•j*Tovarišu L. Dolinšku v spomin. V nedeljo. dne 21. septembra t. 1. se je po Krškem pomikal ob milo donecih zvokih sokolske fanfare dolg, nepregleden sprevod. Belo. s cvetjem obloženo krsto so nosili Sokol'i, na čelu sprevoda pa je stopala šolska mladina iz Leskovca in Krškega, saj je bil Lojze Dolinšek njen učitelj in vzgojitelj. Ob preranem grobu pokojnika sta se postovlla tovariš Leopold Levstik kot predsednik učiteljskega društva in dr. Kandare kot starosta Sokola. Dolinškovo delovanje je bilo kratko, a plodonosno. Eno leto je služboval v Cerkljah, zadnji dve leti v Leskovcu. Svojih zmožnosti ni uporabljal le v šoli, ampak tudi na prosvetnem polju. Sokolu je posvečal vse svoje moči. Ves prosti čas je uporabljal za izobrazbo naroda in za sokolske prireditve kot predsednik dramatičnega odse'ka v Leskovcu. Kaiko je gorel za godbo. bodo pomnili gospodje pri Krškem salonskem orkestru. Navzlic zdravnikovi prepovedi je ob vsakem vremenu prihitel iz Leskovca v Krško, kadar so ga pozvali. Težko bodo dobili namestnika, ki bi 1. vijolino taiko mojstrsko obvfadal, kot jo je Lojze Dolinšek. Dasi je bolehal že več let za sušico, bil je vedno vedrega duha, s svojimi dobrimi dovtipi je spravil tudi mračneža v dobro voljo. Kako so ga cenili ne Te tovariši. ampak vsi. ki so ga natančneje poznali, je pričal njegov krasen pogreb. Zelo ga pogrešajo njegovi ožji tovariši na leskovški šo_i. Zaradi njegove nežno čuteče duše in dobrohotaosti so ga vzljubili kot svojega brata. Zato mu kličejo: »Hvaj.a Ti na vsein in lahka Ti bodi zemljica!« A. B.