašanje Angloeasov proti bivšim zaveznikom. Beograd. Včerajšnji radijski govor srbskega ministrskega predsednika, ar-mijskega generala Nediča, so sprejeli beograjski politični krogi s posebnim uvaževanjem. Posebno poudarjajo, da ni Nedič, ki je bil že vedno poznan kot odločen nasprotnik boljševizma, samo potrdil brezkompromisno borbo proli bolj ševikom, ampak je zavzel v svojih izvajanjih prav tako jasno protiangloame-riško stališče. Javnost predvsem odobrava obtožbo srbskega ministrskega predsednika proti nesramni politiki Anglije in Amerike, pri čemer je mislil tako nu strahevalne »upade proti miroljubnemu srbskemu narodu, kakor tudi na pritisk ki ga Izvaja angleška vlada glede tolovajskega vodje Tita. se je ponesrečilo. Vsled tega je moral Eisenhovvcr izpremeniti svoj operativni cilj ter preložiti težišče zopet na zapadno krilo proti Chcrbourgu, vse še sredi prvega obdobja, kar predstavlja, kot znano, izredno težko zadevo ter bo lahko povzročilo, da bodo operacije potekale popolnoma drugače, kot je bilo prvotno zamišljeno. To pomeni, da bo imel maršal Rom-mel, ki je vrhovni poveljnik nemških čet na invazijskem odseku, več časa na razpolago, kot je to predvideval v svojem obrambnem in protiakcijskem načrtu. Poleg tega pomeni to, da so na nemški strani prišli iz dispozicijskega položaja verjetnih, torej hipotetičnih izkrcevališč v položaj danih, oziroma še verjetnih, kar omogoča že potrebni pregled, ki bo dal nadaljnjemu razvoju nasprotnikovih akcij še bolj nestgurno obliko Izgleda, da so Nemci storili vse, da bi se veliki spopad vršil sele takrat, ko bo nasprotna stranka stopila na plan z vsem, kar je pripravljena vreči v igro S tem nc mislimo, da nc bodo Nemci s svojimi krajevnimi rezervami, ki nikakor niso malenkostne, že sedaj ovirali na-sprotnka. Nemci hočejo obdržati razvojna prizadevanja invazijskih sil v gotovih mejah ter ukreniti vse, da bodo združena s čim večjimi izgubami. Semkaj spada brez dvoma Rundstedtovo in Rommlovo stremljenje, da bi sedaj izkrcane anglo-ameriške oddelke (18 divizij z morja in kake 3 divizije iz zraka) najpreje potegnila iz zaščitnega območja njihovega težkega ladijskega topništva na celino ter ju pri tem oslabila z bočnimi sunki motoriziranih oddelkov. Izgleda, da se trenotno akcije razvijajo v tem smislu. V ozadju pa se pripravljajo nemške divizije na bližnjo bitko. Najtežje izgube so imele doslej angleške padalske čute in pa čete, ki so jih pripeljali z letali. Nasprotnik bo moral računati še z nadaljnim naraščanjem izgub, čim sc bodo njegovi oddelki zapletli v predvideno bitko. Reka Vire loči Angleže in Američane. Vzhodno od nje se nahajajo večinoma angleški oddelki, zapadno, oziroma severozapadno pa Amcrikanci. Predmostje jc trenutno klolgo kakih 90 km, njegova največja globina pa znaša okrog 18 kilometrov. Vleče se od področja pri Caenu preko Tillyja, Balleroyja, Isigny-ja, Carentana, St. Mčre Eglise do področja južno od Valognesa. Pri tem leže Caen, Tilly, BelIroy, Montebourg in Valo-gnes še v nemških rokah. Naštevanje krajev nc znači, da bi prišlo tu do bojne črte. Zaradi stalnega menjavanja napadov in protinapadov je tu še vse gibljivo in stalno polje sem in t]a. Angloamerikanci se hočejo razviti Ožina njihovega predmostja jim onemogoča vsako večje premikanje To vidimo že iz dejstva, da ima vsaka njihova divizija na razpolago le kakih 5 km. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. julija. Finsko vojno poročilo javlja: »Na zapadnem delu Karelijske ožino je nadaljeval sovražnik s svojimi izredno silovitimi m s topništvom, oklepniki in bojnimi letali podprtimi napadi. Vendar smo vse sunke odbili. Na odseku Vam-nielsuu in Kivennapa so ves dan divjali hudi boji. Naše čete so odbile vse napade ter uničile 29 oklepnikov. S tem so v treh dneh uničile 83 sovražnikovih oklepnikov. Na Aunuški in na Maasel-kaeški ožini smo na štirih mestih pregnali sovražnikove izvidnice. Na zapad-nein delu Karelijske ožine so naše letalske sile ponoči bombardirale sovražnikova zbirališča oklepnikov, ■jegov« kolone in taborišča. Protiletalska obramb« j« sestrelila včeraj nad KaTelijsko ožino 11 sovražnikovih bornih letal, dva lovca in en bombnik.« prodrl v zahodni smeri preko polotoka Cotentin, kakor je bila lo njegova namera. Kako veliko važnost je polagal britanski poveljnik na velik operativni uspeh na tem področju, je razvidno že iz toga, da so bili pritegnjeni v ta predel ameriški oklepniški oddelki ■ področja Monte-bourga ter so bili uporabljeni v bojih pri Carentanu. V zvezi z omenjenimi sovražnikovimi nameni so bili tudi premiki fiet, ki so jih v teku včerajšnjega dne Izvedb Britanci na področju llalleroiia. Vendar ni prišlo na tem področju do večjih bojev. Toda iz vsega tega je razvidno, da namerava zavezniško vrhovno poveljstvo, v kolikor t>o pač lo možno, zavzeti mesto St. Lo, da bi lahko od tu preko srednjega teka reke Vire prodirali sovražni oddelki v smeri proti zahodu. Ootovo pa so Angloamerikanci spoznali, da je prelaz F.Ue, ki bi ga bilo treba predvsem zavzeti, močno utrjen, ter da so na tem odseku močne nemške sile. Zaradi tega ni bilo na tem področju doslej še nobenih važnejših bojev. Področje pri Caenu in pri Hretteritle pa jo drugo žarišče, na katerem zbirajo Angloamerikane.i svoje čete. lz močnih oklepniških ter pehotnih pripravljalnih postojank pa je razvidno, da namerava zavezniško vrhovno poveljstvo razširiti predmostje proti jugu. ker je na tem odseku Se zelo ozko. V z vosi s leni je tudi omeniti, da se Angloamerikancem na vsem invazijskem področju nikjer ni posrečilo, da bi prodrli dalje v notranjost, kakor jim to omogoča doseg njihovega težkega Indijskega topništva velikih vojnih ladij, ki so v Seraskem zalivu. Iz tega lahko sklepamo, da so bile sovražne Izgube, ki so jih povzročile lahke nemške pomorske sile ter letalstvo, mnogo večjo, knkor pa se je moglo to doslej ugotoviti. Delavci z vzhoda o boju za Ervopo Berlin, 12. lunija. V nekem velikem oboroževalnem podjetju pri Berlinu je bilo zborovanje delavcev z vzhoda, ki je bilo v znamenju angloamertškcga napada proti Evropi. V dvorani je bilo veliko število ruskih in ukrajinskih dclav-cev. Vodja podjetja je označil v svojem nagovoru invazijo kot poizkus zapadnih sil, pripomoči boljševizmu v Evropi do zmage ter izročiti vse narode tega kontinenta kremeljskemu suženjstvu. Pri tem zborovanju so govorili ludi delavci in delavke, ki pripadajo vzhodnim narodom in izjavljali v svojih govorih, da bodo podvojili svoje delo v teh orožarnah Evrope, da bi t tem pripomogli k zmagi nad židovsko-plutokratsko-boljše-viško zaroto ter da bi s tem služili osvoboditvi svoje lastne domovine izpod bolj-ševiškega jarma. V teh govorih so poudarjali tudi delavci r. vzhodnih dežel, da je prišla vojna v teh tednih in mesecih na invazijskem bojišču v odločujoč preokret, ki bo vodil do zmage Nemčije in Evrope. * Ti dclavci z vzhoda so se v nemških tovarnah lahko prepričali, kako se vodi zmaga Evrope proti boljševiškim in plutokratskim uničevalcem svobode in socialnih pravic delavstva. Uspešen boj proti tolovajem Beograd, 12. junija. Prostovoljski oddelki neke bosansko-hercegovinske muslimanske SS-divizije so pobili v pur dneh 1312 tolovajev, ki so se poskušali zopet utrditi v severni Bosni. Muslimanski prostovoljci, ki so se v zadnjem četrtletju že ponovno odlično izkazali pri čiščenju svoje domovine komunističnih tolp in ki so že osvobodili široka ozemlja, so se tudi v teh bojih ponovno zelo obnesli. Med padlimi tolovaji je tudi vodja osebnega štaba ter več bataljonskih poveljnikov. Broz je mislil, da bo mogoče v trenutku invazije mogel priti do kakih uspehov. Toda bosanski Hrvati vedo, da je ravno zdaj blizu konec tolovajskega maršala. Jugoslovanske vojne ujetnike obstreljujejo Beograd, 13. junija. Anglonmeriški teroristični letalci so |>o vesteh srbskih listov v nizkem |>oletii obstreljevali taborišče vojnih ujetnikov, v katerem se nahajajo pripadniki bivše jugoslovanske vojske. »Obnova« piše v svojem komentarju, da so anglonmeriški zločinci, ki so iniruo napadli svojce vojnih ujetnikov, s*(laj streljali še na tiste, ki so jih Angleži že enkrat pustili nn cedilu. Tudi ta primer nam kaže vse zverinstvo angloameriških letnlccv, Stran Q >SLOVENECodočunst naroda in domovino, zahvaljujem za zaupanje, ki 6te mi ga že od vsega začetka izrekli in mi sledili. Kakor sem se doslej trudil, da Vam — kakor v»emu mojemu ljubljenemu narodu — s svojim delom koristim, tako lx>in v zaupanju v Boga in njegovo pri-čuioo.nost nad slovenskim narodom opravljal svoje težke dolžnosti tudi v bodoče, dn bo v novi Evropi, kateri v boju z Itoljševizmoin in njegovimi pobesnelimi pomagači gradi obrise nemški vojak, slovenski narod tavzol dostojen prostor in da bo v tej narodni bkupnosti vsak stan in vsak