РгЛЬЛпя pfj?w> mhwW Karotnlna mala meeetno SB и inoaemetvo 40 Dia. Leto X9 St, 38 Dia. Urwtaifc*«: Lfahljaoa, КлаЛога ulica 6 Telefon iL 3122. 8123. 8124 >1% in 3126 ■ariber: Aleksandrova ceeta 13 Telet iL «40. Celle: Kooenwr* айва 1 Teletoe iL 19Ü Rekoplsi м ее «rateja _Oglasi pm »rite _ Qubftana, detrtek 14. fabrar r|a 1529 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko SffŽ . Села 2 Din ^ «ubije», Freie roova M. Telefon VL <122, S12S, Preten 2492. Aleksandrova ca-sU 13. ГаМов iL l№ Psdreiaiee Celjes Коовоота ulica 1 Telefo* К tfia --r-- poH Sek. авvodih: LJik- ijana «L 11Ä42; Praha «slo 78.1Я0; Wie» Яг. 106.24t Ljubljana, 13. februarja. V modernem življenju se pojavljajo dvoje vrste socijainih prooletnov. Problemi prve vrste so svetovno-pol.Lč-nega pomena. Poslovni interesi mednarodnih trustov, bank in industrijskih koncernov izvajajo svojo delodajalsko politko. a delojemalci vseh narodov iščejo zopet svoja pota do čim večjega zaslužka in višjega živinskega standarda. Države, ki se zavedajo svojih obče-stvenih nalog, izva;ajo sredi teh dveh razprtih taborov socijalnopolitične ideje. med katere spada v najnovejšem času sistem občekoristne spravne obveznosti v vseh sporih, ki ogroža.o široke gospodarske interese vsega na-roda. Tej borbi pravimo tudi spor med kapitalom in deiom. Spremljajo jo sistemi socijalno-reformatoričnih predlogov z ene in druge strani, a rešili jih bodo veliki narodi. Naloga malih narodov pa je, da ne zaostajajo za velikimi v praktičnem izvajanju tega. kar je spoznano za dobro. . ..... Drugačni so socijalni problem:, ki nam jih ustvarja vskadanje življenje, krajevna prilike . slučajne nezgode, lokalne socijalne. gospodarske katastrofe. Država, oblast, občina ie tu dostikrat poklicana, da prevzame inicijati-vo, a nič maniša dolžnost ne zadene vsakega posameznika. To so problemi, pri katerih se nihče ne more Izgovarjati na tuje odločitve in več ali manj učene diskusije strokovnih konferenc. Oni stoDaio tako neposredno in tako nujno pred nas. da se jim nihče, ki ima v sebi nekoliko socija'nega čuta, izogniti ne more. tem mani. ker se dajo rešiti le z direktnim sodelovanjem vseh, »ki so dobre volje«. Pred par dnevi so našli v bližini Trzina zmrznjeno cigansko družino. Očeta in mater s tremi otročički. Kakor razu-memo nevoljo nad cigansko nadlogo, tako se srce skrči pri nfsli, da je bila družina v tej strašni zimi prepodona iz h'evov in se je morala umakniti kraj gozdne jase v razpeti šator. Nedavno so ravno tisti, ki so to ubogo družino podili od hiš v smrt. pobožno klečali pred jaslicami... Ali ni teh pet ciganskih trupel strašna obtožba naše krščanske kulture? Te dni zmrzuje vsa Slovenija, pouk v šolah počiva, žuliave delavske roke v naših premogovnih revirjih odpove-dujeio. po vseh naših mestih in trgih, skoro v vsakem gospodinstvu se oglaša nevarnost obče zdravstvene poškodbe. Tu ne pomaga sklicevati se na oblasti in čakati, da pride odrešitev iz zraka. cd zgoraj ali od koderkoli. Mestna občina ljubljanska je že storila nekaj. Izročila je orebivalstvu del svoie zaloge angleškega premosa. Vsaj za silo bo to pomagalo in za prve dni. Ali s tem je pomagano samo onim. ki si lahko kupijo premog. Vprašanje je glob-lie. Koliko ie nameščenskih rodbin, ki so jih sredi katastrofalne zima. v ца-'-hujšem času zadele do srca segajoče puščice sodnih stanovanjskih odpovedi. Kaj bo pomladi, se s trepetom vprašujejo premnogi očetje, matere številnih otrok. Zacnji prihranki se moralo uporabiti za prehrano v trdi zimi. Koliko je delavskih rodb:n v naših predmestjih, ki si morejo privoščiti »luksus« zakurjenih sob v nizkih kajžicah in bajtah? Na mestu bi bilo, da se tudi pri nas, kakor v velikih drugih mestih, zgane socijalen čut in da poskušajo premožnejši s prostovoljnimi prispevki in tudi javne korooracije. od velikega župana in vseh njegovih odsekov pa do mestne občine in zasebnih humanitarnih ustanov ublažiti bedo, ki leži pred nami razgrnjena, ki pa jo premnogi ne vidijo ali ca nočejo opaziti. Naša velika industrijska in trgovska podjetja bi se lahko oddolžila najb^dnejšim. a Istočasno tudi najglavnejš'm odjemalcem in sodelavcem. Slovenci ne poznamo kapitalizma v tujih izpačenih oblikah, naša trgovina in industrija si želi tesne kooperacije z vsemi, ki ustvarjajo gosoodarske dobrine. Od vseh strani prihajajo baš točas poročila o ukinitvi tudi najnujnejših železniških vlakov. Zagreb je že skoraj odrezan od sveta. Ljubljani preti to morda že jutri ali oolutrišniem. Naravno. da že silijo v Zagrebu brezvestni špekulanti, prekupčevalci in vsi oni, ki bi radi živeli od bede, na dan in poizkušajo ustvarjali umetno dragin'o. da fzsesajo Iz ubogega nameščenca, obrtnika. malega trgovca in delavca zadnja njegova sredstva. Danes se ie tudi v Ljubljani pojavil glas, da preti našemu mestu vsled težje aprovizacije nova draginja. Ali to ne verjamemo. Med naimi ne sme biti ljudi, ki bi iz pomanjkanja m bede hoteli kovati fcnar. Oblasti so nedavno v Hercegovini in Bosni posegle oo radikalnih sredstvih, da prepodijo izkoriščevalce iz pasivnih krajev. Do takih razmer pri naj ne bo prišb. A vendar moramo b;tr čnieči da se ne razoase brezvestna Špekulacija na račun naših najbolj zapostavljenih sociialnih slojev. Katastrofe, elementarne nesreče naj Zagreb v katastrofalnem položaju Ulice zatrpane s snegom - Vlaki ne vozijo - Naraščajoče pomanjkanje in draginja - Čudni nebesni pojavi tudi drv, za katerimi je zaradi pomanjkanja premoga tem večje povpraševanje. Trgovci, v kolikor še imajo kake zaloge, oddajajo le neznatne količine. Zagreb, 13. februarja, č. Dva dni trajajoči snežni metež je že danes do-vedel v Zagrebu do katastrofe. Mesto je skoro popolnoma odrezano od ostalega sveta. Za enkrat fumkcijonirajo samo še telefonske in brzojavne zveze, doči-m je železniški promet nemogoč. V Zagreb je pr spel danes samo dunajski brzovlak, ki bi moral praviloma pr.ti že sinoči. Vsi ostali vlaki so obtičali v snegu. Tudi iz Zagreba danes do večera ni odšel noben vlak. Naiobupnejša je situacija na liški progi in na progi proti Stiiaku Na liški progi je že pred tremi dnevi obtičal v snegu potnškl vlak iz Splita, ki ga vse do danes niso mogli spraviti naprej. Na sušaškj progi so zasneženi trije vlaki. Kako obupna ie situacija, priča dejstvo, da so tudi pomožni vlaki, kj so bili odposlani na vse strani, da rešijo zasnežene garniture, obtičali v snegu. Tekom današnjega dneva se je položaj tako poslabšal, da iz Zagreba sploh ne morejo več pošiljati lokomotiv. Vsi tiri so tako poledeneli, da se lokomotive ne morejo premakniti. Tudi v mestu samem je zastal ves promet. Do večera je zapadel en meter debel sneg. ki ie ulice tako zatrpal, da je vsak večji promet nemogoč. Kljub naporu ni bilo mogče očistiti niti tramvajskih prog. tako da tramvaj danes ni vozi!. O kakem avtomobilskem prometu ne more biti govora. Katastrofalne posledice se čutijo zlasti na trgu. Današnji živilski trg je bil docela prazen. Posledica tega ie, da se pojavlja pomanjkanje ž vil. zlasti mleka, jajc in sočivja, ki so ga prinašali kmetje iz okolice. Cene neprestano naraščajo. Še boli občutno ie pomanjkanje kuriva. Premoga v Zagrebu ni več dobiti, četudi so cene poskočile skoraj za 30 odstot. Danes je pričelo primanjkovati največ do 100 kg na osebo, a še to po znatno zvišani ceni. Zagrebški župan dr. Srkulj je danes interveniral pri železniški direkciji ter prosil, nai bi železniška uprava skušala vsaj toliko organizirati promet, da bi bil omogočen dovoz kuriva z najbližnjih postaj. Ce se to ne bo posrečilo, bo nastala katastrofa. Obenem je mestna občina najavila najostrejše ukrepe proti špekulantom. ki bi izrabljali sedanjo krizo za navijanje cen. Danes je bil ustavljen pouk na vseh zagrebških šolah. Čiščenje ulic povzroča mestni «občini ogromne stroške. Ves dan je bilo zaposlenih pri kidanju snega 900 delavcev, vendar pa se njihovo delo skoraj tie pozna. Snežena burja Siproti zame-de vse očiščene ulice. Občina izda za kidanje snega dnevno nad 30.000 Din. Pri zagrebški železniški direkciji se je vršila konferenca, na kateri so razpravljali o najnujnejših ukrepih za vzdrževanje prometa. Ce se situac ja do jutri zjutraj ne bo izboljšala, bo v področju zagrebške direkcije z jutrišnjim dnem ustavljen ves osebni promet in se bo železniška uprava omejila zgolj na dovažanje kuriva in najnujnejših življenjih potrebšč:n. Iz Malovana je sprejela železniška direkcija poročilo o nenavadnem vremenskem pojavu. Preden je včeraj začelo snežiti, se je pojavilo nä popolnoma jasnem nebu dvoje tako zvanih slepih solne, obdanih od krvavo rdečih kolobarjev. Ta pojav je trajal par minul nakar se je nebo nenadoma pokrilo s črnimi ob'aki in začelo sipati sneg v debelih kosmih. Med preprostim narodom je nastala pravcata panika, češ da nebo napoveduje velike nesre.e. V Bolgariji mraz kakor pred 1000 leti Črno morje zamrzuje, ladje pokajo — V Rumuniji je zastalo vse gospodarsko življenje Beograd, 13. febr. p. Po vesteh iz Bukarešte je pritisnil v Rumuniji zadnje dni nezaslišan mraz. Iz vseh krajev Rumutnije prihajajo poročila o strahovitih snežnih viharjih. Ves železniški promet je ustavljen, vse gospodarsko življenje počiva. Iz province prihajajo poročila o težkih nesrečah in o pomanjkanju. škoda, ki so jo povzročili snežni viharji na objektih žeiezmic, je otgromna. Telefonske in telegrafske zveze so na mnogih mestih prek;njene. Enaka poročila prihajajo feudi iz Bolgarske. Zaradi h;*de zame je vlada odredila, da se ukine pouk na vseh ljudskih in srednjih šolah. Iz Varne so danes prispela poročila, da Je tamkaj vsled ostre zime zmrznilo Črno morje na mnogo kilometrov. Ta nenavaden dogodek je bil v Varni zabeležen le v davni zgodovinski preteklosti, nekako pred 1000 leti. Mnogo parobrodov je v objemu ledu popokalo. Mraz pričenja popuščati? Eeograd javlja, da odhaja ledeni val proti vzhodu — Tudi v prestohrci vladajo žalostne razmere, narašča draginja, nedo-staja kuriva — Promet v državi skoraj popolnoma počiva Beograd, 13. februarja p. Mraz. ki e ] trama ki troši dnevno po 25 vag»n:»v včeraj dosegel kuiminacijo, je začel po po- j premoga. Ima premoga v zalogi še za 4 no čil h iz vse države danes popuščati, j dri. Železniška uprava je stavila mestu Temperatura je padla v zapadlih krajih, i posebno kompozicijo na razpolago, ki je dočim odhaja o ledeni valovi preko vzh od- j še tekem dneva s pomnoženo strojno vprr nih krajev države proti Bolgarsk' in Ru- ! go odpeljala v Požarevac. kjer bo naložila muniji. Mraz prodira proti Bukarešti. Bol- i premo« za beograjsko elektrarno. Posebne kompozicje so bite poslane tsrdi na Vlaško polje, kjer se nahajajo večje za-lo?e Ignita. Železniški promet skoraj popolnoma po-5-va. Vozijo v glavnem le še lokalni vlaki Ziaitirai je bil odpremljen še brzovlak proti L'nabijanj. Šele danes je motrla železniška direkcija očistiti progo med Zemtiraom in Batajrčco. kjer se je včeraj pripetila železniška ka-tastrofa. Vs,j vlaki prihajajo z ogromnim* zakašnjenji. Tekom današnjega dne so Izo-staSI vsi vlaki lz Zagreba. Mnogo vlakov v Srbiji m Južni Srbiji ie bilo za čast*) sploh ukinjenih. Na progi Paračin-Ža!-*čar je železmiška direflccija ustavila vse vlake, ravno tatko budi na progi do Ohrida. V mnogih primerih so morali potmiki sredi poti izstopati iz vlakov ter iti peš do prvih človeških naselbin. garski jn Črnemu mer'u. Beograd je davi kaz:d 17.5 stopinj pod ničlo, tekom popoldneva pa je temperatura narasla na 10 stopinj pod ničlo. Iz ost:>l li krajev poročajo o naslednjih temperaturah: Pet-rovarsdin —17, Zagreb —17. LJubljana —17. N'š. —15, Kragujcvac —14. Sarajevo —2i) stopinj pod ničlo. Iz severnih in zapadnih krajev poročajo o neprestanh, mestoma viharnih snežnih padavinah. Posebno jaki so bili snežni zameti na Hrvatskem, v Bosni in Sloveniji. V Beogradu je nastalo vesiko pomanjkanje lomiva. Vse zaloge drv in premoga so bile zadnje dni razgrabi jene in so pošle. Premog, ki prihaja iz posameznih premogovnikov Srbi'e, se troši predvsem »a železnice. Prebivalstvo je moglo tekom današnjega dne le z največjo težavo in po visokih cenah nabaviti po 1 m drv in po kakih ICO kg premoga. V uiprav prešernem p ložaju se nahajajo gospodarske ustanove beograjske občine. Mestna elek- družijo ljudi. Slovenec je bil od nek-dai dobrega srca. Rad je sočustvoval z bližnjim, pomagal, kjer je mogel. Zato dokažimo tudi v teh težkih časih, da nas spaja toplo človeško čustvo, da smo si vsi bratje in da je treba na življenje trledati ne samo s stališča osebne dobrobiti, temveč tudi obče blaginje. Take socijalne probleme smo dolžni reševati med natri samimi, interno, tako rekoč v svoji domači občestveni družini. V dnevih nesreče in katastrofe pokažimo, da dejansko obsojamo take, ki so povzročili usodo nesrečne ciganske družine, ki je zmrznila od ledene sape človeškega srca sredi snežne poljane. Seja beograjske trgovske zbornice Beograd, 13. febr. p. Danes se je vršila seja trgovski zbornice v Beogradu Seja je bila posvečena veliki- socialno» politični kon» ferenci, ki bo 21. t. m. v Zaerebu. Zborni» ca je precizirala svoje stališče glede vpra» ša-nia odpiranja in zapiranja trgovskih rn obrtnih obratov. Za tem je razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame k načrtu za k o« na o obratih. Beograjsko zbn>mico bo za» stopal na konferenci v Zagrebu njen taj* nik dr. Marodič. Evakuacija tnozemcev iz Kabnla Kabul. 