posameznik stal na mestu, ki mu po zasiužcuju in pravičnosti pripada. Za to pa, kot deslej, tako tudi v bodočo sbirajmo silo, ustvarimo za svojim borbenim domobranstvom enotno [rento Slovoncev, i živo, dejstveno vero zaupajmo v Boga in svoj narod in ustva-rjajmo pogoje svoji bodoči sreči. Vam, dragi moji delavci, pa kličem: polletnici Vaše borbe naj sledijo v dolgi, srečni bodočnosti bogati uspehi, ki jih boste spričo svoje enotnosti, pripravljenosti in dela zagotovo dosegli po Vašem načelu: Bog, stan in narodi Delavska p rot (komunistični akcija si je postavila za geslo: Bo«, stan, narod. V It™ geslu je obsežen ves naš program, tu je posrečeno zajeta vsa vsebina našoga dela. Gre za to, da narodu zagotovimo lepšo In srečnejšo bodočnost po načelih in zapovedih, ki jih je daJ za življenje Gospodarstvo Nemško obrtništvo Skoro tri četrtino vsega delavstva, zaposlenega v nemškem obrtništvu tvorijo mojstri, pomočniki in vajenci. Toda niso vsi lastniki obrtov izučeni mojstri. Pri štetju leta 1938 so ugotovili, da je od vseli lastnikov obrtnih obratov položilo mojstrski izpit 45%, 32% pa jih ima satno pomočniški izpit, četrtina vseh lastnikov pa nima zaključene strokovne izobrazbe. Nadalje je zanimivo, da je med industrijskim delavstvom 29% vsega delavstva izučenib delavcev, dočim je od vsega obrtniškega delavstva 09% pomočnikov. Posebno važno je delo pomočnikov v oblačilnih strokah, v živilski stroki in v les predelujoči in obdelujoči stroki. Obrtništvo izučuje približno eno tretjino več vajencev kot industrija. Največ vajencev je v kovinski in železni stroki: na dva mojstra odpade že 1 vajenec. V onih rokodelskih strokah, kjer se lahko izučeni delavci zaposlujejo samo v svoji stroki, n. pr. mesarji in peki, je število vajencev le majhno. Prva hrvatska štodionlca. Zagreb, je zvišnla svojo glavnico od 95 na 142.5 milij. kun, torej za 47.5 milij. kun. Cisti dobiček za preteklo poslovno leto znaša 10.75 milijonov kun. Izdelovanje sladkorja iz losa na Slovaškem. Ravnateljstvo slovaških državnih gozdov namerava ustanoviti podjetja za izdelovanje sladkorja iz lesa. Potrebne strojne naprave bodo nabavljene v Nemčiji. Premije v Srbiji. Iz Boograda poročajo, da je bil v Srbiji in v Banatu uvo-deu premijski sistem. Oni delavci v voj-novaznih obratih, ki izkazujejo posebno zadovoljivo storitev, bodo dobili več živil kot drugi delavci, da se na ta način povzdigne proizvodnja. V rudarstvu bodo dobili premijo vsi rudarji, ki so zaposleni pod zemljo, in sicer z ozirom na število posad in iz[>olnitev mesečnega načrta. V kmetijstvu se premijski sistem nanaša predvsem na Živino, mast, kožo ln usnjo, volno in los. Italijanska živila za Anglijo. Britanski minister preskrbe polkovnik Llc-\vellin je izjavil, kakor javljajo i/. Londona, v spodnji zbornici, da računa s skorajšnjimi pošiljkami živil iz Sicilije in južne Italije. Ker pa je letošnja slana uničila mnogo sadja, ne bo »osvobojena Italija« mogla mnogo nuditi. Davčno olajšave na Hrvatskem. Hrvatska vlada je dovolila velikim obratom. ki morajo voditi knjige davone olajšave v tem smislu, da ti obrati lahko izvrše odpise v znesku 50% pri knjižni vrednosti tvorničnih poslopij in gospodarskih zgradb kakor tudi železnic. Nadalje je omogočen odpis v celoti za one stavbe, ki služijo za šolske tn druge kulturno svrhe. 70% odpis je mogoč pri onih poslopjih. k| služijo za delavska stanovanja in za zdravstvone ustanova za delavstvo. Frank ln šterling-dolor. Zelo hitro se je alžirski odbor zadovoljil z določenim tečajem, ki se glasi: 200 frankov zn funt štcrling oziroma 50 frankov za dolar. narodov Bog, in ki se morajo kazati, kot pravi gospod prezident, v naši iivi, dej-stveni veri, to je. v življenju po naukih, ki nam jih daje Kristus v evangelijih in Jih za nJim obnavlja in znova zapoveduje Kristusova Cerkev. Tisti, ki naj prvi v svojem krogu uveljavi ta načela, pa je stan. Pot do urejenega skupnega narodnega življenja je samo pot preko urejenih, prenovljenih in organiziranih stanov. Bog, stan, narod, to je pot do lepše bodočnosti Slovencev. V družbi stanov v narodu jo delavski stan gotovo zelo pomemben. Podlaga sreči in blagostanju v bodoči družbi bo dalo, bodisi umsko, bodisi ročno. Pri tem delu za skupnost pa bo važna aktivnost, razgledanost in razgibanost posameznega stanu. In mirno lahko rečemo, da so jo delavski stan v svoji stoletni borbi za svoje pravice tako razgibal, tako zaktlvlziral, da bo s svojim elanom in s svojo plodnostjo zelo važen činitelj v dolu za obnovo Slovenije. Treba bo delavskemu stanu, ki so ga toliko časa izrabljali in zavajali komunistični demagogi, predvsem umiritve In utrditve v večnih nravnih resnicah tn v domačem slovenskem narodu. Na tem polju je Delavska protikomunistič-na akcija dosegla že v kratkem času ve-liike uspehe in zato je g. prezident izrekel mnenje vsega naroda, ko je dejal, da je delavski stan eden izmed najpomembnejših stebrov, na katerih sloni naše skupno delo za rešitev in bodočnost naroda in domovine. Ker je sreča vsega naroda končno vendarle v tem, da so srečni člani toga naroda, bo morala biti v tej novi stanovski in narodni skupnosti zagotovljena neka urejena svoboda osebnosti. Dvoje se namreč postavlja nasproti: na eni strani narod kot celota s svojo težnjo po utoenjevanju pravic osebnosti, na drugi strani pa posamezna oseba s težnjo po uveljavljanju lastne voljo proti koristim naroda. Prvo in drugo je ekstrom. resnica Je v sredi. Treba je pustili osebi tiste naravne pravioe, kiji gredo, in narodu zagotoviti pravice, ki mu gredo. Saj so te pravice naroda zopet zaradi tega, da imajo od njih končno koristi posamezniki. Urejeni odnosi v človeški družbi se ne presojajo ln urejajo na podlagi katerega od tob ekstremov, pač pa na posebnih načelih, ki veljalo za ureditev družbe. Ta načela upoštevajo obe človeiki naravi: individualno in so-c.ialno; varujejo pravice posameznika In družine, varujejo pa tudi pravice družbe, v kateri človek nujno živi. Vso pozornost obračajo Slovenca na ponovne klico g. pr /Menta, da naša rešitev no sine temeljiti na etrankaretvu, ampak nn složnem sodelovanju Slovencev kot enote. Našega strnjenega narodnega Bloka proti komunizmu naj nihča no poskuša razbijati s kakšnimi novimi idejami, ki jih slovenski značaj ne prenese, ali celo s kakšnimi novimi političnimi frakcijami. .V tem smislu je želja vseh Slovencev, da ostane Se za naprej podlaga vsemu našemu protikomiinistiičnemu delu tista čista verska in narodna zavest, brez vsake tuje primesi, ki jo v dosedanjem dveletnem boju rodila tako lope uspehe, bodisi z orožjem, pa tudi v ideološkem boju, kar je še prav posebej pokazala proslava pol-letnice Delavske protikomunistične akcije. Kot srečen sad toga našega skupnega napora za srečnejšo bodočnost domovine upamo, da nam bo božja Previdnost naklonila to, kar nam obljublja g. prezident, da bo slovenski narod zavzel dostojen prostor v novi Evropi in dn bo v tej narodni skupnosti vsak stan in vsak posameznik stal na mestu, ki mu po za-slu/.enju in pravičnosti pripada. Ker pa Bog naklanja dobrote samo tistim, ki si jili zaslužijo z zvestim, vztrajnim in složnim delom, tudi z našo srečno domovino v novi družbi evropskih narodov vkljub vsej pomoči, ki jo uživamo, ne bo nič, ako ne bomo tudi sami trdo zgrabili za delo. G. prezident nas zato v svojem govoru poziva, da kot doslej tudi v bodočo zhirajmo svoje sile in ustvarimo za svojim borbenim domobrnn-stvom enotno fronto Slovencev z živo dejstveno vero, to je vero, ki brez kompromisa uveljavlja v zasebnem in javnem življenju pozitivne božje zakone. S to živo, dojstveno vero, pod vodstvom večnih resnic, ki jih za ureditev človeške družbe kaže Bog po svoji CeTkvi, lahko zaupamo v Boga in svojemu narodu ustvarimo pogoje za bodočo srečo. V tem smislu je geslo za prenovitev slovenskega naroda: Bog, stan, narod. »Sedaj smo vojska kralja Petra II.« Nova komunistična taktika: Rdečo zvezdo so zamenjali z jugoslov. značkami — Slovenci komunistično OF predobro poznamo, zato tudi njenegu najnovejšega »jugoslovanstva« nihče ne bo vzel resno »Kdor bo od danes naprej ka) govoril čez kralja Petra, bo kaznovani Zapomnite si tepci: mi nismo več partizani, ampak vojska kralja Petra II. Naš pozdrav ni dvignjena pest ampak salutiranje. kot sc za vojsko kralja Petra II. spodobi. Predvčerajšnjim smo bili jugoslovanski četniki, ki se borimo za svobodno Jugoslavijo, včeraj smo bili vojska maršala Tita, ki se bori proti reakcionarni begunski vladi in pobeglemu kralju, danes smo vojska kralja Petra, ki smo ga sicer že odstavili, pa nas to ne moti preveč, In jutri... za jutri pa nikar nc sprašujte; vam bomo že sprot povedali, toliko kolikor vam je treba vodeti.« Težko je biti na tekočem ... Ubogi ljudje, ki morajo slediti komunistični taktiki. Saj se jim bo v glavi zmešalo. Najprej so morali proslavljati »Slovensko narodno osvobodilno vojsko« v imenu kralja Petra II. Ko so se komunisti pod to firmo nekoliko utrdili, so jo odvrgli, kralja »odstavili« In vlado v Londonu »vrgli«. In ko se je narod komaj navadil na ta njihova najnovejša gesla, mora že slediti novim geslom kakor jih je zapovedala OF, Najprej je bil »re-akcijonarec« tisti, ki nI bil za OF in za kralja Petra II.; v času izvajanja komunističnega nasilja je bil reakcionarec tisti, kl ni povzdigoval v deveto nebo »maršala« Tita »borca za svobodo balkanskih narodov«, in pljuval na »reakcionarno« begunsko vlado s kraljem v Londonu in Kairu, sedaj bo zopet kaznovan s strelom v hrbet tisti, ki bo proslavljal Tita in pozabljal, da so komunisti »vojska kralja Petra II.« Težko je biti pri komunistih na tekočem z gesli, saj se gesla vsak dan menjajo, toda nikjer se tako drago ne plačuje »zaostalost« kot pri komunistih. Ce nisi vedno na tekočem, če si le za en dan za komunisti, si takoj obsojen »re-akcionarstva« in reakcionarstvo v komunistični vojski se kaznuje s strelom v tilnik. Sklep komunistov: »Kralju je prepovedan povratek v Jugoslavijo ...« Kako malo časa je komunistom treba, da se prelevijo iz neizprosnih revolucionarjev in republikancev v »monar-histe« in v »vojsko kralja Petra II.«, se vidi iz tega primera: Dne 19. in 20. februarja, torej niti štiri mesece ni od tedaj, je bilo na »osvobojenem ozemlju« prvo »zasedanje slovenskega narodno osvobodilnega sveta«. Na tem zasedanju komunistov je imel tovarišč Edvard Kardelj, »podpredsednik nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije in podpredsednik izvršnega odbora OF«, referat, kl je izšel v posebnem zvezku ln je v uredništvu Slovenca vsem nevernim Tomažem na raz.polago. V tem referatu poroča duhovni vodja OF, Edvard Kardelj, o vsebini sklepov drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in piše na 7. strani! dobesedno tole: »Razumljivo je, da resnični predstavniki narodov Jugoslavije (po Kardeljevem mnenju s Titom na čelu) no bi mogli prinesti takih sklepov, čo ne bi istočasno odvzeli tem reakcionarnim kllkam (emigrantski jugosl. vladi) vsako pravico, da bi jih še nadalje predstavljale prod zunanjim svetom. To je bilo lom potrebneje napraviti, da bi se ostudna izdaja nacionalnih interesov s strani teh klik. ki se je že sedaj čisto razkrinkala pred vsem svetom, pravično kaznovala in ožigosala. Beguncem v Kairu Je zato na drugem zasedanju AVNOJ-a formalno odvzeta pravica, ki so jo že davno prej izgubili, da bi nastopali še nadalje kot zakonita jiiRoslovanska vlada. Istočasno je bil kralju, ki jo sokriv za vso storjene zločine proti narodom Jugoslavijo, prepovedan povratek v Jugoslavijo.« Takoj za tem, ko so »odstavili« kralja, so pa povišali Tita v »maršala Jugoslavije«. Namen je čisto jasen. In sedaj, ko je Tito zaradi svojih zločinov in porazov prišel ob ves ugled, naj bi zopet pomagalo do veljave ime kralja Petra, ki so ga komaj pred nekaj meseci »odstavili«. »Nas dragi očka Tito...« Svoje sovraštvo do bivšega jugoslovanskega kralja vcepljajo komunisti celo mladini. V »Slovenskem pionirju«, ki ga za »svojo najmlajše« izdaja Zveza komunistično mladine, pišejo komunisti v prvi številki (iz januarja 1944) otrokom, kako srečni morajo biti. da smejo hoditi v komunistične šole. Na uvodnem meslu na strani prvi je najbolj zanimiv žo prvi stavek, kl razkriva vso »ljubezen In pozornost«, k I jo komunisti izkazujejo bivšemu jugoslov. kralju Petru II. Stavek se glasi: »Se prej, ko Je bila še stara Jugoslavija, ko so pri nas gospodarili šo Usti, ki sedaj pomagajo Nemcem pobijati našo mamice in očete, takrat ko je gospodarila pri nas tista vlada, ki je potom pobegnila, ko smo šo Imeli kralja v Beogradu, da je pomagal tem gospodom, takrat smo hodili v take šolo, kjer so nas tepli !n samo tepli, da bi potem, ko bi postal! veliki vedno ubogali gospodarja.« Sedaj pa hodi ta mladina v komunistične »šole« pod vaškimi kozolci, in 6e-daj se uči čisto drugih stvari. Na koncu pravi »Pionir«: »Naučili se tvorno pisati, Citati in peti vse partizanske pesmi, da nas bodo veseli vsi, tudi naš dragi očka, maršal Tito. Začetek in konec toga komunističnega pisar jen ja jo gotovo zanimiv. V prvem stavku naj komunistična mladina pljuno na bivšega jugoslovanskega kralja, v zadnjem slavku pa naj bo vesela, da sme imenovati zločinca Tita-Broza 6voiega »dragega očka«. To so komunisti napisal! takrat, ko so mislili, da so žo dovolj močni, da pokažejo svojo pravo barvo. Danes hi jo radi zopet zatajili. Pred nekaj tedni: »naš dragi očka Tito«, danes pa: »Ml smo vojska kralja Petra«. Druga »resnica« za komunistične koštrune, druga za prave komuniste Pri komunistih sta dve vrsti resnice: prva ie za neumne koštrune, kl ližejo sol v rokah komunistov. Ta »resnica« se menja vsak dan; tu je treba vedno vedeti za datum, kar je bilo včeraj sveto, je dane« že prokleto. Od danes naprej smo vojska kralja Petra II.... Od danes naprej nimamo več peterokrakih komunističnih zvezd, ampak jugoslovanske značke. Jutri... ne vemo še, kaj bo jutri »resnica«. Pridi vprašati Druga resnica pa je za komuniste. In to je prava trajna resnica; ovinki in valovanje taktike kot jo je povedal Di-mitrov na zasedanju kominterne: »Vsi ovlnk! in vse valovanje naše taktike nas vodi k enemu samemu cilju, k svetovni revoluciji,« ali po ofarsko; bipg so rop, požig, umori« Vse eno nam je, pdo kakšno firmo uničujejo komunisti slovenski narod Pa nam Slovencem je čisto vseeno pod kakšno firmo bo izvajala OF svoje nasilstvo nad Slovenci. Predobro jo že poznamo od njenega nastanka pa do danes in tudi za bodočnost saj je kot komunistična stranka zadosti jasno razkrila program komunistične revolucije. Nova komunistična taktika ne bo nikogar zbegala. Resnico o OF kričijo grobovi po slovenski zemlji, pogorišča po naših vaseh; za tistega, ki 9i tega ne more od blizu pogledati pa Imamo dokumente: V znamenju Osvobodilne fronte in Črne bukve. Dobro Je le to, da resnice o komunistični revoluciji ne vedo več samo komunisti, ampak vsak pošten in zaveden Slovenec. Enodnevna »resnica« za komunistične koštrune nas ne bega več. Včeraj rdeče zvezde, dvignjena pest, danes salutiranje in jugosl. kokarde — to je taktika; resnica, ki ni odvisna od včeraj ln danes, pa je: OF je komunistična, zato je protislovenska in tudi protijugoslovanska. Celotna posmrtna izdaja pesnika Franceta Balantiča najpomembnejšega poeta mladega rodu je izšla z naslovom: »V ognju groze plapolam« XLVII1—158 str. Broš. 45. vez. 60 lir. Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo 5 — Miklošičeva c. 5, ?7 Denar, topovi in kri... Glava agencije Havas jo ravnatelj Guimier, in sicer do časa, ko se je osnovala ljudska fronta, Guimier se je podvrgel BI umu zato, ker sta imela nekakšne medsebojne račune. Agencija llaviis jo imela kakšnih 125 milijonov kapitalu, Leta 1936 je bilo kar 1H milijonov dobička. Agencija je dajala vsakokratnemu predsedniku republike kar čedno vsoto »nagrade«. Med Blu-inom in Guimierljein pu je bilo še od lista »Populaire«, ki je bilo glasilo socialistov. še nekaj neporavnanega dolga. Kljub temu, du je bil Robert Dur-blay regent Francoske banke in Gui-lnierijcv |>okrovitelj in zaščitnik, je bil Guimier v manjšini v upravnem sosvteu. Kar se pa tiče ljudske fronte, Guimier tudi ni vedno pisal tako. kakor je želela večina delničarjev, ki je sestojala iz slamnatih mož prostozidarske banke oziroma njenih upravnikov, kakor Ernestu Barbicrja od francoske družbe za brzojavne kablje, ki je bila pnmembnn družba Uothschildove skupine in Pavla Cherfa, višjega predstavnika banke de Pariš et des Pays Bas. Podjetje Mai-on des Messaggeries Hachette je razpečuvalo knjige, časopise in revije. Podjetje je imelo iz- ključen monopol za prodajo listov na drobno, posebno za železniške in druge postaje na pariški podzemski železnici, List, ki bi ga bila odklonila Ilucliette, je prej ali slej propiidel. Tako se jo jiilo n. pr. zgodilo z listom »L'Ami du Peuplec, ki ga je poskusil izdajati tovarnar parfumov Čoty. Ako je list hotel uspevati, je moral sprejeti vse pogoje, ki mu jih je stavila liachette in njeni gospodarji. Ti gospodarji pa so bili možje od banke de 1'uris et des Pays-Bas. Predsednik Ilucliette, Edinund Fotiret, je bil obenem tudi podpredsednik Pariške banke; Emil Moreau pa je bil obratno podpredsednik Hachette. lakštie so bile torej razmere pri francoskem časopisju. Ni moglo biti drugače, saj izdajateljem listov ni bilo mar pravili ljudskih koristi, temveč so mislili le na lastne koristi in dobiček truMov. In v tem smislu so morali uredniki pisati svoje članke, poročila in razprave. IX. Veliki šknndoli. Sodeč |io tedanjih časopisih jc bila Francija pred svetovno vojno srečna