13. febr. (to.)' Zaradi s'hrh sneXftiti vJ-hairfcv 1« evakuacija nrtoeenicev iz Kabola zelo oteSkočena. Do n-ada-ljnesra so- ustavi-eni vsi pre-vo7.' besp*nc«v. V ponedeljek so prepeljala angleška letala v PeSavar 58 beguncev. V Italiji 37 stopinj pod ničlo! Katastrofalen mraz po vsej Italiji - Promet je docela odpovedal, tako da se pojavlja pomanjkanje živil Trst, 13. februaria z. Iz vse Italije prihajajo porčila o nezaslišanem mrazu, snež-ih viharjih in elementarnih nezgodah. Na raznih krajih Ital je so bile zabeležene temperature, kakršnih še sploh ne pomrnd-jo. Temperatura se je gibala med 24 in 39 stopinj pod ničio. Hud mraz nastopa to pot z nenavadnimi snežnimi viharji. V Jul jski Krajin« so bile. zabelžetie temperature od 12 do 37 stopinj pod ničlo. Poslednja temperatura je bila zabeležena v Tržiču. Vse reke severne Italije val jo ogromne mase ledu, deloma pa so docela zamrznile. Celo deroča soča se je morala udati nenavadnemu mrazu in je mestoma zmrznila. Po mestih je tudi tramvajski promet deloma ukinjen. Telefonske zveze so večinoma pretrgane. Telefonski promet se vrši samo v skrajno omejenem obsegu. Iz mnogih krajev prihajajo poroč:!a da so se pripetile težke nesreče. Skoro po vsej Italiji se je razširila v zvezi z nenadnimi vremerskimi spremembami ep'dernic-na hripa. ki je vrgla na posteljo na tisoče lyiidi. Epidemija je lahkega značaja brez hujših posledic. V Primorju divja vihra bora in piha v severo-vzhodnem pravcu. Zlasti so hudi snežni zameti v zadnjih 30 urah. Na tržaškem Kras-i so imeli 28 stopinj pod ničlo. V Trstu je večina trgovcev zaprla trgovine. Šolski pouk je v vseh ljudskih in srednjih šolah ttkin-jen. Po mestih je zavladala velika, draginja in pomanjkanje življenjskih potrebščin. Trst, 13. februarja z. Tržaški vremenski zavod objavlja, da divja nad Ligurskim moriem nizek ciklon. Zavod napoveduje nadaljnje viharje. Napovedani so močni vetrovi iz severc-vzhoda. Temperatura se bo kretala med U in 13 stopinj pod ničlo. Milan, 13. iebruarja s Benetke so popod-noma zamrznile in so odrezane od vsakega premeta z otoki, ker so razen lagun za-mrzn Lj tudi številni kanal;. Mrličev ni mogoče pokopavati, ker je pokopališče na otoku Sv. Mihaela obdano z ledom. Gondole га pogrebe so obtičale v kanalih. Krste polagajo na mrtvaški oder v cerkvi bo'njsnice. dokler jih ne bo mogoče pokopati. Tudj promet z Muranom je prek njen. Rim, 13. februarja g. V goratih krajih sneži že 20 do 30 ur neprestano in je temperatura pad a пз 37 stopinj pod nič'o. Vse življenje na prostem počiva Cestni in že-leiznišk; romet ie zelo oviran. Zaradi ostTe-tra mraza so bile tudi karnevalske prireditve zelo slabo obiskane. V vzhodnih provincah divja tudi huda burja. Na Krasu beležijo 30 stopinj pod nčio. inozemske napovedi o popuščanju mraza Depresija se pomika proti seve -o-vzhodu, kar obeta zboljšanje Mraz in sneg ovirata promet — V Benetkah ni mogoče na pokopališče Dunaj, 13. februarja s. Današnji lahki dvig temperature je najbrže Prvo znamenje, da bo mraz poiagoma odjenjal. Praga, 13. februarja h Davi je kazal toplomer v. Pragi še 20 stopinj pod ničlo, dočim se je okoli poldneva živo srebro že dvigalo in doseglo proti večeru 15 do 16 stopinj. Ob 20. je pričelo močno snežiti. Sole so bile zaradi pomanjkanja premoga zaprte. Na osrednjem pokopališču se nabira dnevno 80 mrličev, ki j h ni mogoče •okopati, ker manjka delovnih moči in je razen tega zemlja tako zamrznjena, da ni mogoče izkopati grobov Brzojavne zveze z inozemstvom so delorna poškodovane in i h nadomeščajo brezžično Zaradi preveč kurjenih peči so nastali številni požari. Med drugim je izbruhnil požar v karlovar-skem hoteiu »Savoy«, ki je uničil del uprave z Budimpešte, je obtičal na istem mestu, tako da si stojita na istj točki nasproti in se ne moreta ganiti. Tudi promet iz Budmpešte v Zagreb in v Beograd bo najbrže v prihodnjih urah popolnoma prekinjen. Na progi Reka-Budimpe-šta in Spiit-Budimpešta včerajšnji in današnji brzovlak, niso prispeli na obmejno postajo, tako da so morali priključni vlnki odpeljati v Budimpešto samo z madžarsko garnituro, 'f ' — Grško-turška pogajanja Carigrad, 13. februarja g. List »Hala Mieti Miniet*. ki stoji blizu vlade cb:av-lia iziavo zunanjega ministra Tevfik-Ruž-d:-be'a o stanu g, ško-turških pogajanj. Minister povdarja. da so govorice o prelomu pogajanj neresnične in pristavljajo, da H bla pogaiania že davno zaključena- če bi We pre^šnie grške vlade postopa'e slič-no k't sedai Venizel~s. Zunanji mimstei jc n?ziranja. da tvori konsolidacija dobrih od lošajev med sosedi na Balkanu in na Sredozemskem m rju najboljšo garancijo za trajen mir. Uspeh vlade pri občinskih volitvah v Bolgariji Sofia. 13. februarja, h. Izmed 03 kra'ev v Rolgariji so ep vrSiV v n^le'jo občinske volitve v 65 krajih. Kandidatne liste vlalne stianfcp so združile 46 5 Odstotkov vseli -кИа-nih glasov, to je za 2.5 odstotka več ko v Mu !02ß. Ooczici.'onalni stranke, ki so s i op r tJpo fitv. 19. fobmnrja. (he.) Mehiški predsednik ie odredil, da тогајл vsi katoliški duhovniki tekom 14 dni javiti svoi naslov pristojni politični oblasti. Razpust ileskega vojvodskega sejma Katovice, 13 febr. s. Z ukrepom držav« nega predsednika je bil razpuščen šleski sejm. O vzrokih razpusta je vojvoda izia* vil, da bi morali biti vzroki javnosti raz» umljivi, ker šleski sejm v zadnjem času ni mogel več pokazati pozitivnega dela. Njegov poslanec Ulitz je bil celo na pred» log državnega pravdništva zaradi pomoči vojaškim ubežnikom izročen sodišču. V opo» zicijonalnih krogih vidijo vzroke razpusta v tem, da je hotela vlada preprečiti nada» lievanje posvetovanj o proračunu. Opozi« cija dviga težke obtožbe proti prvemu od» govornemu uradniku v vojvodštvu zaradi slabe finančne uprave. Korfanty pa je cclc izjavil, da spada prvi uradnik vojvodstva pred državnega pravdnika. Poslevodeči predsednik nemške ljudske zveze sei mrk i poslanec Ulitz je bil davi pc nalogu državnega pravdništva aretiran kma« hi potem, ko je izšel dekret o razpustu sej> ma. Izprtje lužiških tekstilnih delavcev Btidišifi. 1.3. febr. Vse luž Ske tekstilne tovarn t so ustavile o-brat. ker so odklnroili delojemalci podaljšanj« dosedaj veljavne tarifne posodbe. I sprtih je bilo okobi 30.000 delavcev. Socijalisti za splošno razoroži« tev London. 13. febr. (be.) Izvršni ovafi je bfl samo sredini vagon. VeWka Л?;prt«» lokomotiva j« zeto poškodovana. Med potniki so bite pri ocebe težko, 3Ž oseb pa lahko ranfenfh. Med rartjtrtmi je tudi soproea fentrafoega rroialeŠfa Maschata. Tudi osebje jedilnega voza jc bik) deloma laäje po*odtovano. BerliK, 13. februarja d. Braovtafc D 70, ki roti Iz Berttoa v MkmaAoovo, Je snoči okoli poboči prt postaji Bert Cfcemrtte *avoefl v jred nfltn voeeci oeefcii vlak. Pri tem j« bilo kafttti 13 oecb ta«e po-Scodovarriti, Mri p« so tooraJt iiTdijd resnih polfcodk prepeva« r bekrioo. Ogromna škoda zaradi železniške nesreče pri Baf ajnlel Uradu« komisij« Џ agotoriU, 4a f« škoda mnogo т«б}а «d prvotne cenitve — Brezupno itaajc nekaterih ranjmrrr __. 13. febr. p. Preiskovalna fceatmija, ki je odšla rta kraj včerajšnje v d Ste itleamiäke nesreče med postajama Zermin ki Batajnica, je tekom da-лабпјвга dne ugotovite, da prekaša Skoda prvotne kafioulacije in da je Skoda ogromna. Zaradi silnega tidara sta Ы1 popolnoma uničeni dve lokomotivi rn mnogo vagonov. Ranjenci, ki so bHi le tekom včerajšnjega dn« prepeljani ▼ beograjske bolnice, so bili danes od Župan Puc v avdijenci Beograd. 13. febr. p. Kra« Je dan« iprejel ljubljanskega župana dr. Puca v enotirni avdgend. Miloš Savčic beograjski župan Beograd, 13. februarja, p. Beograjski industrijalec MHoš Savčič se je končno od točil, da sprejme ponudeno mu mesto župana, odnosno komisarja beograjske občine. Dane« je imel o tej zadevi dolgo konferenco s predsednikom vlade generalom Živkovičem. Projekt o redukciji gimnazij Beograd, 13. februarja п. V ministrstvu prosvete se ЫеМе načrt o redukciji gimnazij. Redi&ctja bo isvršila najbrž na tej osnovi, da s« odpravijo vse one jpoi-naaije, Id nknajo Mtdostne frtkvesite to pa Po ena gimnazija v krajih, kjer j?h je veC. Kakor sfc zatrjuje, bodo prizadete tudi nekatere gimnazije v Sloveniji. Pomen bivanja ministra Mažuranič* v Parizu Pariz. 13. februarja r. Jujcoslovenski po-»'uatik dr. Mšroefetv Soalajkovič Je da) po odhodu ministra Mažuranič» jugosloven-sfckn novinarjem tale izjavo: O. dr. Želinrtr Mažuranič je sto®4l tekom wojega bivanja v Parizu v st:ke z odličnimi francoskimi industrijskimi m trgov-якад krogi. Vrhu tega se le razgovarjal z vsemi merodajnimi kraei o aktualnih vpra-ianjÄi. Po izmenJavs misli ,z nvinistrom financ Cheronom kn s predstavniki drultva imetnikov predvojnih srbskih obligacij, je previadalo prepričanje, da Se bo brez težave našla podtaga ra nadaljnja podajanja in za twodno rešitev te«a vprašanja. Minister trgovine ln industrije j« nagla-Sal pr: vsaki priliki pomen francoeko-jugo-ftlovegskctfa prijateljstva. Na banketu, ki »o nA ga priredili naj\4Sji politični in in-A»stri^skS predstaviti, ki raapolagajo s kapitaJcm od 20 do 30 milijard frankov, je bik izražena žeSja. naj bi s e kraljevina SHS srfede svodih gospodarskih potreb rra-elonSa na Prancijo. Govorilo se ie hkrati tndi o potrebi večjega sodelovanja francoskega kapitala v jugoslovenskem gospodarstvu. I^ahko vam rečem, da imaio vsi francoski krogi največje zaupanje v osebo Nj. Vel. krafia Aleksandra Pogajanja z Grajo I, 13. februarja, p. Skleni irogi ministrstva zunanjih ОЫИё<, ki je poroŽal kralju o narftetarSni iurneji na CeSkoeloTeško. f>oz6rnost pa je trtnrfili dol-■otrajn« avdijenca pradendnÖta Orjun dr. Leontlda, ki se je mudil »k» dolgo na dvoru. Novinarje», ki »o *a prosili ва pojasnila o namenu njegove evdbence, je iejavil, da je prišel v Beograd izkljutoo po privatnih poslih bt odvetnik. Pri tej priliki je poselil svojega starega menca minietr* dvora Boro Jeftica. Sele pozneje «e te odlofil ra prosil za ardijeneO pri kralju, ki Mt je Ijubenhivo sprej»! ter ostal 8 nJim v dolgem razgovoru. Poročal j« vladarju predvsem o raznih problemih Dalmacije, ki zahtevajo nujno reli-tev. Dr. Leonti^ je dalje igjavil, da je spo-rofil vladarju fcljo vseb necijooalnih ljudi In pretežne večine prebivalstva, naj te da tudi »a zunaj Obeleije drktvnemu ia narodnemu edinevu i tem, da se «a uradni naziv naše države določi ime JngosJavJJ«. Avdijence in konference Beograd, 13. februarja p. Predsednik vlade general ŽHkovIč je Imel tekom danaf-njeea dne več konferenc s svojttn »eeoriri-n»i mšnlstd. Tekom dneva Je krat} sprejel v avdijenci zagrebške» knjifevnRca Milana Mar-Jamovrca, zatem bivšega poslanca Ugrtna Jokslmoviča. pravoslavnega patrüarba Ш-mttriia, predsednika obrtne abomtee Müa-na Stojanoviča In končno predsednika vlade generala ŽKkoviča, ministra vojeke In mornarice generala HadžJča m namestnika ministra zunanjih del dr. Kumanudija. Angleški Poslan* K ena* d je dopoldne obiskal ministra dvora Boško Jeftiča. Beograd, 13. februarja t Danes popoldne se Je vrüla v kabinetu guvernerja Narodne banke Ballonija konferenca, na kater* je poroča! naš »talni delegat prj Društvu narodov Konstantin Fotič o položaju, ki je nastal v mednarodnem svetu za opijsko produkcijo. Fotič je podal tudj poročilo o mednarodnem zakonodavstvu glede na opij ter o sklepih opijske кспйететсе, ki se j« nedavne rrSffci v 2e»evl. Mraz in Prpiceva tolpa Sarajevo, 13. febr. e. Ktrnik Hatt je vče# raj prejel poziv zagrebškega aodiftča k jw stifikaciji PrpWev* toipe. Krvnik ce je si* сет ocbravH na pot, je p« Se teto dvomlji. vo, k J,ЭОС'.000 «mrf*v 4ra«eij«v. Mailerjev kabinet, ki mu itak ni bilo nikdar t rožicami postlano, je zagazil z izstopom prometnega ministra von Guerarda v nove. še hujše težave. Državni kancelar se je trudil, da ustvari я svojega «ministrstva osebnosti», ki Je životarilo od milosti petih «vladnih» strank, disciplinirano «veliko koalicijo» г enotnim delovnim programom, ki bi vezal tako socijalne demokrate kot ka-toliški centrom, ljudsko stranko, demokrate ki bavarsko ljudsko stranko. Mesto do učvrstitve vlad« pa so njegova pogajanja privedla do nevarnega poslabšanja položaja. Čeprav se doslej razen socialistov ni niti ena stranka hoteka vezati, da bo sledila svojim mi-rristrom, je vendar vlada izhajala za stto s svojo «svobodno večino». Z umikom katoliškega centroma pa je postal Miil-lerjev kabinet izrazito manjšinska tvorba. Nemiki Reichstag, izvoljen 20. maja lanskega teta Šteje 491 članov. Od teh Je 153 socijalnäi demokratov. 45 Strese marmovcev, 16 pristašev bavarske ljudske stranke, 62 katoliških centrtimešev, 73 nemških nacijonalcev, 54 komunistov. 23 članov gospodarske stranke in 40 od manjših skupin. Dosedanja nezanesljiva vladna večina je Štela 301 poslanca. Z izstopom katoliškega centruma pa st Je pretvorila z 239 mandati v manj iS no, ker Ji do absolutne večine manjka še 7 poslancev. MuH er jeva vlada je sicer sklenila, da ne bo izvajata posledic, vendar je jasno, da pro« volji katoliškega centroma ne bo mogla Živeti. Ce Mütter nt odstopil. Je znamenje, da katoHSke opozicije ne jemlje pretragično in da Se vedno upa v pobotanje. Doslej Je itnel katoliški centrom v vladd enega samega člana. Da bi stopil v veliko koaticijo. Je zahteval tri ministrstva. MüHer pa spričo številčnega pomena centruma ni mogel nuditi več nego dve. Saj niti ljudska stranka ni hotela priznati potrebe, da se ugodi pretirani zahtevi klerikalcev, ki vodijo pod svojim novim šefom prelatom Kaasom zahrbtno borbo proti Strese-mannu, ki ga želi katoliSki vodja Izriniti iz zunanjega ministrstva in sam priti na njegovo mesto. Na drugi strani pa se klerikalci maščujejo ljudski stranki, ker je pod desničarsko vlado preprečila poklerikalje-oje nemškega Šolstva. Zato so se upirali zahtevi Stres^mannovcev po dveh ministrskih sedežih v pruski vladi. Tako ni mogel pruski ministrski predsednik Bratrn ponuditi ljudski stranki več ko en sam portfelj. ki bi И ga odstopili socialisti. Centrum pa ni hotel odstopiti ljudske stranki niti enega izmed svojih mest v pruski vladi Tako so prišla pogajanja za veliko koalicijo V Reichu m v Prusiji na mrtvo točko. Manjšinska vlada navzlic vsemu ni odstopila, marveč je hotela poskusiti srečo v Reichstagu in pritirati centrum do tega. da tudi tu jasno pokaže, ali res hoče iti v opozicijo skupaj z nemškimi riacijonalci hi komunisti. Če Ы si to zgodilo in bi vlada padla v parlamentu, bf b*l edini izhod razpis novih volitev. Teh pa se ima soci-alna demokracija manj bati nego notranje dokaj razdrapami centrum. Prefat Kaas se je v zadnjem trenutku ustrašil te skrajnosti in začel Dopuščati. Ponudil je ljudski stranki enega fzmed treh с en tr umorih sedežev v pruski vladi, si Čfcner bi bila omogočena ustanovitev velike koalicije v Pru-Na nesrečo Je bila ta ponudba staljena tako nejasno, da so se po-gajania vseeno razbila. Sele \г glavnega glasila katoliškega centruma Pretresljiva- drama materinske, -Jube№i m otroške udanosti. V slavnih vlogah na]bol|Š] nmetnlkl. Stepa mati. — .Lažno pripovedovanje otrok o sreči in bogastvu. — Operacija. Neaiadni poset. - V'ječi. - :Med žlo£«ci. Pretresljiva vsebina. Nepozabne slike. ... .. ;;. ';- »■.-. .- ' .. - Predstave ob 4., j»l 6., po! 8. in 9. uri. Telefon "2124. ELITNI KINO MATICA. Zdravje naših železničarjev Zelezničarskj poki с ie gotovo eden od najnevarnejših, ker . je železničarsko- osobje izpostavljeno vel.kim nevarnostim in naporni službi ki stavlja največje zahteve na ž vce in na vso fizično moč Ravno letošnja silovita zim^ rtor^ v-4sš8c6ntur zbuditi •• predsta'vo."ka'k'o težav-цй fe V takih "okdli-ščinah služba železničarjev. Veliki riz ko prometne službe V- splošnem je posebno dobro razviden iz podatkom. гћа-amh ' nedavni občni zbor'zagrebškega (.fpit.da za bolniško in , nezgodno-zavarovanje železničarjev. Pod upravo" tega ; fonda • spadajo - tud . vsa službena mesta. in tMitajjove .morskega prom.eta v Dalmaciji z dir.ekciio, v .Splitu in -vsi uslužbenci avto-jnobiiskfia prometa v Čmi gori, k' domi-' "cirajo v Kotoru, Budvi. Ulčinju in Baru. FÖiid ie' izdal "v' preteklem letu za bolniške stroške blizu po'drugi mil jon Din'za -prehrano-.1,800.000 Din, za pogrebne stroške fi00 000 D:n. za pomoč v primerih porodov- blizu 3 milijone. ,za sanatprije in ko* palača 450.000„Din, za. zdravila pa okroglo 2 tiiilijona Din. . . . . ■ r Krediti za zdravljenje v sanatorijih in Dodobnih ustanovah so bili veliko premajhni. kajti med.-z'.-lezniöarii se vedno huje ši* ri pljutha 'tüberku'rtzä.' » Fond bolniškega zavarovanja s svoiimi sredstvi ne bo več mogel zaustaviti~iti4uspašntf pobijati te ne-varne bqleztii Referenti na. občnem zboru Ap .poudarjali, da je jetika »narodna« bo-1егед in da se ,tnora zaradi tega ves narod . boriti proti njej.' Občni zbor ie končno odobril tudi osnutek novega proračuna, ki Jz-naša z dohodki in izdatki 12.402.50Ö Din. V,primeri, z. latiskm preračunom so povečanj izdatki za. zdravniško pomoč in administracijo za zdravila... bolnice, kopališča iti zdravilišča . . '■'-. 22 pustnih prireditev v Ljubljani Lhih Ijana. 13. februarja. Konec komedije. Danes smo ga pokopali, potočili nekaj mačjih solza, si potreslj pepela' na gla vni -bb'twH kes iii se znašji zo-,pet, v mrzli .suhoparni jealnosti. ^vih^ni; kilTent jo je' odkurii s polomijenimi gosli čez hribe in. doline in se izgubil tja nekam v snežni meitež. Nad Libi ja no leži danes prilično velik maček. fzdi se pa vendar neprimerno manjši in pon:žne'-ši. kakor je b?l [Jretekla leta. Upadel in shujšal je že od preteklega leta., V LVbPani ie bilo' snoči skupno 22 vese-ličnih prireditev, med temi v večjem "stilu le tri. dočim s-o ostale pričele in nehale v znamenju »hausbalov«.- > "'•• Ljubranski Sokol v? Narodnem domu je popei:al svoje prijatelje v »deželo Mau-rov«. v deželo-pestrih barv in živega temperamenta. Sokol II. ie slavil princa Kar-, nevala "v Kazini. Tudi -tam ni manjkalo dobre volje in se je-med ples::-ter ob ceni pijači ogrelo vse od na-jmla;ših do najstarejših: Mesarji so se postavili v veliko okusno okrašeni taborski dvorani v zna-menie prave, neprisiliene ljubljanske domačnosti Tarri so os t ab' veseli ljudje dokler ni "prišel čas' bdhoda na zgodnje jutranje delo: In- še potem »šmo ga': potegnili«. saj je danes pepefaična sreda, ko se ljudiie postijo ne iedö mesa. •Pi ne samo v mestu: plesali smo tudi-v Šiški, na Doleniski cesti, na Viču-in Rožni dolini, pa v Mostah. skTafka prav povsod. • V letošnjem predpustu se fe vršilo v Ljubljani skupno 196 prireditev. Rekord je odnesel Silvestrov večer, ko je bilo hkrati 30 veseiičmh prireditev. Na pustno soboto so plesali tn se veselili na 11 veselicah. v nedeljo na 14. snoči pa kakor omenjeno na 22. Kdo pozna pustolovca Antona Ludvicha? Ohiaivii,; smo včeraj daljše poroaiio o sl-eparijah pustolovca, ki ie potom oglasov, z obljubltjatije-m namestitev pa tifdi pocok izvabljaj ljudem »kavcije«. §i-e-par se je udejstvovai ;;e samo v Sloveniji, marveč tudi v Zagrebu, na Hrvatskem, v Vojvodini, Srbiji i h ihwdäl'Sc drueod. Policija si še vedno .mi .na .jasnem., kaiko se пкж praa- za prav piše, odkod k' doma in kdo vse'je powal njegova žrtev. Komur je o pričujočem človeku karkoli znano, naj to spo,roči kriminakiemu od-deiiku pc'ticflö'sike" direkcije v Ljublana. Za davčni urad v Metliki Metlika, 13. fe-bruarja. V zvezi z reorganizacijo davčne uprave je bil ukinjen med drugimi tudi naš davčni urad in ustanovljena «шав ena davčna upra» va s sedežem v Črnomlju.. Z ukinitvijo ura» dov utrpi prebivalstvo veliko izgubo, ker so, na urade navezani tudi prebivalci širše okolice in ker kraji zaradi večjega prometa dosti zaslužijo. Tudi državi je v korist, če je davkoplačevalcem blizu do državnih ura« dov. Oddaljeni uradi povzročajo izgubo na časti, ki je škodljiva davkoplačevalcem in državi. Oddaljenost davčnega urada po« vzroči davkoplačev-alcem tudi -stroške. Das i je Črnomelj z železnico samo za pol ure oddaljen, izgubi vendar davkoplačevalec zaradi uradnih upravkov ves dan. V območju dosedanjega davčnega urada je okrog 300 davkoplačevalcev iz oddalje* nega Žumberka. občine Balj in Ribnik, ki morajo v uradnih opravkih dospeti že prej* šnji večer v Metliko im tu prenočiti. Iz na» rodno'goepodarskega ozira je ; torej obstoj davčnega uraca jako potreben. Naše me» sto ima .tudi primerne prostore za davčni urad. Kakor čujemo, namerava mestna ob» čina ponuditi brezplačno prostore za na« stanitev davčne uprave, če bi ta še nadalje ostala v mestu. Primerna stanovanja so tu* di za uradnike: Davčna uprava bi lahko ostala v Metliki brez večjih stroškov. Öe primerjamo narodno»gospod-irsko korist in državne izdatke za davčni urad v. Grnoro» tju mesto v Metliki, dobimo velik minus v narodnem gospodarstvu. Mesto je od posla« lo k finančni direkciji v Ljubljano te dni svojo deputaciio s prošnjo, da bi davčni urad ostal v Metliki. Prebivalstvo upravi» čeno. pričakuje, da bo njegova želja upo» .šrevanp. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA (Normalen začetek ob 20. uri, izpremembe označene.) Četrtek 14.: Betlehemska legenda. C. Petek 15.: zaprto. Sobota 1в ob 15.: Lepa Vida. Dijaška predstava po zniž. cenah. Izven. LJUBLJANSKA OpERA Četrtek 14.: Ljubezen tre-b kraliev. A. Petek 15.: Beg iz seraja, premijera. Pre-mierski abonma. ŠENTJAKOBSKI «LEDALISKI ODER. Sobota, 16.: Svetnik. Abonma. NedAljs, 17.: Svetnik. Izven. Vi KM;» KSKU «LETALIŠČE. Četrtek, 14.: ob 20. Učiteljica. C. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: ob 20 Plesni večer Erne Kovačeve. A. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17. ob 16. Jesenski manever. Ob 20. Bajad-era. Gostovanje Mariborčanov. Opera »Beg iz Seraja« V petek, dne 15. t m. bo v ljubl-'ansk5 oper" premijera Mozartovega «Bega iz Ss-ra;a*. To opei« štejejo glasbeniki k naj-bnljšim komičnim operam v vsej svetovni literaturi. Mozari jo je spisal kol 26 leteo rmž v času, ko je bil zaročen s Cr>nstj>.co Lange; zato je kaj lahko razumeti, da se !e oklenil z v;eni mladeniškim og»jer:i pr»»* viuge Con sta псе v tej operi ter io je mu-z kalno izredno lepo izdelal. Opera rBeg iz Seraja» je dosuL'la ob pre-nuj^'i I. 1/82. ra Dunaju tak uspoh, kakor rt flko kat-rc. glasbeno Jelo ust iasa. pti-iosla je mlademu skladatelji eiik) >la ve, a malo denarja, še danes jo srečujemo na opernem repertoarju vseh veslih gieohvalno izraža o njeni vlogi; kritik «Politike» dr. Miloje Milolevič opaža pri nji simpatičen napredek in pravi, da vzbuja Tepe nadeje. _ V isti operi je g. Holodkov: pel v slovenščini vlogo grofa Lune. Tudi njegov nastop kri-r tika hyali. . Novosti zagrebškega gledališča. Zagrebška drama pripravlja za bližnjo dobo, Strind-bergovo «Grmado», Cowardov «Neiiebski oddih» (Weekend) In StaHkovičevo «Košta-no». V -operi študirajo Rabaudova «Marulo», balet pe ima v delu Delibesovo «Coppeliio». Domafa -premijera v Sarajevn. Sfirajev-sko gledališče bo. v kratkem vprizocilp novo dramP Jovana Palavestre «Savjeti na v jetrn».' Snov te tridejanke je vzeta iz sarajevskega življenja. Beograjsko gledališče ma te dni na repertoarju Bizetovo: «Carmen» z Marto Griff — Pospišilovo kot gostom, Čajkovskega «Evgenija Onjegina», Shawovega «Pyema-liona», Shakespearjevega cOtela» in Nušiče-vega «Najdetička» I • - ; Dramatska premijera v Zagreb«. Drevi bo v Zagrebu ^premijera nove dram»; Miroslava Krleža «Gospoda Glembajevi», ki .«mo o n,;i včeraj zabeležili, da je izšla v knjižni izdaji. ' , • - . . -.г;- • Slovenci r (njem tisk«; Renč Martel je objavil v. leti v zrak stolpiče ponosni gradovi, v katerih so se odigravale vroče ter romantične tragedije srca in stanu (»Otok in struga«) Tavčarjevih povesti ni treba posebei priporočati Kot enega najboliših naših klasikov spadajo na knfžno polico vsakega slovenskega človeka Dosedaj so izšli štirje zvezki in sicer III. IV V in VI Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. * Odvetniška zbornica v Osiieku. Odvetniki s področja os.ieške oblasti odnosno osiješkega odvetniškega odbora so se te dni sestali v Osijeku ter po obširni razpr ivi sprejeli resolucijo za vpostavitev apehoij-skega sodišča in odvetniške zbornice v Osireku. Resolucija, ki obširno atemeljuie potrebe teh dveh ustanov, ie že izrvčena na merodajmih mest'h. * Mednarodna konferenca za vozni red. Kakor javljajo iz Beograda, se bo dne 5. aprila vršila v Splitu mednarodna konferenca za določitev poletnega voznega redn * Najstarejši aktivni župnik l'aW'anske škciije umrl. Kakor nam javljajo, ie v Do-brepoljah Pri Velikih Laščah predvčerajšnjim umrl tamkajšnji župnik ?. Andrei Ra-moveš v starosti 82 let. Pokojnik ie t\l duhovnik stare šole. ki se ie brigd predvsem za cerkveno - verske dolžnosti u d brib.t svojih župljanov V občevanju ie bil ljubezniv in koncilijanten nasproti v si komur Bil je brat tudi že pokojnega popularnega poljanskega župnika Jerneja Ramovša. * Proračun beograjske občine iznaša 196 milijonov Din. Primanjkljaj je le 10 milijo-nov Visoki so osebni izdatki, ki iznašaio 54.978.000 Din. Na taksah dobi beograjska občina letno 34 milijonov in v tekočem letu bo dobila še na najemnim v svoiih hišah okroglo 4 milijone več. kakor v preteKlem letu. + Smrtna kosa. Umrli so v Lkrbl'am: pocestnica in trgovka gospa Pavla Zorman knjigovez g. Henrik Deja'k in upokojeni železničar Franc Stelzer. Umrlim mir in .loko;, rodbinam sožaljej * Slovenci v Mehiki. Naš rojak Mirico Vehovec je potoval iz Argentine v južni Ameriki početfkom januarja letos v Mexico City. V dopisu slovenskemu dnevniku »Glas naroda* v Newyorku javlja, da je na veliko veselje našel v Mehiki nekoliko Slovencev in dalmatinskih Hrvatov Štirie Slovenci so uslužbeni na velep^sesHu Mc Carina, kjer je že osem let administrator naš rojak Franc Hvala. Ivan Petrič, rodom iz Rakeka, je vodja mlekarne, Josip Telič in Jernej Baraga pa sta šoferja. Vili Zebre iz Ljubljane pa ima tamkaj svoje posestvo. * Trije vlaki obtičali v snegu. Po poročilih, ki jih je prejela železniška direk.ija v Sarajevu, je v ponedeljek ponoči vladal v Hercegovini uiprav katastrofalen snežni \i-har Ves železniški promet je bil ustavljen in nekatere vlake je zadela težka nezgoda. Vlak, ki je vozil med Sarajevom in Dubrovnikom, je pri Žitomisliču obtičal v snežnih zametih. Železniška postaja v M os t.mu ie takoj odposlala na pomoč pomožni vlak, ki naj bi potniški vlak rešil iz snega. A tudi pomožni vlak je obtičal v snegu, ;stotako tudi pomožni vlak- ki je iz Capljina prispel na pomoč, da bi rešil vsai potnike Šele rožno zvečer so potniški vlak rešili iz velike stiske Tudi v Mostarju je bil silen srežni vihar Policija je siromakom celo noč nosila drva in kruh. Proti jutru so bile skoraj vse ulice v neprehodnih zametih. Občina je razdelila zmrzuiočhn revežem osemdeset kubičnih metrov drv. 