dežela. Rane, ki jih je bila zadala vojna leta 1870, so se bile že zacelile. Potomci Voltaireja so tednj razmotrivali notranja politična vprašanja zgolj s teoretičnega vidika- Dve vprašanji sta tedanjo Francijo najbolj zanimali, namreč kako bi spravili pod civilno nad-oblast vojaško moč; drugo važno vprašanje pn je bilo — ločitev Cerkve od države. O teh cfveh vprašanjih so na dolgo in široko razpravljali v parlamentu; tem vprašanjem je časopisje posvečalo kar po cele strani, Volilci so se ukvarjali s temi zadevami kot z najbolj nujnimi in važnimi. V bour-bonski in v luksemburški palači so bila tn vprašanja na dnevnem redu, zanimala so vse politične stranke: konservativce in radikale, desničarje in levičarje, katoličane in svobodomiselce. Dasiravn0 je bilo dve tretjini Fran: coz.ov zn republiko, so se francoski konservativci na vso moč trudili, da bi ostalo vse pri starem, in da bi obnovili moč in veljavo, kakršno so imeli pod kralji, preden se je v Franciji zasidrala svobodomiselna ideja. Prostozidarska sekta je v Franciji zelo hitro pridobivala moč, tako v političnem kakor v gospodarskem življenju. Njeni ideali, ako se to sploh ideali, so bili demokratično pobarvani, Teoretično pa je predstavljala svobodomiselnost izbrano družbo ki si je nameotu Bog« postavila za božautvo — Velikega mojstra vesoljstva in ljubezen do bližnjega. Za pravilo pa: naravo in splošno moralo, ki naj bi pomenila resnico, luč in svobodo; za načelo pa enakost, bratstvo in dobrodelnost; kot orožje pn prepričanje in dober zgled, namen: čednost in sreča ljudstva. Simbolični znaki in obredi so izražali sledeča načela: Kotomer je pred; stavljal nadzorstvo nad delom, ki naj se opravlja pošteno in pravično; kompas je znak, ki kaže pot k pravičnosti; tehtnica vravnava sorazmerje; kladivo služi za obdelavo kamna, ki pomeni človeka; kladivo naj oteše človeka ro: batosti in nečistosti. Ti znaki, simboli in obredi so dajali prostozidarskemu snovanju znak antike. Izvor svobodo-miselstva je nejasen in temačen. Nekateri zgodovinarji postavljajo ta čas v skrivnostno dobo Menfija in Druidov. Drugi zopet trdijo, da je ta sekta nadaljevanje poganskih šeg ter skrivnosti hebrejskega Kabala, ki pomeni verstvo, ki se opira edino le na naravo. Ime prostozidar Izvira od bratovščine kamnosekov in zidarjev, ki se je v srednjem veku razširila po vsej zahodni Evropi. Iz zgodovinskih poročil vemo, dn je ta družba nastopila javno šele I. 1717. lega leta so se nekatere angleške lože združile v Londonu in ustanovile tnko imenovano Veliko ložo. Jamesu Ander-souu jc bila poverjena naloga, ua ibe- re, uredi in določi svobodomiselna načela in jim določi enotne smernice in pravila. Anderson je 1. 1723 to nalogo izpolnil. Tako organizirana in izpolnjena se je sekta razširila jx> Angliji in po evropski celini. Pod vplivom en-ciklopedistov je svobodomiselna ideja v Franciji zelo hitro napredovala iu je bila na>posled ognjišče strašne francoske revolucije leta 1789. Revolucija je zadela v živo demokracijo; prevrgla pa je tudi svobodomiselstvo, ki je menjavalo svoja načela, lovilo se je za izkustvi in dolgo tavala v temi in negotovosti; končno se ie rešila iz potopa, ko 6e je vjeja za osebo Napoleona. Ma-sonstvo je Korzjčanu uspešno pomagalo pri njegovem čudovitem podvigu; stalo mu je ob strani ko je bil še konzul in mu pomagalo, da je postal cesar. Francozi so pomagali Napoleonu vse dotlej, ko so se ovedeli, da imajo nad seboj gospodarja. To pa jim ni ugajalo, zato so se mu izneverili in povzročili njegov padec. Tako je fratnasonstvo sodelovalo tudi pozneje pri vseh vladah v Franciji, tako v času restavracije, drugo republike, drugega cesarstva in tretje republike. Framasonstvo je hlinilo spoštovanje, obenem pa je bilo nesramno in zahrbtno proti vsem vladnim oblikam, ki so sledile druga drugi. Framasonstvo je bilo odkritosrčno le proti republikanskim skupinam, ker je upalo, dn se bodo z njihovo pomočjo ivo sničili njegovi lastni načrti. Zakaj spravna osmina? Ali ni pri nas že dosti skupnih po-božnosti? Mar se ne obračamo zaupno k Mariji Pomagaj in jo tuko iskreno prosimo pomoči in varstvu zlusti proti brezbožnemu komunizmu? Zakaj naj bi zdaj skupno obhajali spravno osmino praznika Srca Jezusovega? Zakaj naj bi šli v petek, na praznik božjega Srca, k spravni duritvi sv. maše in nnj bi prejeli zadostilno obhajilo? Zakaj naj bi šli vsak dan v vsej osmini v cerkev k večerni pobožnosti? Znkaj nuj bi toui odpovedim in žrtvam dodali še druga prostovoljna spokorna dela v zadoščenje božjemu Srcu za vse grehe sveta, zlnsti za grehe našega naroda? Zakaj naj bi se v teh dneh vzdržali tudi dovoljenih zabav, Žlrdališča, kina, družabnih večerov? akaj nuj bi krotili radovednost, željo po uživanju?,.. Zakaj vse to zado-sčevanje? Zato, da bomo vredni postali uslišanju naših prošenj, ki jih tako radi pošiljamo proti nebesora po Mariji. Naši grehi namreč ovirajo usli-šanje naših prošenj. L zadoščevunjeni pa grehe uničimo in tako odpruvituo ovire uslišanja. Potem smemo upati, da božje Srce naših prošenj in darov ne bo več kot mrzle zavračalo lu ne bo odbijalo naše sramotne nevredno-sti, temveč bo naše molitve blagohotno sprejelo in tislišalo. Zakaj naj zadoščujemo zlasti na praznik Zveličarjevega Srca in v njegovi osmini? Zato, ker je po naiiKii Cerkve za ta prnznik značilen duh ljubečega zndoščevanja zu vse človeške hudobije in ker to spravno osmino Cerkev priporoča. Novi grobovi + Marija Mrak. V Bogu je zaspala viija poštna konlrolorka gospodična Marija Mrak. K zadnjemu počitku jo bodo spremili v sredo 14. t. m. ob pol petih iz kapelice sv. Antona na Žalah. + Jože Podboj. Odšel je v boljše življenje posestnik in cerkveni ključar v Ribnici gospod Jože Podboj. Pokopali so ga 8. junija na domačem pokopališču v Hrvači. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 19. junija ob pol sedmih v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. •f" Rudolf Benedetič. V Ljubljani je izdihnil g. Rudolf Benedetič. Rajni leži na svojem domu v Merčnikovi ulici št. 9 — Vič, od koder ga bodo pospremili nn zadnji poti v četrtek ob pol treh na pokopališče na Viču. Naj rajni počivajo v mirn, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. t Ana Wessner Na svojem domu je 13. VI. umrla ga. žolska upraviteljica v p. Ana \Vessner. Rojena je bila 27. aprila 18t>7 v Ljubljani. Bila jo 3-1 let učiteljica in upraviteljica v Trbovljah. PoalednjiU deset let je ležala kakor ohromela na bolniški postelji in v angelski potrpežljivosti prenašala vse svoje trpljenje za velike namene. Njena vdanost in vedrost sredi bolečin je bila vsem najlepša spodbuda in zgled. Sorodnikom naše iskreno sožalje, njel pa naj 6\eti večna luči Zgodovinski paberki 14. rožnika: 1. 480. pr. Kr. je padel v bitki pri Termopilah špartunski kralj Leouidas. Ko so postali Perzijci pospodarii Male Azije, so prišli pod njihovo oblast tu-•dVtlb obalah naseljeni Grki. Svobodoljubni. Grki so se uprli, na pomoč so jim prihiteli Atenci. Ko so Perzijci upor štrli, so sklenili kaznovati še Atene, ki so sc kljub svoji nesmrtnosti drznilo nastopiti proti »velikemu kraljuc, ki je gospodoval vsemu ozemlju od Kaspiškegu jezera preko Irana do meja Indije, do Črnega in Egej-skega morja ter ukazoval tudi Egiptu. Perzijci, ki so se pripeljali kar po morju, prepričani, da bodo imeli lahko delo, so doživeli pri Marathonu težak poraz, s kaznijo ni bilo nič. Obe strani sta se začeli pripravljati .nn odločilen spopad. Perzijski kralj Kser-kses je zbral močne čete in prekoračil Helespont, napredovanje kopne sile je krila mornurica. Prva obrambna ■BBBBaBBBaaBBaBBBBBBBBBBBB KUPUJTE KNJIŽICO ..Zadoščujmo" ki je Izšla v spomin pomembne spravne osmine k presvetemu Srcu Jezusovemu (od 16. do 23. junija t. 1.) V knjižici jje objavljena ena najlepših okrožnic velikega paueža Pija XI. 0 molitvi in pokori v zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu. Knjižica stane samo 3 lire in jo dobi,te po vseh knjigarnah in pri vseh župnih uradih. črta — dolina Tempe — se je izkazala za neugodno, Grki so se umaknili do Termopil, kjer ie ozka soteska varovala vhod v Srednjo Grčijo. Poveljstvo nnd četami ca. 10.000 mož je prevzel špnrtanski kralj Leonidus. Perzijci so napadli z vso silo, hoteč dobiti prehod v roke, preden bi Leoni-das dobil pomoč. Dva dni so odbijali Grki silne napade Azijatov, odločitev je prinesel tretji dan. Neki Efiultes je pokazul sovražniku, kako je moči priti branilcem za hrbet. Ko je Leoni-das videl, du mu grozi obkolitev, ie večjemu delu čet ukazal, naj se umiiK-tiejo, sam pa je s 300 Špurtunci in 700 Tespljci kril njih odhoa. 