'vKonec milijonske afere Angleške trgovske banke. Senzacijonalni proces o milijon, ski aferi Angleške trgovske banke v Beogradu je končal na nepričakovan način Obtoženi Utešinovič. Orestini Vitolič in Daskalovič so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov Sodišče ie oprostilno razsodbo razložilo s tem. da je sicer ugotovilo faisifikate avalnih pisem, a da ni moglo dokazati, da b; bili obtoženci zavestno manipulirali s temi ponarejenimi dokumenti. Dokazati se tudi ne da. kdaj so bila pisma ponarejena Po dolgotrajnem procesu bo vsak obtoženec plačal samo okrog 10.000 Din sodnih in odvetniških stroškov. Po razglasitvi obsodbe so obtoženci vzkliknili običajni »Živio« sodišču, nakar so bili izpuščeni vsi razen Orestiuija- ki se bo še moral pred sodiščem zagovarjati zaradi neke druge nepravilne manipulacije. * Lakota v Hercegovini odvrnjena. V domačih in vnanjih listih so bila v zadnjih dneh objavljena poročila, ki v najtemnejših barvah prikazujejo bedo in lakoto v Hercegovini Z ozirom na to ie minister za scci-ialno politiko velikemu županu mostarske oblasti dal na razpolago vsoto l,300.!r00 Din v svrho akontacije na dnevuino za iavna dela. pri katerih bo zaposleno tamkajšnje si^mašno prebivalstvo. Naknadno je minister nakazal še 750.000 Din v isto svrho. Tudi društvo Rdečega križa ie določilo znatno vsoto za podporo stradajočemu prebivalstvu. * Trahom v Prekmurju. V Prekmurju in Medjimurju ie zelo razširjena nalezljiva bolezen trahom, ki se tuintam pojavi tudi pri nas. Kdor pride v dotik s trahomašem ali pa s stvarmi, katere je nosil ali se jih do-tikai, ie v stalni nevarnosti, da sam oboli na trahomu Trahom ie dolgotrajno vnetje očesnih veznic, ki privede včasi do slepote V Prelogu so uredili stanico. kjer se brezplačno zdravijo trahomaši * Dve novi žrtvi mraza. Tudi v Slavoniji je zima menda dosegla kulminac'jo s 26 stopinjami C pod ničlo To ie za tamkajšnje prilike naravnost sibirski mraz V okolici Osjeka ie mraz zahteval dve človeški *rtvi šumski delavec lovo Krainovič in seiiak Kuzma Perič oba pijana sta obležala v snegu in zmrznila * Hripa v Trstu. Zadnjih 14 dm se je hripa v tržaškem mestu močno razširila Bolnikov je več tisoč. Smrtnih primerov ie bilo le malo * Bandit Jugovac je bil pred tržaško po-roto obsoien na 16 let ieče кет ie ubil tržaškega nočnega čuvaja Hrvatina lugovac ie sodrug znanega roparja Coiaricha ki je zaprt v samotni celic neke iužnoitalijanske tetnišnice in ostane tam do smrti lugovac pride seda! še pred poroto v Puli radi so-udeležbe uri raznih Coliarichevih tatvinah in ropih * Mraz v Gorici. V Gorici imajo osem devet do deset stopinj pod ničlo na periferiji še kai več Ne morejo se načuditi temu mrazu, ker ma Gorica sicer izredno milo zimo in le redkokdaj Dade toplomer na štiri pod ničlo Zima ie letos izredna Gorica pa nima več zavetja v onem krasnem velikem gozdu Panovcu. ki ga ie porušila vojna Ker ni več gozda oripiha v mesto neo. virano vipavska burja katere pred vojno goriški meščani niso občutili * AretacPa bivšega blagajnika sarajevskega oblastnega odbora. Po nalogu sarajevskega velikega župana so aretirali bivšega blagajn ka ob!as-nega odbora Tevtika Loga. ker ie komisija v oblastni blagajni našla primanjkljaj v iznosu 240,000 Din Komisija ie blagajnika dolgo zasliševala in ker ni imel nobenih dokazov za velike izdatke. je bila zadeva izročena velikemu županstvu, ki bo sprožilo sodni postopek * Tatvina v Bunčani. Posestnika Jožefa Leginä v Bunčani v srezu Ljutomeru je po-setil te dni neznan potepin, ki se ie menda že dal'e časa klatil v tamošnji okolici. Klatež se ie ponoči splazil v eno nezaklenjenih sob ter odnesel več parov moških čevljev par usnjatih dokolenic, več perila, dve sko-ro novi moški obleki ter več kosov ženske obleke. Tat je oškodoval Leginove za okro. gtih 3000 Din. * Nezvesta žena. Soproga poštnega slu-žitelja Milana Trajbarja v Sisku. Terezija po imenu- se jc- svoičas seznanila z mladim dimnikarskim pomočnikom Ivanom L:pejem Lipei in Tra.ibar.1eva sta pričela goiiti ljubezenske odnošaje in se je že starejša Te-režija slednjič odločila, da zapusti moža in pobegne z Lipejem v sivet. Te dni je pobrala možu vso gotovino v znesku 2200 Din, poiskala svojega ljubčka, ki je doma z Bizelj-skega, in se potem ž njim neznano kam odpeljala. Pobegla zaljubljenca je prevarani mož naznanil policiji, ki sedaj oba zasleduje. * Zvezo slovenskih zadrug v Trstu Je raz-pustil prefekt Tornariari. Za komisarja in likvidatorja je imenovan odvetnik Tamaro. Prefekt motivira razpust s prekarno situacijo društvenega premoženja. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. /Medved manufaktura. zneišim soprogom, tedanjim osmošnlcem L. 1896 je v Rojanu ustanovila podružnico CMD in ii predsedovala dve leti. do moževe premestitve na Dunaj L. 1902 ie prišla v Sarajevo in vneto sodelovala v tajnem jugos'ovenskem pokretu. enako tudi pozne'e v Dalmaciji V Ljubliani kamor ie prišla oo prevratu s soprogom, ki ga ie pozvala narodna vlada da organizira poštno direkciio fe zbrala okrog sehe močan k'Jder svojih ožjih rojakinj in ustano-vila Klub Primork, kateremu je predsedovala več let Bila je saustanoviteliica Jadranske straže in niena večletna tajnica pri »Gosposvetskem zvonu< pa ves čns njegovega obstoja podpredsednica Dal'e ie bila odbnrnica centralnega akademskega podpornega društva za dijaštvo. ustanoviteljica :n tajnica komiteia za podporo ruskih dijakov, obenem pa članica vseh naprednih prosvetnih in dobrodelnih društev. Ob priliki prvega ženskega kongresa 1919 v Beogradu ie b'la odlikovana z redom sv Save IV. Bila Je vzorna slovenska žena in mati, visoke intel'gence ie-Иепе vol e in idealne domovinske Ijubez-ni Prerano je leel i v gTob hvnležen in časten Ji ostane spomrn med nami u— Deloža^lie oh mrszii preprečene. Koncem januarja ob najhujšem vremenu b' se imelo v Ljubljani izvršiti okoli 15 delo-žacij na oodlagi že lani podrnih sodnih odpovedi. Stanovaniskemu oddefeu mestnega magistrata se je posrečilo da ie vsem 15 strankam ki bi bile morale biti deložirane priskrbel primerna zavetišča in stanovanja, nekatere stranke so se tudi snora^umele s hišnimi gosoodarji. ki so uvideli težavni položaj v naihuiši zimi ter strankam izselitev -dgodile do pomladi. u— Ljubljanica s pritoki zamrznila. Tega niti trnovski čolnarji niti krakovski ribiči ne pomnijo, da bi Ljubljanica tako močno zamrznla kakor letos Ribiči ne morejo nikjer loviti rib Ljubljanica ie pa v iedu od Trnovskega pristana in daleč tja proti Podipeči Tudi vsi njeni glavni pritoki so večinoma poledeneli Tako je Ižica zamrznila od svojega izliva do izvirka na rgu. Tu Je do 30 cm debel led Zamrznil je tudi Gruberjev kanal od »jeka« tja do veli- kih zatvornic Vodne ptice so izginile. Mnogo je na Ljubljanici divjih rac, ki v mrazu in snegu trpe neusmiljen glad. u— Umrla ie včeraj gospa Ivana Pra-protnik. soproga mizarskega mojstra g. Simona Praprotuika, bivšega obč. svetnika itd Pokojnica zapušča poleg soproga štiri hčerke — najstarejša dr. Sabina Praprot-r.ik, zdravnica v otroški bolnici, mag. ph. Marija Praprotnik. ostali dve pa sta zaposleni v domačem obratu. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. u— Mraz in ljubljanski trg. Ponovni snežni meteži v mrazu so povzročili da je ljubljanski trg slabo založen z vsemi življenjskimi potrebščinami. Včeraj je bilo že občutiti precejšnje pomanjkanje živil u— Tudi plinarna Je ogrožena. Zaradi silnega mraza so popokali nekateri plinski vodi, zaradi česar je ravnateljstvo plinar-ne moralo začasno reducirati uporabo plina. Od 22 ure konsumenti plina sploh ne morejo več rabiti. Ker pa je plinarna dobro založena s premogom, je mogla zaku-riti vse svoje peči in tako vzdržati plinarno. u— V splošno bolnico v Ljubljani je bilo od I. januarja do danes sprejetih skupno 1940 bolni/rov. Dotok bolnikov z dežele je v zadnjih dnevih nekoliko ponehal, ker vlaki zaradi prometnih ovir ne prihajajo redno. Tem večji pa je v bolnico pritisk bolnikov iz mesta in okolice Največ jih ie med temi. ki trpe na raznih posledicah prehla-jenja in ozeblin. Največ pa je takih bolnikov. ki se zaradi revščine in zapuščenosti ne morejo zdraviti doma in iščejo zatočišča v bolnici. u— Kako ginejo kosi. Iz šentjakobskega predmestja nam poročajo: Po predmestnih vrtovih je polno udomačenih kosov. Spomladi in poleti pojo lepo z vrhov dreves, da se jih čuie daleč naokoli. Zjutraj navsezgodaj skačejo med lehami in uničujejo škodljive bramorje Gnezdijo med vejevjem in zeleniem ob zidovih. Ljudje jih imajo radi in krasni kosi se gibljejo čisto blizu njih, dobro vedoč, da jim ne bo storil nihče nič žaiega. Dve družini kosov sta se gibali še ieseni po bašem vrtu in okoli Potem so izginili, z mrazom se jih je vrnilo pet. Skrbeli smo zanje, kolikor smo mogli, in dajali smo jim obilo hrane. Ali težava je. ko vse sproti zmrzne. Nekaj časa so bili kosi še precej živahni, potem pa so posedali na drev.su med snegom in so od mraza otrpnili. Kmalu je odpadel eden. drugi dan drugi in sedaj imamo samo še enega, ki je pa ves premrzel in ga jutri tiajbrže ne bo več. Hudobne mačke stikajo neprestano za ptiči. Tudi vrabcev je poginilo obilo. Na spomlad bomo pogrešali kosov - pevcev in mrčes bo delal neovirano škodo po vrtovih. u— Pustna zgodbica. Pripetilo se ie predsnočnjim, da se je seznanil v neki gostil-nici podjeten fant France s prijaznim dekletom, ki jo kličejo za Zinko. Bil ie pustni večer in prešerni fant je povabil dekleta, da gresta pogledat okrog po veselicah, kjer sta se oba izborno zabavala Za odhod domov sta se odločila oba šele zgodaj zjutraj in kavalirsiki fant je spremil dekle prav do hiše. Oba sta občutila, da sta izgubila srce in ga podarila drug drugemu. Zjutraj se ie uboga Zinka zbudila z ogromnim mačkom in solze so ji silile v oči. Postajala ie čedalje bolj jezna na podjetnega Franceta. Kar nenadoma pa se je odločila in odhitela na poJicijo, kjer je prijavila, da se je ponoči zgodilo nad njo posilstvo. Na policiji ji koncem zaslišanja niso prav verjeli, vendar so uvedli v zadevi preiskavo. u— Kaj vse kradejo. Trgovec Josip Jer-zin v Florjanski ulici št. 38 je imel spravljen v veži poleg trgovine prazen petrolej-ski sod. Včeraj je uvidei. da je sod na lepem izginil. Ukradeni sod ie bil označen s št 485. u— Ogenj v stanovanju. Kuharica Katarina Marjetičeva, uslužbena pri dr. Ernestu Rekarju, stamijočemu v II nadstropju Gle. dališke ulice št. 13, je včeraj okrog 2. po- Soansba hripa? INFLUENCA oJ&£acje reltonvaiwcen I о^НлгИм« je izboroc 4red»tv> LCIII Cl I 11! 1797-1 Vi.rüAajt* «rtrsTTiik» u rreti Oobiv* ** « i e i 11 n я tt Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč jim dajte ki vsled tega. ker vsebuje slad. poseduje veliko hran lno vrednost, je lahko prebavljiv ter draži tek. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po Din 25,— in velikih omotih po Din 42.—. iKnrin čaj a temcei in čišienjt ™*IUUriII icrv, uspešne siedstvt pro>> dnehelosti. dabt nrebrvl n habi--tuelne obstipaoit- — Dobi se < vseh ekurnuh Proi?\ a if екагпн IIL ARKO Zagreb llica st 12 Najboljše najtrajnešje, zato 13 najcenejše! § LfANES n» spiosno zahtevo I Vilefiim s gl sovnlmi efekti Danes ob 4, 4,8, in 9. un relelon Ј7Ж1 Kinn .DVOR. noči opazila, da uhaia iz stanovanja dr. A-lojzija Kobala v I. nadstropju skozi parketni tlak dušeč dim Gasilci, ki so prispeli v hišo v nekaj minutah, so ugotovili, da se je vnelo v stropu bruno in sicer od železne cevi, ki je napeljana iz dimnika. Gasilci so odstranili nadaljmo nevarnost s tem, da so razkopali zid. Ogenj je povzročil škode le okrog 1000 Din. u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji degodki: 1 tatvina petrole.iskega soda, 1 tatvina ure. 1 ogenj, 1 nezgoda. 