7. drzno silo je tnala čela navalila na Perzijce, jih na stotine poslala v Ilad, ko pa so ji prišli barbari za hrbet, je do zadnjega moža padla v boju. Tn vztrajnost do konca je prelep zgled vojaške kreposti, ki no vprašuje po smislu ali nc- Izšla je nnva knjiga »Slov. knjižnico« M a x M o t z g e r : Monika potuje na Madagaskar Mala Monika, hči učenjaka, inhrepeni po svotu. Oče Jo vzame s seboj nn raziskovalno potovanje. Monika potuje z letalom in ladjo, vsi jo ljubijo, v letalu sklene pogodbo s kraljem zlatih rudnikov, da mu prinese s polovnnja redko orhidojo. Na Madagaskarju očka zboli za mrzlico, ozdravi po skrivni moči rož, kl jo poznajo domačini in nato so srečni oče in bogata Monika vrneta k maleri, ki ju že težko pričakuje. Knjiga je za odraslo in za otroko. Skrbite, da bo prišla v vašo družinsko knjižnicol smislu žrtve, ampak ima samo eno pred očmi: dolžnost. Prav tu čut dolžnosti do rodu in ljubezen do svobode jo dajala Grkom moč, da so so bili proti silni azijatski premoči in končno tudi zmagali. Termopilski junaki leže pokopani na bojišču, na spomeniku je bil med tremi tudi tale napis, namenjen žpurtancem: >Tiijcc, ki greš v Lakcdaimon. povej, da še zmerom ležimo — v klancu stražarji zvesti, kakor je velel ukaz!« 1. 811. je Karel Veliki določil reko Dravo za mejo med salzb. in oglej, misijonarskim področjem. S to odločbo je bilo tedaj slovcnsKo ozemlje tudi v cerkvcnem oziru razdeljeno na dvoje, podobno kot je bilo že prej tudi v politično - upravnem (Furlanska in Vzhodna marka). Cerkvena delitev jc imela velik pomen nc samo na cerkveno in versko življenje naših prednikov, temveč tudi na njih kulturni dvig in gospodarski napredek. Srednjeveška država je omejila svoje delovanje le na vnanjo in notranjo varnost, vsa ostala področja javnega udejstvovanja pa so pripadla cerkvi. Dočim je bilo naše ozemlje krajem srednjega veka razen ozkega obrobnega pasu politično združeno, je cerkvena rnzkosanost ostala tja do vlade Jožefa II. 1. 1706. je bud požar skoraj uničil ves Zagreb. I. 1807. se je meril Napoleon z Rusi v krvavi bitki pri Fridlandu. Berile »SVET« Za daiia&nji dan Koledar Sreda, li. rotnlka: Bszillj Veliki, Ikof in oerkvoni učeniki Digtna, devica ln muionlcai Metod, (kot. Četrtek, IS. rožnika: Vid, muJenec: Mo-dest. mučenec; Laudeliu, opat; Libija, mučenlca. Dramsko gledališče »Nevesta s krono«. Rud Sreda. Ob 18. Operno glednliščo »Don Juan«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Poročna oo«« ob 16 in 19. Kino Union »Zagovornik lina besedo« ob 16 ln 10.13. Kino Sloga »MoJi Štirje mladi« ob 13 ln 19. Lekarniška službo Notno alulbo Imajo lekarne! mr. Bukar&lč, Sv. Jakoba tri? 3; mr. Kamor, MikloMčeva oesta !0. ln mr. Mur-mayer, 8v. Petra oesta 78. Uredite zaklonišča Vse dragocenejše predmete, odvišno obleko in predmete, ki jih je težko nn-domestiti, pn se jih stalno ne rabi, ni hraniti na enem mestu, temveč naj se jih razdeli pri sorodnikih in znancih; tnko vam bo v slučaju porušenja vaše stnvbe ostnlo neknj opreme ohrnnjene. Knkšno železno rezervo najnujnejših potrebščin pripravimo za zaklonišče? Poleg pribora, krožnikn zn juho in posode za piti, naj Inut vsaka oseba stalno pripravljeno: zavojček prepečen-cn, nekaj keksov, škntlo komlenzjrnne-ga mlekn in neknj sladkorjev, poleg tega steklenico mineralne vode nli pn steklenico s svežo vodo, ki pa jo je seveda dnevno menjali. Ce imamo še neknj ovsenih kosmičev, napravimo z vodo, mlekom in sladkorjem hitro dobro okrepčilo. Ne naslanjajte se nn zunanjo steno zaklonišča med napadom, ker pov/.ročn zračni pritisk na tej steni tresljaje. V vsakem zaklonišču mora biti tudi hišna lekarna. Navodila zn sestavo tc lekarne, kakor tudi potrebno reccpte dobite nn mestnem fizikatu. Vsaka zdravstvena pomočnica hišne znščite pa nnj ima še svojo ročuo torbico za prvo pomoč. Tudi v znkloniščn morn biti večjn posoda za vodo, in to nc lc zn pitno, temveč tudi, da sc moremo omočiti, čiin bi zarndi sosednjih požarov nnstnln v zakluuišču huda vročina nli bi se mo-rnli skozi od požara razžarjeno okolico rešiti nn prosto. V tem primeru se ogrnemo s pluščem nli odejo, ki smo ju v vodi močno zmočili. Okenske odprtine v znkloniščn jo brezpogojno znvnrovati. Zlnsti močno morajo biti zavarovane vertiknlne odprtine, kier jc učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše je znvnrovanje z betonskimi segmenti, kakršne je n.pr. videti v Križcvniški ulici. Poškodovana, razsuta nll nezadostna zavarovanja okenskih odprtin so brez vsnkegn linska oziroma ie povečnjo nevarnost poškodb v zaklonišču. Zato jc tnka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo svojemu namenu res služilo. Vsako tnko znvnrovnnjc mora segati vsaj 30cm preko robov okenske odprtine ter tnko pritrjeno in toliko močno, dn zadrži zračni pritisk, ne pn, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel nli odpihnil. Kjer segajo zavnrovnnjo okenskih odprtin pri zakloniščih na javni hodnik, jih je pleskati vsn j lin robovih z belo bnrvo, dn hodo vidim zn čas zatemnitve, V zaklonišču jc odstraniti vse šipe na oknih ali vratih ali pa jih je zavarovati na notranji strnni z deskami, odejami in podobnim. Ze pri manjšem zračnem pritisku so nnmreč te šipe zdrobc, stekleni prah pn, ki nastane, jc nevaren za oči iu kožo. Poizvedovanja NaSel sem srebrno uro pred kino Moste. Dobi so na domu od 19 dalje pri SuStarSiču Ivanu, Ob Ljubljanici 71, Našel se jo šop manjših ključev. Dobi «e pri g. stražniku Pred škofijo 4. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt A n alle Verbraucher. Nachdem die Marmelade wegen Vertei-lun« von Fetteu nlcbt roohtzeltlg : Kr-vinu Peter, 13 let, sin cestarja. Smrečje 34, Sv. Jo4t, okr. Ljuhljaua-okoliea; Sostt Vladimir, 20 lot, sin pos.. Kocina 8, Pola; Novak Angola, 45 let, ias„ Videm 34, Dobro, polje. Cerkev Srca Jesnsovega t Ljnhljanl. V smislu papeževega navodila o molitvi tn pokori v zndoSčcnjo presv. Srcu Jezusovo, mu su bo praznik Srcu Jezusovega prihodnji petek, 18. t m., prav slovesno obhajal v corkvl Srca Jezusovega v LJubljani. Od 5 do 11 bodo neprestano spravno sv. inaSe. Ob 6 bo opravil slovesno pontlflknlno sveto mašo provzv. g. Skof dr. Oregorlj Kožnimi. Ves dan bo Izpostavi Jono presv. ReSnjo Telo In so častilci Srca Jezusovega vabljeni k molitvi v sprnvo božjomn 8rou. Oh 19.30 (pol osmih svečor) ho Imel slavnostno pridigo provsv. g. Ihof dr. Oregorlj Kožman. Na lepakih »Protiletalska zaščita«, kl so Jih dobili vsi hlSnl gospodarji ter morajo biti nabiti v vsaki veži In v vsakem zaklonišču, so navedena tudi dva ali tri zbirališča za one, kl so v dotlčnom policij, skem okraja zarndi bombnegn napada ostali brez strehe. Mostno žnpanstvo opozarja, du je vodno na prvem mostu nnvo-dono glavno zbirallMo, kamor morajo priti vsi prizadeti, nn drugem nll trntjem mestu so pa nnvodenu pomožna zbirališča za pri. mer, čo bi bilo pri letalskem napadu pri-zudoto tudi glavno zblrališčo. Ob tej priliki znova nujno svetujemo, naj si prebivalci vse podatke teh lepakov prepišejo In vedno nosijo pri sobi. začotnlcainl S — ?., v potek, 16. t. m. trgovci r. začotnlcainl L — S in v soboto, 17. t. m, trgovci z začotulcami A — K, Znčcfck delitve ob 7. url Trgovci naj k prevzemu maifobe pripeljejo člmvečje posode s seboj, kl naj bodo pokrite, ker nI dopustno, da se maščoba prevaža nepokrita po prašnih cestah. KULTURNI OBZORNIK Povest o srbski vasi V Slovenčevi knjižnici je kot 87 zvezek izšla povest modernega srbskega pisatelja Dušana Radičn »Vas« v prevodu in z uvodom prof. Franceta Jesenovca. V kratkih potezah je prof. Jesenovec predstavil Slovencem enega najboljših novejših srbskih pisateljev, ki ja umrl leta 1938 kot zdravnik v Vrnjicih, eno leto po izidu romana »Vase. Rodil pa so ni na vasi, temveč v Kruševcu l, 1892. Kot pisatelj 'se je razmeroma pozno pojavil v književnosti, saj je nastopil šele leta 1930 ter je tako literarno deloval samo osem lot. Plod tega pisateljevanja je nekaj novel in krajših povesti, višek pa povest »Vas«, kateri je hotel postaviti pendant z zadnjim svojim delom, ki ga pa ni končal, »Palanko«. Z njo se fe uvrstil med prve srbske pisatelje ter je dosegel velik uspeh že s tem, da je povest doživela takoj tudi Češki prevod. Slovenski je torej drugi. Radičeva »Vase resnično tudi zasluži prevod, saj je lepo delo epike, sočno pisano ter nazorno podaja srbskega kmeta, njegovo miselnost in značaj ter življenje na vasi preko celega leta. Navdih je gotovo dobil pri Raymontu, kar se vidi i'.', razdelitve povesti na štiri letne čase _ Poletje, Jesen, Zima, Pomlad — pa tudi Rajna ima precej potez Jagne, Reymontove vaške zvodnice. Sicer pa povest »Vas« nI zamišljena prvenstveno kot roman ženske duše in strasti, temvej kot roman vasi, kjer naj pride do veljavo kolektivni mačaj srbske srenje z vso patriarhalnostjo, kakor tudi vdorom mestnih navad in socialnih novosti v mirno življenje naselja pod Kopaonikom. Vsako poglavje je namreč podoba celotne vasi s kakšnim običajem v središču, ali važnim dogodkom, ki zanima vse va-ščane, kakor so na pr. proščenje, sejem, debata občinskega sveta o socializaciji vasi, zadrugarstvo in gospodarsko samo-drštvo, vražarstvo, pa tudi častitev družinske slave itd. itd., vendar pa so vse te kolektivne slike tako postavljene, da izzvenevajo iz kolektivnosti v razvoj individualnega moliva, ki je: zgodba vaškega veljaka, političnega radikala 01>-rada Ognjanovlča ter njegovo ponižanje ob strastni ljubezni do Rajne, lepe tujke, za katero se vname tudi njegov sin Lazar. Ob tem rahlem dramatskem trikotu. ki pride do jasne vzmeti šele v zadnjem delu, je uspelo Radlču pokazati vse značilnosti srbske vasi in njeno prebujo. oziroma vznemirjenost po gibalih, kl prihajajo iz zunanjega velikega sveta In rušijo patriarhalni duhovni red lu mir prvobitnega vaškega sožitja. Tako motnjo v vasi predstavlja že potepin, izkoreninjenec Jablan s svojim gramofonom, s katerim so v zvezi tudi moderni plesi, tako novost predstavlja Mileta, s svojo zahtevo po zadrugarstvu, predvsem pa učitelj, katerega nazori gredo še bolj v levo ter njegova miselnost postaja že sumljiva tako, da se z njo ukvarja vaški občinski svet. Ob tem svetu najde Radič mesto za pravo karikiranje politične oblasti v vasi, ki jo ima vedno eden v rokah, vse drugo pa je korumpirano ter popolnoma odvisno od radikalnega prvaka, ki je Obrad Ognja-novič. Ta predstavlja moč ln glavo vasi, Izgublja pa na veljavi, ko so zaplete v ljubezeusko razmerje tujko Rajne. Tu postaja središče vasi, kajti Obrad ji odpre krčmo, pa se da voditi od nje tudi v občinskih zadevah. Dom pa sameva. Njegova žena Mlona je pravi tip srbske žene, kl živi samo družini in je možu podložna in pokorna v vsem do pravega suženjstva. Hčerka, ki je godna za ženi-tev, dobiva histerične napade, sin Lazar pa postaja pravi gospodar. Ta pa so zapleta v ljubezensko razmerje ■/. ženo spolno nerazvitega soseda Stojana, Šimko, s sočnimi in polnimi barvami narisano žensko postavo, ki pa tragično umre pri splavenju Lazarjevega ploda. &ele P° Simkini smrti postane Lazar pozoren nn očetovo ljubico Rajno, ki tudi njega omreži tor na koncu z njim tudi pobegne. Razmerje med očetom In sinom postaja tako napeto zaradi Rajne, da je pričakovati ubojev, kakršni so že bili v družini dedovi, toda Radič jo znal vihar lepo oblažiti: sin Lazar zbeži z Rajno, oče s sekiro razseče vrata v krčmi in v njej vse sode, hoteč so tako maščevati nad sinom ln Rujno, ki ju ne najde. To razbijanje pa jo tudi znak za upor va-ščanov, ker so ga šo prej orožniki zaprli, kor ni poslušal gosposke, jo padel njegov vpliv tudi v političnem pogledu. 1'onižun se vrne zopet nazaj k svoji ženi Mioni, ki je »potrta, vendar le od nekod našla nasmešek za svojega gospodarja in mu molče dala roko.. .< Tako so konča ta povest o srbski vasi in grehu v njej. Kakor rečeno, Radiču ni šlo toliko za psihološki problem razvoja Obradove ljubezenske strasti, kakor za podobo sodobne srbske vasi z vsemi elementi starodavne versko povozonosti v cerkvenem življenju (proščenje, romanje), starega prnznovcrja (naravnost Brednjeveške podobe vražarstva ob suši!) in novih mestnih razvad (gramofon, ples...), pa ludi političnega življenja (radikali ln socialisti) in socialnega (samodržtvo — zadrugarstvo), predvsem pa raznih običajev in izrazitih srbskih anekdot (9ejem v Kruševcu), ki nazorno kažejo srbskega kmeta v raznih življenjskih okoliščinah. Na teh podobah, kl zavzemajo večino vsnkegn poglavja, gotovo pa sredino vsakega posebej), je poudarek te sočne, sicer pa naturalistično srbske povesti. Toda naturalizmi niso tako močni — ali pa so morda v prevodu izglajeni —, dn ne bi pustila povest v naši zavesti tudi do-jem etičnega poudarka, ki se vidi v propasti Obradove veličine, gospodarske, politične, šo najbolj pa osebno In družin- sko. Sicer pa je povest tako neizumetnl-čena, preprosto resnična, da ima ceno veliko vrednega epičnega dela, pri katerem bi so s pridom lahko učili naši pisatelji. Kajli vsaka velika umetnina je preprosta, kakor Jo življenje, ki jo kljub vsej prepletenosti vendar le zelo preprosto enovito. Čutna In nazorna plastika takih postav, kukor so Obrad, Lazar, Sim-ka in Miona, pa tudi Ačim in Rajna, so oblikovne prednosti povesti, ki Je v slogovnem smislu izraziti plod srbskega impresionizma. barvitih skupinskih podob. Zato jo tudi najlepša v slikovitih opisib vaškega kolektiva, ki so prava vsebina to povesti, ki nosi po pravici ime po tej skupnosti, glavnem Junaku: »Vas«. Prevod prof. Jesenovca Je odličen, nikjer nc čutimo jezikovnih prevodnih težav, lo »črna čebula in bela čebula« nas, ki vemo, da sta to čebula in češenj, moti. td. Prevod Kociprov« novelo v nemščino. Zadnja številka »Adria-Zeilung« v Trstu prinaša v nemškem prevodu V. Pušcja-kn in z risbami slikarja Z. Mušiča črtico pisatelja Stanka Kocipra »Dic Hcimkchrc, kar jo prirejeno po črtici »Starca« kl je izšla v celoti svoj čas v Domu ln svetu. To Je prvi prevod mladega pisatelja Slovenskih goric v tuj Jezik. Upajmo, da no zadnji, kajti njegova bnrvitn lirika vi-ničarsklh krajev Je tako svojska, da bo še marsikoga zamikala. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Velika nabirka zdravilnih zelišč. Okraj Špitalič ob Dravi se je lani dobro postavil z nabirko zdravilnih zelišč. Šolarji so nabrali vsega skupai 5600 kg presu-šenih zelišč, kar odgovarja teži svežega zelenja okrog 33.000 kg. S Spodnje Štajerskega Prireditve v mariborskem okrožju. Urad za ljudsko prosveto je minulo nedeljo priredil pester večer v Slovenjem Gradcu pod naslovom »Resno je življenje, zabavna je umetnost«. V ponedeljek je v Poljčanah gostovalo štajersko deželno gledališče z igro »Ura bije tri«. V torek je bila prirejena ta igra v Rušah. Kaznovani tihotapci z živino. Te dni eo ee morali zagovarjati pred sodiščem v Mariboru tihotapci z živino, vsega skupaj trinajst obtožencev. Spravljali 60 čez mejo živino na Hrvaško, poleg tega so jo tudi klali na skrivaj in celo kradli. Kot zbirališča za tihotapljenje čez mejo so služila posestva, ki 60 bila lacd 45 letnega kmeta in živinskega trgovca Antona Lipnika pri Rogaški Slatini, dalje 32 letnega Alojzija Škorca od Svete Katarine pri Rogaški Slatini in 46 letnega kmeta Franca V osliča. Anton Lipnik je bil obdolžen. da je spravil čez mejo 13 goved in da je zapeljal tudi dvojega 19 letnega sina k tihotapljenju. Alojziju Škorcu so dokazali, da je pretihotapil 20 goved, da je bil soudeležen pri 14 nadaljnjih tihotapstvih. Franc Vosi ič pa je dal svoj hlev v uporabo hrvaškim tihotapcem, sam pa je spravil čez mejo eno govedo. Hrvaški tihotapec, tri-indvajsetletni Mirko Borecki, dalje osem najetletni mizarski vajenec Alojzij Pasa rič in 24 letni delavec Ivan Djemec, vsi iz Gornjega Brezdna. so bili obdolženi, da so prišli iskat in odgnali vsak več kot 20 goved. 24 letni lesni delavec Johanu Pracb pa je bil še obdolžen, da je ukradel z drugimi tatovi 7 goved in da je tajno zaklal pet goved. Ker sta bila že pri zasledovanju dva glavna krivca na begu ustreljena, sodišče ni izreklo nobene smrtne kazni, pač pa obsodilo naštete od dveh do enajst let ječe. Nesreče. 58 letni Franc Berglez i/ Maribora je padel s kolesa in se potolkel po glavi. 12 letnemu Vladimir ju Ceplju iz Spodnjega Radvanja pri Mariboru je stopila na levo nogo krava in mu jo zmečkala. 72 letna Neža Rovtar iz Sv. Benedikta je padla po stopnicah in si je zlomila levico. Iz Srbije Izpraznitev Beograda. Po zadnjih angloameriških letalskih napadih na Beograd je srbski državni komisar za beograjsko mesto odredil izselitev iz mesta vsega v poštev prihajajočega prebivalstva. Iz mesta so pričeli prvenstveno izseljevati žene in otroke. V zvezi z izpraznitvijo beograjskega mesta so bili pozvani vsi okrožni predstojniki, da so morali srbski vladi sporočiti število oseb, katere bodo lahko naselili in spravili na varno na svojem področju. Atentatorja na polkovnika Masaloviča prijeta. Beograjska »Donau Zeitung« poroča, da je srbska vlada objavila uradno Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Mali slaniki iz Norveške Iz Kristiansunda na Norveškem je prispel v Ljubljano hladilni vagon, v Katerem je bila pošiljka v ledu konzerviranih slanikov in sardel. Pošiljka je brutto tehtala do 12.000 kg. Ribice so začeli prodajati v soboto tako v prodajalni »Riba« na Pogačarjevem trgu v škofijski palači, kuKor tudi v ribnici. Mnogi so jih radi kupovali. Spretne kuharice so jih znale lia enostaven in cenen način pripraviti. Velik naval na češnje Križi in težave so s temi sladkimi češnjami! Kaj vam vse lahko povedo ljubljanski uvozniki tega dobrega sadja? Koliko ovir morajo premagati, da blago dobe v Ljubljano kolikor toliko zdravo in v kratkem času? Kaj vam iahko povedo branjevci, ko začno prodajati njim dodeljene količine