2 prestopka nedostojnega vedenja, 3 primeri prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 1 primer kaljenia nočnega miru, 1 prestopek predpisov o zapiranju trgovin. 7 prestopkov cestnega polic;:skega reda in 1 posilstvo. Aretiranih ie bilo pet beračev. u— Umrla ie gospa Ivanka Praprotnik, soproga uglednega mizarskega mojstra in posetnika v Jenkovi ulici. Podpisano društvo kar najvljudneje vabi vse prijatelje in somišljenike. da se udeleže njenega pogreba, ki se bo vršil danes, v četrtek ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabni obranimo časten spomin! — Napredno gospodarsko društvo za vodmatski okraj. 345 Iz Celia e— Občni zbor gremija tergovcev Celje se bo vršil v torek 19. t. m. ob 19. v mali dvorani Narodnega doma. Dečkov trg št. 8, z običajnim dnevnim redom. e— Srečke državne razredne ioterije. Vse imetnike srečk državne razredne loterije, ki so iih kupili v podružnici »Jutra« v Celju, obveščamo, da so srečke III. razreda 17. kola že dospele in jih naši igralci lahko takoj dvignejo oziroma obnove. Žrebanje III. razreda se bo vršilo že 5. marca, srečke pa je treba obnoviti najpozneje do 3. marca. e— Mestno gledališče v Celju. V nedeljo bodo gostovali v celjskem Mestnem gledališču Mariborčani z dvema operetama iti sicer popoldne ob 16. z opereto »Jesenski manever«, zvečer ob 20. pa'z opereto »Ba. jadera«. Mestno gledališče opozarja vse one, ki so si rezervirali sedeže za obe predstavi, naj dvignejo svoje vstopnice najpozneje do petka 15. t. m. zvečer, ker se bodo sicer vstopnice prodale drugim re-flektantom. Zanimanje za obe predstavi je izredno veliko. Namočena polenovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC. CELJE e— Mal ogenj. Na pustni torek dopoldine ob 10. ie začelo tleti pod parketom v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, kjer so kurili za večerno maškerado celjskega Olepševalnega društva. Preveč razgreta konstrukcijska naprava centralne kurjave je zažgala lesene nosilke, ki so povzročile tlenje parketa. Ogenj so domači pravočasno opazili in udušili. Škode ie 2500 Din, ki je pa krita z zavarovalnino. e— Popravek. V zahvali g. Maksa Žuntra v nedeljski številki velja zahvala zavarovalni družbi »Triglav«, ne pa »Fenlksu«, kakor je bilo pimotoma navedeno. e— Smrtna kosa. Dne 12. t. m. je umrla ga. Josipina Vrečko, soproga višjega sodnega oficijala v P-, stara 54 let. stanujoča Pred grofijo 6. Isti dan popoldne je umrla v Gosposki ulici 9 ga. Terezija Prcvclškova, hišna posesinica, soproga čevljarskega mojstra, stara 66 let Pokojnima blag spomin! Iz Maribora a— Mariboru preti pomanjkanje vode. Iz zanesljivih virov doznavamo. da trenutno stanie mestnega vodovoda še ni kritično. Zaradi hudega mraza so sicer zamrznile ponekod vodovodne сели Vodovodna cev. ki daje vodo Krčevini in vod preko železniškega mostu, ie zamrznila, tako da je Krčevina brez vode Nevarnost pa preti zaradi velikega konsuma vode v železniških delavnicah in na kolodvoru Ker so zamrznile železniške vodovodne naprave, črpajo delavnice in kolodvor vodo iz mestnega vodovoda, tako da se je konsum zadnje dni zvišal od 3500 kubičnih metrov na 4800 kubičnih metrov dnevno Zato je vodna po. vršina v rezervoarju močno padla Za enkrat pa se zaradi tega še ni bati pomanjkanja vode Utegne pa biti to katastrofalno. ako mraz najkasneje v desetih dneh ne popusti, ker bi s tem bil mestni vodovod razbremenjen s količino vode. ki jo sedaj porabijo železniške delavnice :n kolodvor. a— Avtobusni promet v okolici Maribora ukinjen. Snežni zameti, ki divjajo že dva dni, so zamedli proge okoliških linij mestnega avtobusnega prometa. Zaradi visokega snega je bil že včeraj ukinjen avto promet med Mariborom in Slovensko Bistrico ;n Konjicami ter med Mariborom in Selnico. Avtobusni promet v mestnem območju ie bil včeTaj še reden danes bo pa zaradi snežnih ovir ukinjen na stranskih mestnih linijah. Zveza med Konjicami in Celjem ie že vzpostavljena. Pričakovati pa je. da bo promet tudi na tsj progi v dog'ednem času Prid«! Pride! Pride! Volga, Volga .. • MoGiimentalno filmsko velcdelo slovitega ruskega režiserja V. Turžanskega umetnika, ki je oživel prastaro balado o junaškem hetmanu in o njegovi veliki, divji in strastni ljubezni do krasne perzijske princese. Film, ki daleko nadkriljnje njegov veiefilm »Carjev glasnik«. prenehal. Cestna uprava naj bi čim preje poslala plug, ki bi očistil omenjene prometne žile in tako preprečil popolno ukinitev avtobusnega prometa a— Vladimir Premrou umrl. V torek ob treh zjutraj je v bolnici po petdnevnem trpljenju umrl glavni postajni blagajnik g. Vladimir Premrou. ki si je — kakor smo poročali — prestrelil glavo zaradi obupa nad velikim primanjkljajem v blagajnah. Zadnja dva dneva je nenadoma prišel k zavesti, da so se vsi zdravniki čudili, potem se trai ie pa zopet poslabšalo in sredi noči je nastopila agonija. Tragično preminulega bodlo danes ob 16. položili k večnemu počitku na pob redkem pokopališču. Pokojnemu večen mir rodbini iskreno sožalje! Iz Kranja r— Žrtev mraza. Včeraj okrog 4. popol« dne so našli v bližini kolodvora v snegu nekega neznanega mlajšega moškega, kt je bil skoro zmrzel in v nezavesti. Odnesli so ga v kolodvorsko čakalnico, kjer so ga z velikim trudom spravili k zavesti ter ugo« tovili. da je Jakob Rožan, 24 letni delavec iz Mojstrane, ki je bil zaposlen pri tekstil» ni tovarni na Gornji Savi. Ta tovarna je ne« davno ustavila svoje obratovanje in je ne* srečni mladenič gotovo tudi zaradi lakote onemogel v hudi zimi. Če bi ga bili našli malo pozneje, bi bil izgubljen. r— Smrtna kosa. Včeraj je preminul go« spod Alojz Korošec, posestnik in poslednji kmet kranjskega mesta. Pokojni je oče g. dr. Viktorja Korošca, docenta ljubljanske univerze. V ponedeljek pa je umrla gospo« dična Marija Podič. stara 77 let. Pokojna je bila najstarejša šivilja in je izvrševala v mestu svojo obrt dobrih 50 let. V šivanju je izučila današnjo generacijo kranjskih gospa. r— Gledališki oder. V soboto priredi gle» dališki oder znano Molnarjevo legendo »Li« lijan« v režiji g. prof. Šesta. Nastopili bo« do igralci iz Kranja in Stražišča, ki so obiskovali dramatično šolo prof Šesta. r— Za zaključek pustne srzone je bila v torek v Narodnem domu gledališka redu« ta, na kateri so bile nagrajene kot najlepše maske gdč. Linhartova in Stoifa kot prvi in gospodični Vidic in Depoli kot drugi par. Iz Tržiča č— Za lastno pošto. Ogorčenje zaradi namere, da se postavi na kolodvoru erarič» no poštno poslopje, raste v Tržiču od dne do dne. Vsi pridobitni krogi so se izrekli proti temu, da izgubi mesto Tržič pošto, Ki bi bila potem ne samo izven mestne me« je, temveč tudi 840 m oddaljena od sredi« šča mesta in bi utrpelo prebivalstvo veli» ko izgubo na času, če bi moralo hoditi na pošto na kolodvor in v tujo občino. Zato je podvzel mestni komisar vse potrebne korake, da si pošta postavi svoje lastno poslopje v Tržiču in ne na Bistrici č— Ukinitev dveh vlakov. 2e dalje časa se je govorilo, da bodo z novim voznim redom ukinjeni nekateri potniški vlaki. Za Tržič se ie navajal vlak, ki odhaja iz Tr« žiča ob 9.45 dopoldne in oni, ki prihaja v Tržič ob 13.45 popoldne. Sedaj so pa no« vine objavile odredbo, da izostane vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 14.30 in se vrača ob 16.45. Vsekakor pomeni ta ukinitev za Tr« žič in njegovo okolico gotovo izgubo. Mo« goče ni bila frekvenca vedno prvovrstna, toda gotovo je, da se vozijo s tem vlakom dijaki iz Kranja in iz Ljubljane, uradniki iz Ljubljane in veliko število čevljarjev, ki jim je bila baš ta zveza silno ljuba. Želez« niška direkcija bo kmalu morala uvideti, da ie storila Tržiču krivico, ki jo bo treba zopet popraviti. č— Sokolova maškerada na pustno ne« deljo se je obnesla nad vse pričakovanje. Med maskami sta odnesli prvo nagrado lju« beznjivi mačici g-e. Globočnikove in gdč. Ažmanove, drugo gdč. Malijeva in tretjo skupina pajacov. Pri lepotni konkurenci je bila izvoljena za miss Tržič gdč. Lea Ti« ringerjeva. č— Sankaška tekma pri sv. Ani, ki jo je priredil na pustno nedeljo tržiški športni klub, se je obnesla prav dobro Vseh tek» movalcev je bilo nad 25 Izmed dam je do« bila prvo nagrado ga. baronica Bornova, b;med gospodov g Stranskv st., in izmed dvosedežnih Drajarjev par od Sv. Ane. Sa» ninec je bil izvrsten in «e ie za progo 5 km rabilo samo 4 minute in pol. Za nedeljsko smučaško tekmo vlada prav živahno zani» manje. Seveda, če bo tako hud mraz kakor je bil v ponedeljek in torek, ko je toplo* mer kazal 17 in 22 stopinj pod ničlo, tudi športniki ne bodo hoteli iz hiš in se bodo raje držali gorkih peči. Sport Športni drobiž Slovenski prvak ASK Primorje bo suspen dira»! Tako namreč poročajo zagrebški li» sti. Primorje mora namreč še od lanskih nogometnih tekem za državno prvenstvo dobiti od JNSa približno 10.000 Din, za ka« tere je že večkrat prosilo vrhovno nogo« metno instanco. JNS pa je odgovoril, da tega denarja ne more izplačati, dokler ga nc dobi od svojih dolžnikov, raznih nogo« metnih klubov v državi. Primorje pa po« trebuje kakor vsak drugi klub — kakor znano ne razpolagajo naši klubi s preve« likiini vsotami denarja — denar, ki mu po vsj pravici gre., Zaradi tga je cediralo svo» je terjatve napram JNSu neki ljubljanski tvrdki, ki je takoj potom sodišča hotela priti do denarja ter vložila tožbo Sedaj pa je bil pri JNSu ogenj v strehi JNS je takoj naročil LNPu, naj pozove Primorje. da odvzame ljubljanski tvrdki dano ji pra« vico. Ako Primorje tega ne bi storilo, ga mora LNP po nalogu JNSa suspendirati. — Menimo, da ta korak JNSa nikakor ni na mestu. Bolje bi pač bilo, da JNS po« kaže svojo avtoriteto napram onim klubom, ki dosedaj še niso plačali svojega dolga, ka« kor bi to morali. Primorje svojega koraka gotovo ni storilo iz nagajivosti do JNSa. temveč iz zelo tehtnega vzroka, ker je mo« ralo plačati svoje obveznosti, ki jih ima vsaki klub. Ako pa JNS na noben način ni mogel izterjati tega denarja od klubov pa naj bi bil iz svoje blagajne posodil šlo« venskemu klubu den^r. ki mu gre. Vrhovna nogometna instanca bi gotovo lažje pogre« šala to vsoto v svoji blagajni, kakor kate» rikoli klub. Kakor smo že javili, se je JNS odločil z ozirom na neugodne vremenske prilike odgoditi pričetek nogometnega državnega prvenstva. Tekme za državno prvenstvo se bodo pričele 26. maja. JNS je moral raču« nati pri svojem sklepu tudi s tem, da sta termina 10. in 19. maj rezervirana za med« državne tekmi proti Rumuinji in Franciji. Z ozirom na to odgoditev morajo biti tek» movanja za prvenstvo posameznih podsa« vezov končana do 5 maja Glede konference za balkanski cup bo JNS zaprosil rumunski nogometni savez, da skliče za 10. .naj konferenco vseh bal» kanskih savezov v Bukarešto. Ta dan se vrši v Bukarešti meddržavna tekma Jugo» slavija : Rumunija .INS je o tem obvestil vse balkanske nogometne saveze ter jih pozval, naj pošljejo na to konferenco svo« je delegate, da se že enkrat reši vprašanje balkanskega cupa. Na nedeljski seji konfrence za srednje« evropski pokal sc bo odločilo, ali bo Ita» lija letos sodelovala v tem tekmovanju. Sankaške tekme za prvenstvo Slovenije Na željo sankačev in s privoljenjem JZSS priredita SK Bohinj in Prometno društva za Botri!»] v Bohinjski-Bistrici po pravihtiku JZSS v nedeljo 17. t. m. na občinskem sankaliSču v Boh. Bistrici naslednje sanka&ke tekme: I. Za prvenstvo Slovenije: 1.) ТЛпи seniorjev*, prvi tek, start ob 9. uri. 2.) Tekma junior-lev, starrt ob 9.15. 3.) Tekma novincev, start ob 9.30. 4.) Tekma dam, start ob 9.45. 5.) Tekma seniorjev, drusji tek v obratnem vrstnem red.ii. 6.) Dvosedežno: a) dame, b) dame in go- - spodije, c) gospodije. Start ob tO., 10.45 rn 11.30. C?1ij 8 min. od kolodvora, start tri četrt ure od citia. Tekmovalna proga ie dolga 1900 m. Pri-javnina za osebo do 16. t. m. do 20 ure na Tourist Office, Bohinj aii g. АИопга Mencingerja, Boh. Bistrica, Din 10.—. Naknadne prijavnaie proti dvojnemu plačilu do starta Trenrng dovoljen do 16 t. m. do 17. ure Posamezne skupin« tekmujejo le. ako je prijavljeno za vsako vsa] pet enot. V najkrajšem času na cM] dospela enota iz vsake skupine si pridobi s tem naslov prvaka za Slovenijo za 1. 1929 Prvi trije tekmovalci dobe lične diplome. Razglas doseženih rezultatov ob 17. irrj v »Sokoiskem domu« na Boh. ffistirici. H. Tekme pomladka obeh spolov do IS. leta starosti. 1.) Deklice, start ob 12. uri. 2.) Dečki, start ob 12.15. 