češenj? Uvedena je strožja kontrola, da prodajalci ne morejo s češnjami manipulirati in jih skrivati Pametno jc te dni tudi bilo, da je neki kontrolni organ odločno zahteval in od-re-dil prodajalki, da je vsakemu kupcu {1^1 s^mo po pol kilograma češenj, ne pa kar po več kilogramov, kajti mnogi bi sicer lahko čakali in čakali, pa bi končno morali praznih rok oditi od branjevke. Kaj takega se je namreč že večkrat zgodilo! Primerilo pa se je, kar naj kronist le kratko zapiše, da sta se dve ljubljanski ženski, zelo pohlepni po okusnem sadežu, kar stepli zaradi zadnjih češenj, katera naj jih dobil Dve prometni nesreči Na Celovški cesti se je v ponedeljek okoli 17.30 primerila huda prometna nesreča. Neki motociklist je na cesti podrl na tla 19 letnega absolventa učiteljišča in konservatorista Aloj zija Gostišo, ki mu je hudo poškodoval levo nogo. Gostiša je dobil tudi lažje poškodbe na glavi in obrazu. — V Gradišču št. 9 stanujoči zasebnik Hribar Tomaž je v ponedeljek okoli 18.30 padel s kolesa in si zlomil desno roko. — V Rožni dolini III/9 stanujoča žena upokojenega poštnega uslužbenca Ivana Bezjakova se je onesvestila v Levčevi ulici in se poškodovala. Prepeljana je bila v bolnišnico z reševalnim avtom. sporočilo, da se ji je posrečilo izslediti atentatorja na polkovnika Masaloviča, ki jc bil, kakor znano, ubit dne 8 marca t. 1. Atentatorja sta aktivni stotnik prejšnje lugoslovanske armade Dragutin Milojevič in aktivni nadporočnik bivše jugosl. vojske Miroslav Nikolič Oba sta dejanje že priznala ter sta bila izročena nemškemu vojaškemu sodišču Istočasno z umorom polkovnika Masaloviča so srbske oblasti pojasnile še tri druge politične umore. Poziv srbskim kmetom. V zvezi s sedanjim položajem, ki je nastal v Srbiji po vedno pogostejših anglo-ameriških letalskih napadih na posamezna srbska mesta, je te dni zopet govoril srbskemu kmečkemu ljudstvu tamošnji minister za kmetijstvo in prehrano ing. Radoslav Ve-selinovič. V svojem radijskem govoru je izrekel najtoplejšo zahvalo vsem srbskim kmetom za njihovo rodoiiubje, ki ga izpričujejo v najtežjem času, ki ga sedaj preživlja srbstvo. Kmečko ljudstvo naproša, naj še s povečano pridnostjo in marljivostjo obdeluje svoja polja, da bo na ta način zagotovljena prehrana tako kmečkega, kakor mestnega ljudstva. Šolske vesti Ravnateljstvo državne klasične gimnazije v Ljubljani naznanja: 1. Privatni izpiti se prično 15. junija po razporedu, ki je nabit v Šolski veži. !. Sprejemni izpit! bodo 28. Junija od 8 dalje. Prošnje bo sprejemal ravnatelj v svoji pisarni v II. nadstropju dne 20. In 21. Junija od 9—12. Golice »a proftnje se dobe pri šolskem slugi v pritličju. Kolkovane morajo biti a kolkom za 6 lir. Priložiti je treba rojstni list in spričevalo o uspeftno dovršenem 4. razredu osnovne šole. Priglase se lahko snmo otroci, rojeni leta 1931, 1932, 1933 in 1934. K izpitu naj prineso vsakdo svinčnik, pero in pivnik. — Ravnateljstvo. Rdeči križ poroča Bolnlčarskl-samarljanskl tečaj. Vsem, ki so se prijavili za bolničaraki-samarijanski tečaj pri Slovenskem Rdečem križu javljamo, da se prične tečaj v aredo, 14. junija t 1. v dvoran! mestnega županstva. Prijav ljenoi naj se zglase tamkaj zanesljivo ob \ 18. uri. MALI OGLASI Organizacija Todt, obveščevalni odsek rabi ženske delovne mi i v starosti od 20 — 40 let, ki popolnoma ali vsaj za silo obvladajo nemški jezik. Te delovne moči bodo imele učni tečaj v enem najlepših krajev t.ornje Italije pod nemškim vodstvom in bo trajal približno 4 tedne. Po dovršenem tefuju bodo delovne moči kot telelonistinje nameščene po možnosti v domačem kraju. Pogoje izveste pri organizaciji lodt. telefonski odsek, vodju g. Seiler. — Prijave istotam. Orgnnizucija Todt, Štab XIII, Ljubljana, Telelonski odsek. Naznanila ljubljanskih prireditev Operno gledališče Sreda, 14. junija, ob 18: >l)on Juan«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Naslednja dramska premiera bo uprizoritev na novo naštudirane Scribejeve vesele igro »Kozaroc vodo« v režiji prof. O. Šesta. Ta učinkovita komedija, ki je bila v nafti Ctertek, 15. Junija, ob 18: »Faust«. Rod Ce- | Dramj ie ve«krat dana, obravnava dvorske spletke na dvoru angleftke kraljice Ane. Dve politični atruji, katerih zastopnika sta voj-vodinja Malbouroughška in grof Boiingbro-ke, pomagata s svojim nasprotstvom ljubo-zenski zgodbi dvorjanke Abigaile in poročnika Mashama do zaključka. V glavnih vlogah: Nabloeka, Mira Danilova, V. Juvano-va, VI. Skrbinšek in Bitene. trtek. Novoangažirann članica opernega baleta Lidija \Vlslakova bo nastopila prvič po večletnem premoru v 'Baletnem večeru«, ki ga je koreografiral inž. P. Golovin. Plesala bo eno glavnih vlog v Gricgovi suiti »Peer Gynt«. Večer bo obsegal poleg lega So skraj-šami balet Ernesta Dohnanyja »Pioretin paj-čolan« in Ravelov »Boiero«. Kot solisti bodo sodelovali: Bravničarjeva, Japljeva, Kiir-bos in Pogačar. Dirigent D. 2ebre. Dramsko gledališče Sreda, 14. Junija, ob 18: »Nevesta s krono«. Red Sreda. Četrtek, 15. Junija, ob 18: »Dona Dlana«. Red B. Strlndberg »Nevesta s krono«, pravljična Igra v 5 slikah. Osebe: Mata — Jan. Kersti — Saričeva, Kerstina mati — Kraljeva, Vojak, Kerstin oče — Raztresen, cerkovnik, Korstin ded — Benedičič, Brila, Matsova sestra — Mira Danilova, Matsov ded — Cesar, Matsova stara mati — P. Juvanova, Matsov oče — Gorinšek, Matsova mati — Gabrijelčičeva, župan - M. Skrbinšek, pastor — Nakerst, povodni mož — Korošec, babica — Rnkarjeva. ribič — F. Kovič. Režiser C. Debevec, scena V. Skrušny, glasba Strindberg Balatka. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 14. Junij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Vesoli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroško uro izvajata MaSa Slavčeva in Pavla Lovšotova — 17.45 Majhen intermezzo — 19 Slovenske pesmi poje tercet Dobrškovih — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda -- 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Kako se vam dopade — 21.15 Pozdravljena, prelestna noč — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba z-a lahko noč. TAKOJ SPREJMEM sedlarskega pomočnika in vajenca. — Viktor Klešnik, sedlar in jer-menar, Ljubljana, Poljanska cesta 49. IŠČEM popoldansko postrei-kinjo za takoj. Naslov v upravi »Sloveuca« pod št. 5123._ SI.UZBO DOBI postrežnica, poštena, snažna, ki zna kuhali in vsa druga hišna dela, po možnosti za ves dan. VprnšaU Kolodvorska nI. 8, pritličje. KUHARICO samo prvovrstno, sprejmem k dvema osebama takoj. Predstaviti se: Adler Service. Kersnikova 2, od 5—b pop. ZAKONCA brci otrok. Iščeva sobo, opremljeno ali pa prazno za takoj Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Zakonca« 5116. OČALA v filc futroli sera izgubila med Stadiorfosi in Evropo. Najditelja prosim, da jili proti nagradi izroči v av-tomehanični delavnici Kraljič, »Figovec« — dvorišče, desno. NASF.L SE JE bel niolitvenik s koščenimi belimi platnicami v nedeljo zjutraj na Sv. Petra nasipu. Dobi se pri Matevžu Lan-geršek, Sv. Petra nasip 41 podstrešje. VSAKO antlkvarično slovensko knjigo, revijo, časopise. posamezne odtisa kot tndi (tare listine knpnje In naj-najboljše plačnje Knji arna Janez Dolžan, ubljnna, Stritarjeva nlica 6. 11 DESKE smrekove, debele 25 in 20 cm — prodam. lb m». Naslov v upravi »Slov.« pod it. 5119. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom, se ngodno proda. Nova trgovina, Dunajska cesta 36 — (nasproti Gospodarske zveze). MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, se proda. Krakovska 19. HLADILNA OMARA za gospodinjstvo, se proda. Emonska 10. POZORI Hnpnietn »reče ID rtt tekstilne odpadk^ tei oiačam po najvišli ceni. — Grebene Alojzij, Gallnsovo nabrežje V). Ljubljana. Ik KOŠNJO SENA manjšo, znotraj bloka oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5124. KUPUJEMO prazne cementne tn tličue papirnate vreče PETRONAFTA. Tvrševa cesta 55 a. 2 KROJ. LIKALNIKA in nekaj krojaških potrebščin prodam. Lam-peteva nI. 13 (Trnovo) MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalit- karbonat 0. 00. 000. 0000. Plastiko! Sintexpomice. Karboli-nej, katran. Olje za jermena stalno na zalogi: PETRONAFTA. Ljubljana, Ciril Meto-gova 55 a. prei Tvrševa. O POHIŠTVO po zme.rai ceni. Več Elesknnih spalnic, ku-injskih oprav in po sameznih komadov — _____: pri Sava«, Miklošičeva c Naročajte »SMET« Das Dsutsche Rote Kreuz Sonderbereitschaft »Alpenland* sueb dringend einen gelernten ICOCH Personliche Vorstelung in der Dienststelle des Deutschen Roten Kreuzes, Sonderbereitschaft *Alpenland« in Laibach — Metelkova ulica 7, telefon 45-56. Nemški Rdeči križ (posebni oddelek »Alpenlandc) nujno išče izučenega KUHARJA Predstavi naj se osebno v pisarni nemškega Rdečega križa, posebni oddelek »Alpenlandc v Ljubljani — Metelkova ulica 7, telefon 45-56. ,ei KINO »IJNION* Napeta in tajinstvena kriminalna afera, ki je ogrožala srečo dveb mladih zaljubi .ienrev Misteriozen umor. ki ga Je razkrinkal slaven zagovornik. Filmska nmetnina v stilu nepozabne MAZORKE »Zagovornik ima besedo« Helnrieh George, Carin Rust, Rudolf Fernau. Mnrgit Syino. ICnrl SehiinbSck PREDSTAVE: ob 17 in 1».1JI TBt KINO »SLOGA* "■>< Visoka pesem materinske ljubem! v usodi prve žonc ln matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu »Moji štirje mladi« Kiithe Ha*ck, slavna gledališka Igralka v glavni vlogi, dalje John Paula-Har-ding. Heinz Lausch, Gerbard Bombal, Bruni Liibol, Hermann Speelmans. DODATEK: Kulturni film: »MLADINA MUZICIRA« Predstave ob 1( ln 1». m KINO »MATICA*™ Imenitna vaška veseloigra i živahno Beli Finkenzeller v glavni vlogi. — Smeha in •olz na pretek . . »Poročna noč« Igralci: Geraldlna Katl. Ruitoll Kari, Teodor Danneger itd. Predstave ob delavnikih ob 16 in 1*. ZAHVALA Vsem, ki ste nama ob času bolezni in smrti najine nadvse ljubljene ASTICE stali ob strani, jo na zadnji poti obsuli s cvetjem in jo v tako velikem številu spremili na njen zadnji domek, izrekava n a j - iskrenejšo zahvalol Ljubljana, dne 13. junija 1944. Tine in Anica Oblak ŽOGA SREČE : Njena drža je bila popolna, in svileno ogrinjalo, ki ga je nosila, je s čudovitim čarom obdajalo postavo, ki se je njena lepota kosala z obrazom. Njegovo veselje je bilo tako silno, da je vzdihnil. Veliko je deklet, ki so takorekoč brezhibno lepe. Anton je bii že sam poznal marsikatero. To dekle pa je bilo nekaj več kot samo lepo: bila je osebnost, ki je človeka zgrabila in ga obdržala. Iz nje je žarelo življenie in navdušenje. Ta osebni čar se je izražaj v njeni hoji, njenem govorjenju, celo takrat, kadar ni govorila ali se gibala, se je očitoval njen čar v gibčnosti ust in prekrasnem soju njenih oči. Anton se je nenadoma spomnil, da se je bila njegova očarljiva, pravkar najdena znanka šele pred nekoliko minutami sama borila z mogočnim, nekavalirskim morilcem. Kakšno dekle! »Merate iti doli v hišo in dobiti kaj, da »• okrepčata. Tod«, nemara je rtaj-boljie, ^a s« vam pfMtotavim: im« mi j» Mina Mayer.« i jnj tii ij■—»ruitii ' ~ i"u' »To je bil zame izreden večer, gospod Hofer,« je rekla dekle, ko ga je bila odvedla v obednico v pritličju in postavila pred svojega čudnega gosta nekoliko peciva in kozarec vina. »Ne bivam sama tukaj, kakor utegnete domnevati. Resnica je, da je oče že pet dni v Berlinu, sama pa sem bila šla v Hamburg. Služinčad je dobila nekaj dni prosto in tako je bila hiša zaprta. Ne morem vam povedati, kaj me ie nagnilo, da sem napravila to smešno neumnost, a resnica je, da sem prišla dan poprej domov. To je vsaj edini zaključek, da sem mogla priti nocoj ob devetih, ko je bila hiša prazna. Vendar sem sklenila, da si pomagam, kolikor si najbolje vem in znam, sama, pa sem hitro zbrskala skupaj nekaj večerje — mimogrede rečeno, mi oprostite tole slabo pecivo? — in sem bila ravno odšla gor, da si pripravim posteljo, ko • . .« Umolknila je in obraz ji je bolestno vztrepetal. »Ali je mogoče kaj odnesel?« »Mislita, da ni. Po mojem mnenju je m i«C aMa pfttai v hifa kakor vi. Kajti, ko sem Šl« V oblačilnico, sem ga slišala stopati okrog in tudi videla, da je bilo okno odprto. Ko je stikal po sobi, sem pohitela v očetovo spalnico po njegov samokres, ki ga ima zmeraj v mali kredenci. Hotela sem le prepoditi tega človeka iz stanovanja, a ko je znova prišel v mojo sobo, je kakor blazen planil name, no, in pri ruvanju se mi je samokres sprožil. To jc bil pok, ki ste ga vi slišali. A zdaj pustiva te stvari in se rajši pogovarjajva o čem drugeml Videla sem vas, gospod Hofer, da ste si ogledovali mojo galerijo slik. Se zanimate za šport? Katera je vaša najljubša slika?« Anton je vzel cigareto iz škatle, ki mu jo je bila porinila, in jo prižgal. ( »Sicer je to nekako .krivoverstvo med mojimi tovariši, ki so v Berlinu in ki so vsi do zadnjega kot zlodji za tenis,« je rekel. »Toda nogomet je moja najljubša igra. Nekoliko ga igram, je pristavil skromno. »Ej,« je vzkliknila dekle in oči so se ji razburjeno zaiskrile. »Potem ste pa vi tisti Hofer, ki igra za »Zvezdo«. Ste?« Anton je vzel cigareto iz ust in dejal: »Kako pa vendar to veste?« »Laskam si, da precej vem o nogometu,« je odvrnila Mina Mayerjeva. »Slučajno je tudi to moj najljubši šport. Mo) oče je predsednik tukajšnjega profesionalnega kluba »Stettinska Zoga«. A jaz sem ena klubovih skavtov.« »Skavtov?« je vzkliknil Anton. »Vi Mrvada toga ne w«iffl*t«. Skavt kakega profesionalnega nogometnega mo- štva je oseba, ki potuje okoli in išče novih in sposobnih mladih igralcev. Navadno je s tem zaposlen kak moški, ki ima veliko izkušnje in je prav nameščen za to. A jaz vršim ta posel tako rekoč neuradno. Navadno grem z očetom, ki ima silno bistro oko, a to zadnjo vožnjo v hamburški okraj sem naredila na lastno pest.« »Veste — čudim se vam,« je dahnil Anton. »Pa prosim, ne mislite, da sem robat,« je hitro pristavil. »Robat? Nikakor ne. Mislim, da pač lahko rečem, da se vam zdim neko izredno bitje, ker sem vam to povedala. Ko pa sem zvedela, da ste sami igralec in sicer dober igralec, ako so poročila časnikov zanesljiva, sem si mislila, da vas utegne to zanimati.« »Zanimati? Gospodična, to je najbolj razveseljiv razgovor, kar sem jih sploh kdaj imel v svojem življenju.« Besede so bile že iz ust. preden je utegnil brzdati svoj jezik. »Moj oče me je bil naučil zanimati se za profesionalno igro,« je nadaljevala dekle. Kakor vi, je tudi on nekakšen .krivec', ker izhaja iz rodbine, ki vsa živi in mrje za tenis. Toda pred leti je imel vodilno vlogo pri ustanavljanju kluba v Berlinu, in ko je kupil to posestvo in se tukaj naselil, je prenesel svojo naklonjenost na tukajšnji klub Sicer se pravega vodstva klub« neposredna ae udeležuje, toda nič ga ne pripravi do te- Vsem prijateljem in znancem sporočam, da mi je umrla moja sestra Marija Mrakova višja poštna kontrolorka Pogreb bo dne 14. junija ob pol petih popoldne z Žal, kapele sv. Antona na pokop, k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Beograd, dne 12. junija 1944. Ivan, brat; družine: Mrakova, llulovčeva, Radulovičeva, Toševa Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Rudolf Benedetič Pogreb bo v četrtek, dne 15. junija 1944, ob pol treh popoldne z doma, Merčnikova ul. 9 - Vič' , na pokopališče na Viču. Ljubljana, Beograd, Grado, Miinstcr, dne 13. juuija 1944. Žalujoči: Franja, žena; Rudi. Franjo, Alojzij, Stane, sinovi; Marija por. Rozman, hči ter ostalo sorodstvo. Zahvala Prav vsem, ki ste ob bridki izgubi na£r ljubljene mame, soproge, svakinje in tete, gospe Frančiške Uhan z nama sočustvovali. Ji poklonili toliko cvetja in jo spremili na poslednji poti, najina prisrčna zahvala! Ljubljana, dnc 13. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Sporočamo žalostno vest, da so nas dne 7. junija 1944 za večno zapustili — Bogu vdani, kot vse svoje življenje — naš nadvse dobri oče, stari oče, tast itd., gospod Doze Podboj posestnik in cerkveni ključar v Ribnici Blagega pokojnika smo pokopali 8. junija na domačem pokopališču v Hrvači. — Sveta maša za pokojnega se bo darovala dne 19. junija 1.1. ob 7 % zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ribnica. Ljubljana, 12. jun. 1944 Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo »Meni pa Anton Hofer.« _ Fiir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramar« - Herausgebei. Iz' jateljs Ini Jože Sodja - Schrtftlelter, uredniki ga, da bi zamudil kakšno tekmo .. Ga morate priti obiskat, ko pride iz Berli-nal To se pravi, ako vam je drago, da 6e bolj po domače oglasite?« Očividno se je tudi ona domislila očarljivosti vsega položaja, kajti nasmehnila se je rekoč: »Ako ste res navdušen nogometaš, bi vas oče zadržal in kar ur® z vami govorili Se boste oglasili?« »Bom.« Znova so šle besede iz ust, preden 6e je dobro zavedel, kaj govori. Takoj za tem pa je prišlo bridko spoznanje, da ne spada več v isto družabno vrsto kakor to dekle, da je bil takorekoč berač brez denarja in da bi se samo hinavščil, ako bi se oglasil v hiši pod krinko družabno enakosti, kakor se je bil izdal s tem, da je rekel, da igra za imenitni amaterski nogometni klub »Zvezdo«. Igrani^ sa »Zvezdo« je bilo eno izmed potrat, iri «5 jim bo moral v bodoče odreči, saj ne bo več zmogel denarnih žrtev, ki so jih uvedli njegovi tovariši v moštvu Ta pravočasni spomin na to, kako silno se je spremenil njegov družabni položaj, ga je zdaj nagnil, da ie urno skočil na noge in sc mu ie zmedenost dobro brala z obraza. »Vidim, da moram iti, gospodična. Prisrčno se vam zahvaljujem za vašo prijaznost.« Potem pa je še pristavil, kakor bi se bil domislil še neke drugo mučno »Sto popolnoma prepričani, da vam bo čisto dobro?«