3.) Dvosedežno. start ob 13. Proga ista kot pri prvenstvenih tekmah. V vsaki skupini se tekmuje le, ako je prijavljenih ža Oficijelne lovske kroje priporoča JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 13. februarja 1929. ViSlna baronletra 306.8 m. ................................... Hm»»m«»»mt»«>imm» Kr»j См л ae * Smer retr» 1 Barom. Tam per > in brtin» t m Id »ck. opazovanja « * Ljubljana 75 M -16-2 7 ћ SFJ Maribor 7576 -17-0 80 El Zagreb C 757-5 —16-0 80 NNE2 Beograd o 7546 -11-0 80 E 1 Sarajevo Dubrovnik Skopfie 7 7569 —7-0 90 mirno Spitt 773-2 -bi 0-0 70 S10 PHivtne 4 I 5° 10 10 10 8 10 10 Vr*te sneg en ее sneg sneg »neß dež ▼ mm do 7. are «0 40 20-0 0-0 00 0-6 Solnce vzhaja ob 7.5. zahaja ob 17.24, lu»na vzhaja ob 9.5, zahaja ob 21 36. Najvišja temperatura danes v Ljubljani—14.2, najnižja —17.2, v Mariboru naj» nižja —18.0, v Zagrebu najnižja —17.0. vBeogradu najnižja —15.0, v Skoplju najniž« ja —8.0, v Splitu najnižja -4-4.0. Dunajska »remenska napoved za četrtek: Sneg; polagoma se bo temperatura dvignila njo vsaj pet eno*. Prijavnina 5 Dm za osebo do 16. t. m. do 20. ure, naknadno dvojna prijavnina. Za v vsaki skupini v najkrajšem času na cilj dospelo enoto darilo, drugi in tretji prrznanice. Objaiva doseženih rezuitaov ob 17. uri v »Sokolske ni domu«. III. Tekma domačinov na samotežnlcah. Proga ista. Start ob 14. u.ri. Vsako moštvo mora obstojati и vodmka in dveh sotckmovalcev ali sotekrooralk. Prijavnina 10 Din га osebo do 16. t m. do 20. ure, n akna dne prrjuivnine do starta proti dvojnemu plačiiu. Pet praktičnih daril. Razglas doseženih uspehov in razdelitev da.ril ob 19. uri v »Sokolskem domu«. Opozarjamo na ugodnost poiloivične vožnje pri Wetniikf?h vlakih P. n. zunanji gostje se naprošajo, da si pravočasno rezervirajo prenočišča. Motokolesarski klub Ilirija priredi dne 17. marca t. 1. »lov na lisico«. Podrobni razpis se obenem razpošlje vsem klubom, včlanjen«!) v Sa-vezu Motoklutbov kraljevine SHS. Motokolesarski klub »Ilirija«. Rcdws se]a upravnega odbora se vrši v soboto, di« 16. t. m. ob 19.30 v Prešernovi sobi restavracije »Novi Svet«. — Predsednik. Hanssettova navodila za maže tekmovalcem. V četrtek, dne 14. t. m. bo imel Hanssen v sobi №rije v kavarni Evropa sestanek za smučarje-tekmovalce, na katerem bo obrazložil vnorabo maž m dal navodila za vporabljanje raznih maž ot) pravem snegu m ob pravem mrazu. Začetek to&io ob 20. uri. Vstop vsakomer prost, dovoljen pa le članom klubov JZSS. Nedeljsko državno prvenstvo v skokih, ki st bo vršilo v Mojstrani, prične točno ob 10-30, ker obstoja sicer možnost, da ne bi končalo pravočasno pred odhodom vlaka. Železniška uipia- va j« namreč ukinila večerni vlak Jesenice—P.a-nrca in Planica—Kranjska gora, vskd česar bo moral b'ti povratek že ob 13.44 iz Mojstrane, ako ne doseie Savez med tem drugega rešena. Savez se je obrnil Ьгмчалтю v Beograd, da iz-posluje ohranitev tega para vlakov vsaj ob nedeljah in praznikih, ako ni mogoče med tednom, in upa, da bo to doseženo. Tekmovanje bo rad vse zanimivo in bo predstavljalo ostro konkurenco naš:h mladih s.cakačev za državno prve st'vo. Po dosedanjih prijavah bo to največje tekmovanje v naš» državi v skokih. Vsi športniki bodo imeli najlepši užitek od te tekme. Tekmovalce opozarjamo, da se moraijo prijaviti v predpisanem terminu na savezni prijavnicah, sicer jim ne bo dovoljen st3rt. Nedeljske smuške tekme. V nedeljo se vrši pri Sv. Ani alpska tekma SK Tržič z Zelenice. To bo prav zanimiva alpska tekma, h kateri od:de iz LjubHane in od drugod na Gorenjskem lepo število tekmovalcev. Na Pohorju se vrši na Klopnem vrhu prvenstvo za maribors-ko oblast. SK Ilirija (ženska sekcija). Claniče ženske (hazenske in laHkoatletske) sekcije se vabijo na sestanek, ki se bo vršil i a tri. v petek ob 18.30 v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Vse in točno! Načelnik. Oospodarstvo Ureditev našega stavbarstva Vprašanje, kako naj se za bodoče obrt« nopravno uredi sta\barstvo v naši državi, je postalo v zadnjem času jako aktualno O tem obstoja že večletni spor med inže» njerji in arhitekti na eni in stavbnimi obrt« niki na drugi strani. Pooblaščeni inženjerji bi radi čim bolj omejili delokrog stavbne« ga obrtništva ter pridržali izvršitev vseh kompliciranejših zgradb in projektiranje izključno le zase. Ne ustavljajo pa se pri visokem stavbarstvu, temveč si izključno laste tudi mnoga elektroinštalaterska, strojnomonterska ter vodna in plinska in« stalacijska dola, ki so jih doslej običajno izvrševali obrtniki teh strok. Iz gospodarskih razlogov, — ker za one» ga, ki stavbo naroči, ni vseeno, če se stav» barstvo zaradi nekega inženjerskega mo« nopola in izločitve obrtniške konkurence podraži — in zato, ker je stavbarstvo ogle« dalo kulture in strokovnega razvoja v de« želi, smatramo, da na tem vprašanju niso interesirane samo prizadete inženjerske in obrtniške stroke, temveč tudi naša javnost. Kdor je doslej hotel pri nas graditi, je moral biti avtoriziran inženjer ali pa je moral dobiti obrtno koncesijo za dotično stroko (stavbeniško. zidarsko, tesarsko, kamnoseško in vodnjakarsko). Usposob« Ijenostni pogoji za stavbne koncesije so zelo strogi. Zahteva se dovršitev večletne učne d"be, odnosno strokovne šole, pet do šestletna praksa in poseben gradbeni izpit Kako strog je ta izpit, n. pr. za stavbenika, dokazuje dejstvo, da so ga morali delati celo inženjerji in pripetilo se je, da je po« lir izpit prestal, dočim je inženjer z večlet« no prakso padel. Številne mrmumentalne zgradbe, ki so jih izvršili stavbni mojstri, dokazujejo višek sposobnosti in izkušenj stavbnega obrtnika. Z naraščanjem števila absolventov teh« niških visokih šol pa se je v inženjerskem stanu kazala vedno večja potreba po sa» mostojnem poklicu v poedinih inženierskih strokah. Inženier postaja zato ostrejši konkurent stavbnemu obrtniku. Posledica je medsebojni boj za delo in stremljenje inženjerjev, izriniti stavbnega obrtnika z njegwve dosedanje pozicije. Leta 1924. je izšla pri nas uredba o po« oblaš-čenih inženjerjih in arhitektih, ki med drugim določa njihov delokrog. Kasnejši pravilnik k tei uredbi pridržuje preko po« oblastila uredbe izključno inženjerjem ne samo projektiranje sploh, temveč tudi iz» vrševanje kompliciranejših de! in odreka stavbnim obrtnikom pravice, ki jih imajo po še veljavnem obrtnem, odnosno stavb« nem zakonu. Dočim trgovinsko ministr« stvo ščiti zakonite pravice obrtništva, pod« pira eradbeno ministrstvo stremljenje in« ženjerjev Dasi za obrtnopravne stvari po« vsem nepristojen resor, je sprejelo gradbe» no ministrstvo pred kratkim od Inženjer» ske zbornice v Beogradu načrt uredbe o stavbnih obrtih. ki ga hoče uveljaviti na podlag' nekega pooblastila v finančnem za« konu. Ta uredba bi pomenila dejansko sko« ro popolno demontiranje pravic stavbnih obrtnikov, dasi kaj takega ne vidimo niti v državah, kier ie število inženjerjev in njih splošni srokovni nivo še vse večji kakor pri nas. Saj se pri nas zahteva za pooblaščenega inženicrja samo tri, v A v» stri ji n. pr. pa šest let prakse. Stavbenik, ki ie doslej smel graditi vse stavbe brez izjeme, bi smel v bodoče gra« diti največ dvonadstropne hiše. a še te le, če ni kakih kompliciranejših betonskih konstrukcij. Zidarski in tesarski mojster bi Smela graditi samo pritlične zeradbe do razpona največ 6. odnosno S metrov Med stavbne obrtnike se prištevajo tudi obrtni« ki za instslaciio elektrike, plina, vodovo» dov in monterji strojev. Vsa njihova bolj» ša dela bi bila pridržana inženjeTiem. Eick« trom<4oria z več kakor 4 kilovati bi n. pr. elektroinštalater (monter) ne smel več montirati. Stavbne proickte bi morali pod« nn'sorati inženjeTii, odnosno arhitekti. sif>r hi obrtnik ne smel pričeti z delom. Za stavbo pa se deia odgovornega obrtnika, ki io Je izvršil, četudi po inženjerskem proiektu. Kako bi izgledalo, ako bi se uveljavila taka ureditev stavbarstva, nam dokazuje samo en primer iz dosedanje prakse. Na podlagi izjave tukajšnje Inženjerske ko« more in opirajoč se na določbe inženjer» skega pravilnika, ie neko sresko poglavar« stvo zahtevalo od nodeželske«a mesarja, da mu mora predložiti za klavnico, ki je imela samo nekaj metrov širine in dolžine, načrt, ki ?a podpiše pooblašerni stavbni in« čenjer. Mesar ie moral zaradi svoje male klavnice, za katero ie izdelal načrt že zi» daTski mojster, v Liuhünno k inženierju. Novi načrt se je od zidarjevega bistveno razliknval samo v tem. da ie nosi! podpis pooblaščenega inzen'eria in da nt na-ajal tako točno sosedniih parrel. kakor lih je zidariev Stranka ie zaradi tega tn**1a pri izvršitvi dela zamudo in obenem velike ne« potrebne stroške. Tmamo ves Interes ne tem. da si nasi ln« ženierji in irhitekti ustvarijo primemo eksistenco. To pa seveda ne sme iti na opi« sani način. Odloči naj sposobnost, boljše delo in konkurenčna cena. Ako zahteva razvoj tehnike večjo izobrazbo, naj se ta od obrtnika zahteva. Saj imamo dobro teh« niško srednjo šolo in naš obrtnik je dovolj dokazal, da stremi po napredku. Toda ni* kar nc odrivati z uredbami obrtnika od dela, za katero je sposoben, odnosno ga siliti, da si poišče pooblaščenega inženjer» ja kot dobro plačanega »štromana«. Nikar podTaževati stavbno delo samo zato, da se gotovemu sloju na škodo drugega, sposob« nega in na račun višjih gradbenih stroškov, ustvari boljša eksistenca. To ni gospodar« зко in ne v interesu onih, ki delo naToče in plačajo. To tudi ni v interesu napredka in razvoja našega stavbarstva. Če hočemo na« predovati, moramo pripustiti gotovo svo« bodo v tekmovanju in ne smemo izločiti stavbnega obrtnika, ki je dokazal sposob« nost za tako tekmovanje s svojimi deli Saj je za delo odgovoren gradbeni oblasti, ki mu ga ne odobri, ako bo slabo. Sledimo v tem poaledu naprednejšim državam, ki znajo ceniti vrednost prakse in izkušenj obrtnega stanu in puščajo obrtniku samo« stojen delokrog, kakor ga zasluži. Javnost je zato živo interesirana, da se obrtnoprav« na ureditev stavbarstva izvrši tako. da se bo vpošteval inženierski stan. da pa bo pravično tudi za obrtnika. Temu pa ne ustreza načrt uredbe, ki ga je ministrstvo za zgradbe prevzelo od Inženjerske zbor« niče. = Povijanje blaeovnih tarif in lesna trgovina. Povišanje blagovnih tarif, ki bo s tarifno reformo uveljavljeno l. marca, predstavlja za ksno trgovino precejšno novo obremenitev. Edine olajšave bodo dobile domafe icage za dovoz okroglega lesa (tarife se znižajo za 8 do 10 odniotkov), dalie rudniki za dovoz jamskega lesa (znižanje tarif povprečno 18 odstotkov) in tvorniee papirja i& do-voi celuloznega lesa (znižan e za 33 do 40 odstotkov). Občutno pa bo povišanje tarif za drva, in sicer v lokalnem prometu (brez Vojvodine) pri 100 km za 90 odst., pri 300 km za 21 odst. in pri o00 km za 17 odst., v izvoznem prometu pri 100 km za 40 odst.. pri 300 km za 26 odst., pri 500 km za 22 odst.. ter končno v luškem izv-miem prometu pri 100 km za 32 odst.. pri 300 km za 21.5 odst in pri 500 km za 13.5 odst. Tudi tarife za rezan® blage se povišajo v lokalnem prometu linearno za 5 odst.. v izvoznem prometu Z3. 12.3 odst. (pri 200 km) do 14 odst. (pri 500 km) in v luškem izvoznem prometu za 9 odst. (pri 200 km) do ll odst. (pri 500 km). Tarife za trame, testone, sirove frize in pragove (preko 2 7 m) se povišajo v lokalnem in izvoznem prometu linearno za 5 odst., za bordonale pa v lokalnem prometu linearno za 5 odst.. v izvoznem ter iuško-izvoznem prometu pa za 30 do 50 odstotkov. Za okrogli les. ki ni naslovWen пэ žaee. se tarifa podraži linenrno za б odstotkov, гл taninski les. naslovljen i a domače tvornice tanina, pa в 35 Za doge se tarifa poviša v lokalnem prometu linearno za 5 v izvoznem prometu povprečno тл 15 %, v luškoizvoznem prometu pa za 10 %. Našo izvoznike bo tudi zanimalo, da se bodo zaradi reforme luške tarife postavke za roz od bosanskih preko Gniža znatni» podražile, in sicer za rezano blago do 20 %■ — Nedopustni «krepi Madžarske preti uvozu parketnih deščic. Kakor porofajo iz Budimpešte, namerava madžarska vlada na zahtevo madžarskega kartela industrije parketnih deščic prepovedati, da se v novih javnih zgradbah polagajo parketno deščice inozemskega izvora. Ker bi tak ukrep, ki te v očitnem nasnrolstvu s trgovinskimi ^godbami Madžarske, v prvi vrsti z.adel juuoslo vensko lesno industrijo, je ta vest vzbudila med našimi producenti precejšnje vznemirjenje. fem bolj. W vel!л v Madžarski 7Л uvoz parketnih deščic skoro prohibitivna zaščilna carina, ki obremenjuje tuje blago z 24 Din pri m2. — Mesečna avkeija sirovih kož v Z* grebn. Ker se redna mesečna avkcifta Zagrebškega udruženja mesarskih obrtnikov dtne 20. januarja zaradi pomanjkanja zanimanj я in podparitetnih ponudenih cen ni vršila, je bila 11. t. m. ponovna avkc.ija, na kateri je bilo prodanih 1,4 vagona govejih kož, in sicer lažie goveje kože po 17.75, težje pa po 18.75 Din za kg. Telečje kože niso bile prodane ter si je udruž?nje pridržalo pravico prodaje iz svobodne roke. Cene so od zadnje avkcije (koncem decembra) pm^j nazadovale, in sicer lažje goveje (do 30 kg) od 10 na 17-75 Din. težje pa od 20.25 na 18.75 Din. Ravnateljstvo udruženja smatra, da so težkoče pri prodaji sirovih kož ztink, da ie naš trg z bla-?om ie prenasičen in da bi trgovinsko ministrstvo moralo dovoliti prost izvoa kož na zadružni podlagi. = Den>antirana vest o prodaji dehne t^i-p*ila» in »Varde» madžarski družiti Dunajski «Holzmarkb je te ni objavil v?tt. da je mn.lžarski druži»! ri)fa» po 1 dgotra nih roga.sinih uspelo kupili vse delnice družbe '.-ip:i. V je nastala iz prujSnjegft S'einbeisovfga podjetja in яе nahajfi v rokah države. :n de'uice družbe , ki so s 75% v ro.Hb države. Kakor pvofijo iz Sarajeva, je predsednik >SipadaT g. Gr-dli6 to vest najodločnejše demantiral. Sipa- Brezupno je čc glavobol vsled prehlada» napora onemogočuje duševno delo. - - -тоЬ,в+г postanejo v takih slučajih rešitelji Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. — Pristne samo v originalnem zavoja „JbMJOdm- dove delnice niso bile nikomur prodane niti ponudene. Borze 13. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ le bilo povpraševanja po devizah na Dunaj, London, Curih, Berlin in Trst. Potrebo v devizi na Trst je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebe pa Narodna banka. Deviza na London se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču j|e bila tendenca v Vojni škodi bolj mlačna ter fo tečaji za malenkost popustili, promet je bil zelo slab ter so bili zabeleženi zaključki samo za februar po 430. Za aranžma in kaaa se je Vojna škoda nudila po 431.5 brez zanimanja. Investicijsko je notiralo 87-50 denar brez blaga (v Beogradu je tečaj višji pri 89 do 89.5). Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Praštedioni po 930, v Unionbanki po 55, v Jugobanki po 90.5—91 in v poljodeiski (nova emisija) po 16.5. Več zanimanja je bilo za industrijske vrednote. Jadranska plovidba, ki je bila pred inevi uvedena na borzi po 590, je bila zaključena po 600. Dalje so bili zaključki v Dubrovački po 490, v £ečerani p° 475, v Pivovarni Sarajevo po 200, v Slaveksu po 103 in 102.5 ter v Slavoniji po 5.59. Devize in valute. Ljubljana: Amsterdam 22.795—22.S55 (22.825), Berlin 13.505—13.535 (13.52), Bruselj 0—7.9235, Budimpešta 0—9.937. Curih 1094.4—1097.4 (10.95.9), Dunaj 7.9904—8 0204 (8.0054), London 276.24—277.04 (276.64), Newyork 56.76—ЬЬ»Ъ (56.86). Pariz 0—222.52, Praga 168.2—169 (158.6), Trst 297.15—299.15 (298.15). Zagreb. Dunaj 7.9904 — 8.0204, Berlia 13.505—]3.535, Budimpešta 9.922—9.952, London 276.24—277.04, Milan 297.04—2Ш.04, Newyork 56.76—56.96, Pariz 221.52—223.52, praga 168.20—169, Curih 1094.4—1097.4. Dunaj. Beograd 12.47375 — 12.51375, Berlin 168.64 — 169.14, Budimpešta 123.91 do 124.21, Milan 37.1850 _ 37.2850, Newvork 710.45 — 712.95. Pariz 27-74 — 27.84, Praga 21.0175 — 21.0975, Curih 186.65 — 137.15. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.305, I-on-don 25.2425. Newyork 520—, Milan 27.205, pn»ea 15.385, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.605, Berlin 123.375. Bruselj 72.30, Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 175, Vevče 120 den.. Ruše 260 do 2R0 Stavbna 56 den., šešir 10S den. Zagreb. Državne vrednote: Vopia škoda aranžma 431.5 bi., kasa 431.5 bi., za februar 429.5—431, za april 436—438. za december 464—465, investicijsko 87.5 dert., agrarne 52.5— 53.5; bančne vrednote: Praštediona 930—932.5. Union 55—55.23, Kr»-ditna 93 den., Ljublj. kreditna 125 den., Ze-maljska Sarajevo J45 bi., Jugo 90.5—91. Srpska 153 den., Poljo stara em. 17.5—18; industrijske vrednote: Gutmann 200 bi., Sla-veks 102.5—104. Slavonija 5.25—5.50, Drava 400—465. Vevče 118—125, Dubrovačka 490—495. Jadranska plovidba 600—610, So-čerana 475—480, Union 180 den., Trbovlje 472.5—4Я5, Brod vagon ЗЛ7.5_850. Beograd. Vojna škoda 430—430.5, za mar« 431.5—4П5.25. investicijsko 89—89.5, Narodna 7400. Blagovna tržišča LjubljanxUa blasovna borza (13. t m.) Les: Tendenca mirna. Zaključen je bil 1 vagon dosk. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (si. post. m lev. tar_ 80 kg 2% primesi plač 30 dni): hnška. prompt, po 287-5 do 290, zn februar po 292.25—295, za marc ro 300 — 302.5. za april po305.5 — 307; moka <0g*. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425; koruza: laplatska, promptna. postaja Domžale po 345. baška, času primerno suha. promptna =lov. postaja po 295 do 297 5; ječmen: bnranjski, pivovarniški, 68 69 kc 346 — 347.5; baški, ozimni, 67/68 kg 330 do 332.5. Žitni trg (13. t. т.). V skladu z viSjimi tečaji na budimpeštnnski terminski borzi in čvrslejšo tendenco na ameriških tržiščih so se tudi v Vojvodini cene okrepile. Reška pšenica stane 247.5—252.5, banaška 240— 242.5. sremsk?» pa se je kupovala za Вд»по pr 250. Ječmen ozimni je ostal nespremenjen pri 265, koruza pa ostane promptni 260—262 5, za februar 265 in za marc-maj 280 brez knjKev. Promet je bil slab in tudi dovozi so o«lali dalje slabi. Kakor s* zatrjuje, bodo morali tudi vojvodinski mlini zaradi pomanjkanja premoga ustaviti obratovanje. Dunajski goveji sejem (ll t. m.). DogOr. 2431 komadov, od tega 103 iz Jugoslavije. 845 iz Romunije in 376 iz Madžarske. Pri živahnejšem prometu so se drugovrstni in tretjevrstni voli podražili za 5—10 groSev. Za k» žive teže notirajo: voli izjemno 2— 2.20, I. 1.65-1.95, И. 1.25-1.60. III. 1.10-1.20. biki 1—1.40, krave 0.95-1-50 in slaba živina 0.70—0.95 šilinga. tf и Iz živije Smrt vladarja liechtensteinske kneževine Monarh, ki je vladal svojo državico 70 let in je opravljal zadnje decenije svoj vladarski posel v tujini — Njegov naslednik postane bivši avstro-ogrski poslanik v Petrogradu ulanskj poročnik v pokoj. Živel je svo» jemu poklicu, ne aristokraciji, marveč lovu in agrikulturi, katero je študiral z lepim uspehom na univerzi v Bonnu. Najraje se je pokazal kot mecen. Pod» piral je umetnost, najljubše mu je bilo slikarstvo. Svetovna vojna ni imela na razmere v liechtensteinski kneževini nobenega vpliva. V deželi je ostalo vse pri sta» rem. Vendar so bile zaradi razbitja av» strijske monarhije potrebne izvestne izpremembe in te je vladajoči knez uve* del iz svoje dunajske pisarne. Liech» tensteinsko prebivalstvo- se poslužuje sedaj švicarskega denarja, švicarske pošte in tudi carine, vse seveda z iz» rečnim pridržkom suverenosti. L. 1921., ko so bile uvedene te izpremembe. si je knez zasigural ne le suvereniteto de» žele. ampak tudi nedotakljivost mo» narhistične državne oblike. Pokojniku bo sled'! na prestolu mlai» š? brat. princ Franc, ki ie brez potom» stva in neoženjen. bivši avstrijski po» slarik v Petrofradu. Predvidoma na ne bo niti zasedel prestola, ampak bo mesto nrepusti! svojemu sorodniku, princu Francu Jožefu. Ob nemškem Renu, med Švico in Predarelsko leži suverena kneževina Liechtensteinska, poleg Monaca in San Marina ter nove papeževe »Cittä di Vaticano« najmanjša državica na ev» ropskem kontinentu. Kneževina je go» rata dežela in meri jedva 157 štiriaških kilometrov ter ima jedva 11 tisoč pre» bivalcev, ki žive od živinoreje, polje» delstva in vinogradništva. Tej po obsegu in prebivalstvu skrom» ni deželici vlada že od nekdaj dina» stija knezov Liechtensteinsk:h. bivših vojvod opavskih. Pravi utemeljitelj te vladarske rodbine je bil knez Liech» tensteinski, po katerm nosi ime znana Liechtensteinova galerija slik na Du» naju. L. 1858. je nastopil vlado v kneževini knez Johann Tl.. ki ie bil roien 1. 1840. na Češkem. Sedaj ie umrl na svojem gradu Feldsbergu. Vladal je nepretr» goma skozi sedemd-set let. a ni v zad» njih decenijih snloh nič več obiskoval svoie dežele. Vodil je kneževino iz svoie pisarne na Dunaju, kier je imel v svoiih mladih letih mnofio prijate» liev. Zamlada je namreč služil pri av> strijskj kavaleriji. stopil pa je že kot Strojevodja obrani! mehiškem** prezidenhi živliessie Listi so že pisali o atentatu, ki je bil prošle dni namenjen novemu mehiške» mu prezidentu Giliu in se nj obni-sel samo po zaslugi strojevodje, ki je vo» dil lokomotivo, s katero se je vozil dr» žavni poglavar. Atentat je bil priprav» ljen z vsem rafinementom. Na mestu, kjer je prišlo do eksplozije, mora vlak čez most. Pred prezidentovim vlakom so spustili po tiru prazen vlak. ki gre iz varnostnih ozirov vedno prvi. Ta vlak je minil priprave za napad brez poškodbe in vznemirjenja. Strokovnja» ki sklepajo, da je bila eksplozivna snov previdena s posebnimi priprava» mi, z dinamitno pokrovko ali pa je ce» lo bila v kontaktu z elektriko. V sled» njem primeru ni dvoma, da so morali biti atentatorji v bližini. Pravi čudež je, da ni vlak z Gillom eksplodiral na tračnicah in da ni eksplozija raznesla mostu, kar bi imelo za posledico padec vlaka v strmo odprtino. Samo prisotnost duha strojevodje je preprečila kata» strofo. Mož je potegnil zavoro in ta kretnja je rešila prezidenta gotovega pogina. Prezident Gill se je vozil v družbi svoje soproge, vojnega ministra in več senatorjev. Eksplozija se je primerila baš v nedeljo ob 7. uri zjutraj. Gill je hladnokrvno stopil iz vagona, si ogle» dal mesto nesreče in nadaljeval vožnjo mo posredstvom letal. Močvirje na šiezviško=ho!steinski meji je tako na debelo pokrito z ledom, da vozijo če» zenj tovorni avtomobili. Kjer je ladje» plovba onemogočena, je postal trans» portno sredstvo avtomobil, ki se po dosedanjih izkustvih izvrstno obnaša z nepoškodovanim vlakom. Natančen pregled proge je dognal, da so atenta» torii imeli skrito še drugo bombo za primer, da bi prva ostala brez učinka. K sr"či pa druga bomba ni eksplodira» la. Policija poizveduje za storilci in ima več oseb na sumu. Atentat je očit» no v zvezi z justifikacijo morilca pre» zidenta Obregonn, ki so prisegli ma» ščevanje zaradi To-alove ustrelitve. Posledice velikega mraza v Evropi O kalamitetah, ki so nastale zaradi velikega mraza v naši ožji domovini, pišejo listi vsak dan na dolgo in širo» ko. Vendar je to komaj delec gorja, ki ga na račun mraza trpi ves evropski kontinent. V Hamburgu se je promet tako skr» čil. da ne pride v pristanišče skoro no» bena ladja iz Anglije-. In to postaja za Hamburg usodno, kajti znano je. da dobavlja mestu premog v veliki meri Anglija Parniki, ki so pripeljali pre» mog iz Angleške, so moglj zaradi veli» kega mraza jedva doseči luko. medtem ko prazne ladje sploh ne morejo zapu» stitj pristanišča, ki je vkovano v led. Mnogo ladij je obtičalo v ledu in ne morejo naprej ne nazaj. Ladje, ki raz» polagajo z močjo 16 tisoč HP. si ne morejo pomagati in delijo usodo ribi» ških bark. ki se borijo, da jih led ne stisne in razžene na kose. Posadka v ledu zamrzlih ladij stra» da. Preskrbovati jo morajo z živili sa» Ljubezen med zemljo in nebom Junak prvega prekooceanskega poleta, polkov-nik Charles Lindb^rgh, ln njegova navesta, gdč. Morrowa. hči ameriškega poslan ka v Mehiki. Pred kratkim sta se mladca zaročila. Plesalka - morilka V Zenevj so obsodili na petletno je» čo rumunsko plesalko ViviTo Jonescu, ki je usmrtila svojega bivšega Ijubav» nika, bogatega in mladega ženevskega patricija Ravmonda Boissiera. Obto» ženka je bi'a angažirana v nekem vari» jeteju. Nekoč so jo hoteli izgnati, pa se je Boissier zavzel zanjo. Da bi se za nadalje ubran;la eventualnemu iz» gonU sc jo na videz poročila z nekim slaboglasnim starcem, pri tem pa si je zapravila Brissierove simpatiie. Za» man si ga je skušala soet pridobiti in v nekem trenutku obupa ga je ustre» lila. Vatikan je kmalu spoznal in vedel ce» niti sposobnosti kardinala Rattija. Po* slal ga je v diplomatskih misijah v vzhodno Evropo, kjer se je dobro ob» nesel. V konzistoriju dne 13. junija 1921. je bil kardinal Ratti izvoljen za papeža. Že od vsega početka njegove» ga vladanja so bili izgledi za poravnavo z italijansko državo ugodni. Vendar je nastopil pravi čas za spravo šele po» tem ko je prišel na krmilo Mussolini, ki ima zaslugo, da je odpravil »rimsko vprašanje« z veščo potezo peresa en» krat za vselej s sveta. Norec z odrezano glavo Neka mlada Parižanka iz najboljše družbe je doživela te dni dogodbo, ki spominja na strahotne novele Edgarja Poeja. Prejela je povabilo, naj bi prišla na posete v grad neke znane pleme» nitaške rodbine v Yonneiu. Ko je do» spela tja. jo je sprejel oskrbnik z ve» likim presenečenjem, češ da se je go» tovo zmotila v datumu poseta. ker graščak je bil s svojo rodbino v Pari* zu in bi moral prispeti šele drugega dne. Vendar ji je pripravil posebno so» bo, kjer bi lahko prenočila in počakala na prihod gospodarjev. Bilo je že pre» cej pozno in Parižanka se je kmalu odpravila spat. Ponoči jo je mahoma prebudil ropot in ko je odprla oči, je opazila z grozo ob kaminu čisto na* gega moškega. Planila je iz sobe in kli» cala na pomoč. Na njene klice je pri» tekel vrtnar, ki se je podal ž nio v so» bo. Nagi možakar je bil še vedno tam in —firozal — v rokah je držal odre* zano človeško glavo, ki ji je trgal las za lasom. Glava je bila oskrbnikova, možakar pa j'.* bil norec, ki je ušel iz bližnje norišnice. Parižanka je dobila živčni napad, ki jo še vedno drži v ne» kem sanatoriju. Največji gazometer na kontinentu Kakor poročajo z Dunaja, se je od-očilo mestno plinsko podjetje zaradi stalno naraščajoče porabe pl'ina zgraditi nov gazometer. ki bo še za 50.000 cub metrov nrnstorne:ši nego sedanji. ki vsebuje 250.000 kub. metrov plina. Novi gazometer bo sploh največji na evropskem kontinentu. Visok bo 94 m — zvonik Štefanove cerkve je samo za 40 m višji od njega. Zanimiv bo tu-<±i zavoljo tega, ker ga zgradi« po novejši metodi. Sedanji gazometri imajo večinoma obliko potapljaškega zvona, ki se dviga in niža, kakršna ie pač količina plina v njem, v vodnem bazenu. Za ta bazen je treba konstruirati močne in zeio drage temelje, vrhu tega morajo vodo pozimi segrevati, da ne zmrzr.e. No v j gazometri pa imajo obliko stolpov, a v njihovi notranjosti se dviga al niža v skladu z različno množimo ptlina trden pokrov, ki je ob robu proti plašču gazometra zadelan s katranom ali drugo nepropustno maso, tako da plin ne more uhajati. Vodni bazen pri tem »suhem gazometru» čisto odpade in ž njim mnogo stroškov ii> drugih sitnosti. Zelo tvegan položaj Gasilec na vrhu lestve gasilskega avtomobila, prizor, kj navdaja z vrtoglavico slehernega gl& dalca od spodaj. Na Dunaja se ]e zadnja Ista udomačila navada mrazu. Na sliki vidimo mlado mater, ki vceplja Kopanje pozimi kopanja na prostem tudi v najhujšem zimskem simpatijo do mrzle vode tudi svojemu potomcu. Poglavar katoliške cerkve Papež Pij XI., s pravim imenom Am» brož, Damijan, Ahil Ratti je sin Fran» čiška Rattija in njegove žene roj. Gal» li, ki sta bila poročena 1. 1850. v Sa» ronnu. Papeževa oče in mati sta bila kmeta. Ambrož, Damijan, Ahil se ji» ma je rodil dne 31. maja 1857., krstili pa so ga meseca junija v Desiu, kjer so Rattijevi živeli nekaj časa. Šolal se je sedanji poglavar kato» liške cerkve v Monzi, potem je pre» stopil v milansko semenišče in 1. 1879. dvaindvajset let star, je bral novo ma» šo. Tedaj je že imel za seboi gregori» ansko univerzo v Rimu. Iz Rima se je zopet vrnil v Milan (v začetku leta 1880.) ter je postal profesor bogoslov» nih ved v semenišču, kjer je prej štu» diral. Poleg svoje stroke se je Ahil Ratti najbolj vneto bavil z zgodovino. Na» pisal je serijo del. ki so mu pribavila velik ugled posebno v svečeniškem svetu. Knjig, ki jih je napisal papež, je po številu blizu petdeset. V milan» skem času je gojil tudi turistiko in je o njej pisal v knjigah in člankih. 1С O t TT Т^? "Г т*^ mdm тЛт яЛяш v вяшш ваш ягтатр »«гам izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljš. negi Ln največji pažnjj je še vedno potrebno dajat, bolniku in rekunvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organ zetn. To se najlažje doseže z Dajte bolnikom 2--3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino in povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod! Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se пз ta list, pri Dr. A. W A N D E R - U D. D., Z A G R E В /ran Roš: Nezgode gospoda Lipeta (Bridka zgodba z ugodnim zaključkom.) Gospod Lipej je činovnik. samskega stanu, v najboljših letih, v vsakem pogledu mož na svojem mestu. Pero mi vodi namen, da javnost opozorim na slučaj, ki je junaka teh vrst upravičeno užalil. Eno izmed naših prepotrebnih društev je priredilo pred davnmi meseci nekakšno zabavo, morda s srečolovom ali vsaj s šaljivo pošto. Udeležba je bila kakor običajno nad vse častna. Dobro razpoloženje, ki ga je dvigala izvrstna vinska kapljica, je prevladovalo in združevalo občinstvo brez razlike stanov, starosti in spolov v na'lenš, harmoniji do nožne ure. Z eno besedo: bi'o je nepopisno! Tudi gospod Lipej je osebno počastil prireditev. Opolnoči je pričel peti svojemu omiz-ju-kolegom iz urada. Najprvo tisto: »Jegerle, jegerle, čje si ti hodil ...« Kajti gospod Lipej je tud' !ovec. Uro po polnoči ie gospod Lipei objel in poljubil vsakogar, kdor je v dvorani nanj naletel. Ob drugi uri ie stikal po kulrmi i,n kuharicam gladil nežne podbradke. \ Ob tretji uri je na kuhinjskem stolčku truden spal. Kuharice so mu okrog vratu obesil: zamazan predpasnik, v lase mu vpletle žlice in kur;a peresa, v naročje mu posadile past s pravkar ujeto živo miško. Ob šesti u>ri se je gospod Lipej prebudil in opazil, da je v kuhinji sam. Čudil se je vsemu in se končno razhudil. Pa je neutegoma sklenil, da razburjenje odloži na večer. Raizgnusii se ie nad ubogo miško in pognal s sebe vse. kar mu je bilo odveč. Glava mu je bila težka, v ustih je obračal suh jezik. Vendar .ni klonil z duhom. Polglasno je zapel: »Jaz pa eno kajžieo imam, notri tri cimerčke imam, kaj mi nuca. kaj mi n-ioa, ko sem pobič le sam . . .« Do tod bi bilo torej vse še v najlepšem redu. Razgledal se je po suknji in klobuku. Spominjal se je. da je svo;o garderobo razobesil tik mize. kjer je sedel. Dvorana je bila temna. Z vžigalicami je prisvetil do mesta, kjer je orivjl električne luči. Z očmi ie oblete! vse kljuke po stenah. Zaman! Njegove dolge zimske suknje z lisičjim krznom n; bilo. Tudi široki sivi klobuk se ie bil izgubil. Le tam v kotu je visel oguljen tanek plašč sive barve. Gospod Lipei se ie namah iztreznil. V skrbeh je zmajal z glavo, бе enkrat je prebrskal kuhinjo in potem spet dvorano, vsako mizo in vsak stol posebej. Butnil si je pest ob čelo. Morda je bil kdo zanese! suknjo in klobuk v garderobo? Iz dvorane ie krenil tja. Vse v temi. Z vžigalicami ie svetil. N k er niti koščka cunje. Vrnil se je v dvorano. Po dolgem preudarjanju je glasno zaklel in preklel prireditev. Ali nai začne buditi kuharice in druge ljudi? Morda bi kdo vedel za izgubljene stvari. A premislil se ie. Zdani se skoro. Ne kaže delati hrupa. Ljudje bi leteli vkup in vse mesto bi se smejalo. Še do ravnateljevih ušes bi prišla govorica. Ogrnil si je sivo suknjo, ki je visela v kotu. Zakrpana ie bila na mnogih krajih, rob ovratnika se je mastno svetil in neprijetno dišal po lastniku. Iz enega žena ie privlekel klobuk, ki mu je bil vsa i za tri številke pretesen in že v iako slabem stanju. V drugem žepu ie naletel na sluzasto moker pisan>o-bec. ki ga ie ogorčen zalučil po parketu in si obrisa! prste ob hlače. Bog ve. čigave so te cape! Da bi dobil v pest nesramneža. ki je tako dobro zamenja! sukn;o in klobuk! Dušo bi mu iztrgal! Nos bi mu razbil! Kaj takega se prigodi baš njemu, gospodu Lipeju, ki je činovnik in spoštovana oseba! Pograbil je na mizi prazen kozarec in ga zalučil v steno, da se je razletel. Nato je dvignil stol v zrak kakor pero in udaril ob mizo, da mu je odletela noga. In še pljuni! ie po parketu na vso jezo in iz vse duše. Odpravil se je. Vnanja vrata so bila že odprta. Tema je bledela. Tesno se je zavil v tuji plašč, da ga ne bi kdo spoznal in si ne bi nakopal prehlada v tej hladni, nesrečni noči. V sobo je prilezel poln bridkih misli. Izgubil je bil dragoceno edino suknio in edini klobuk. Denarja ni zmogel, tiščali so ga dolgovi. Oblečen se je zakopal pod odejo, a zaspati ni mogel. Trepetal je kakor v mrzlici. Odzvonilo je sedmo uro. ko je vstal premražen, bolan in zbit. Pomeril je bedno suknjo in klobuček ter se v ogledalu zasmilil samemu sebi. Kakor deseti brat ali vsaj konjederec... To b: se mu rdfcali kolegi! Brez te ogabne suknje poide v pisarno, samo klobuk si dene na glavo. Oplakn.il si je obraz, poravnal lase, izpil kavo. Kruha se ni dotaknil. Odšel je prezebajoč in toliko zgodaj, da še ni moglo biti nikogar v uradu, i Srečal ni žive duše. V pisarni je stla- ' čil smešni klobuček v kot za mizo in se grel ob topli peči. Mislil je tako. Po obedu Dojde poizvedovat po sukn.ii in klobuku. Morda so si te preklicane kuharice dovolile nepremišljeno šalo. To jih nauči olike! Taka nezaslišana nesramnost! Prihajali so kolegi. Pogovarjal se je ž njimi o prijetnem poteku včerajšnje prireditve. Nihče ni slutil nesreče gospoda Lipe.ia. Prišel je ravnatelj, hladen kakor vedno. Z eno besedo: dopol-dne_ ie poteklo v običajnem redu. Ko pa je gospod L pej opoldne odložil klobuček v gostilni »Pri raci« in sedel k obedu, se ie dvignil pri sosednji mizi neznan droben mož in se razvnel nad niim: »Gospod, pričakal sem vas. Vi ste gospod Lipej. vse vem. Pravkar ste obesili na to kljuko moj klobuk. Moia je tudi suknja, ki ste jo najbrže doma skrili. Lep činovmk ste. vi nesramnež!« Gostje, med njimi odlični činovniki. so VSO pozornost posvetili dogodku. Gospod Lipej je vztrepetäl bled in zno.ien: »Oprostite, res je. da ta klobuk ni moj. tudi suknja, ki sem jo začasno shranil, ni moja. A vprašam vas kie imate vi mojo suknjo in moj klobuk?« »Mar mi ie vaših stvari. Odšel sem pozno z veselice in nekoliko vimsko razpoložen, kar priznam. Pozabil sem Organizacija vre V zadnjih desetletjih je meteorologija doživela brezprimeren razvoj, ne da bi se širša iavnost dobro zavedala, v čem ta razvoj prav za prav obstoja. Občinstvo zahteva, naj ga vremeno-siovci stalno informirajo o vremenskih prilikah Po vsem svetu iti da ga preskrbijo predvsem s točnimi vremenskimi napovedmi za krajšo ali daljšo dobo: to občinstvo pa ne ve, kakšna rrašinenja ie potrebna, da mu more znanost ugoditi. 35.000 vremenskih postaj Po vsem svetu štejemo danes kakšnih 35.G00 organiziranih vremenskih postaj, vendar vse niso namenjene vsakdanji poročevalni službi široki javnosti. Nasprotno. 90 odstotkov vseh teh postaj se bavi samo z nabiranjem gradiva za vremenoslovne statistike. Večini tudi ni treba bogve kako težkega in dolgega dela. Mnoge postaje registrirajo samo deževno vreme. Na Bar-badoškem otočju je n. pr. na površ:ni 166 kv. milj 125 postaj za registracijo deževnega pojava. Na Angleškem je skoraj 5000 takšnih postaj, dočim Ы lahko s statističnim materijalom. ki Ra naberejo glede dežja v Indiji, v teku enega leta. napolnili celo majhno knjižnico. S takšnim materijalom zalagajo te podrejene postaje večje postaje, ki ga potem predelajo in objavijo. Tudi medsebojno si večje postaje izmenjujejo svoia opazovanja. V Ameriki in Kanadi sprejemajo in oddajajo poročila dvakrat na dan. v Evropi trikrat do štirikrat. Poleg tega prakticirajo tudi vsakourna lokalna sporočila, ki .so namenjena zračnemu prometu. Tudi ladje registrirajo enkrat ali večkrat na dan vremenske prilike v svoji okolici in jih oddajajo brezžično dalje. Po svetovni vojni je vremenoslovno poročanje napredovalo v silni meri baš zato, ker se ie radiotehnika tako razvila in ker zahteva zračna plovba neverjetno dosti poročil. Vetrove v višjih zračnih plasteh registrirajo s privezanimi baloni in njih podatke vnesejo potem v vremenoslovne karte. Izmenjavo vremensk;h poročil- v Evropi in deloma na vseh drugih celinah nadzoruje Komisija za sinoptična vremenska opazovanja, ki jo je ustanovil Mednarodni meteorologčni odbor. Po-ročevanje je seveda strogo urejeno. Opazovanja posameznih nostaj v kakšni deželi zbira in predela v stisnjeno poročHo glavna postaja tiste dežele in ga odda ob določeni uri brezžično da-Ije in v javno-st. Program prične opolnoči s sporočlom iz Julianehaaba, ki naznani svoie lastne vremenske prilike in one treh drugih s.renlandskrh postaj. Med dnevom oddndo kakšmh 250 sporočil, ki naznanjajo vreme v Evropi. Severni Afriki. Grenlandiji, na Azo-rih in v Siriji. Glavna poročila Večina javnosti namenjenih brezžični poročil se prične z besedo »meteo«, zato imenujejo ta poročila splošno »meteograme«. Nekatera poročila so obsežnejša nego druga. Za Evropo je posebno važno tisto, ki ga oddado z Eifflovega stolpa v Parizu, ker upošteva poročila vremenskih postaj na Alaski, v Kanadi, Zedinjenih državah. Mehiki, Srednji Ameriki. Zapadni Indiji, na atlantskih in paerških otokih, na Daljnem vzhodu in z ladij sredi morja. To pariško poročilo omogoča v zvezi s poročili drugih evropskih postaj (vštevši ruske) izdelavo vsakdanje vremenske karte za vso severno poloblo. V Ameriki se centralizirajo vsi ameriški in deloma evropski meteogrami na Washington, kjer izdelajo vremensko karto. V obliki bulletma oddado od menoslovne vede tu glavno poročilo vsem morskim in zračnim pristaniščem. Južna polobla zaostaja za severno O kakšni izmenjavi vremenskih poročil med deželami severno in južno od ravnika skoraj ni govora, baš zato ker je organizacija na jugu šele v povojih. Le Brazilija. Argentina, Urugvaj, Chile, Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija, Samoa in še kakšno ozemlje izdajajo bolj ali manj obširna poročila za svoj ožji teritorij. A vsekakor ne bo trajalo dolgo, ko bo mogoče izdajati vsak dan popolno vremensko karto za ves svet. O pomenu vse te ogromne sedanje in bodoče organizacije vremenskega poročevanja pač ni potrebno izgubljati besed, čim točneje smo informirani o vetrovni moči in smeri, o staniu barometra in temperature, o padavinah in o vseh ostalih pojavih, o katerih govore vremenska poročila (od zadnje vojne sem upoštevajo tudi »čistost« ozračja), tem bolje si bomo znali napovedati bližnje vreme. Baš zadnji poleti preko oceanov pa so dokazali, kako revni smo še prav za prav v tem pogledu. O vremenskih prilikah na Atlantskem oceanu bomo dobro poučeni n. pr. šele tedaj, ko bo uvedena za vse ladie dolžnost poročania. O polarnih ozemljih vemo isto tako malo več nego nič. In vendar pravijo, da nastaja vreme za vso zemljo baš v polarnih krajh. In Jugoslavija? Je vključena v evropsko vremensko službo, pa ne spada baš med najnaprednejše dežele. Šteje komaj 27 vremenskih postaj, ki so večinoma v vojaških rokah — rabi jih namreč v prvi vrsti vojno letalstvo. Najvažnejša postaja ie v Petrovaradinu. ki izdaja vsako dopoldne vremensko karto za vso Evropo s celo vrsto grafičnih [n tabelaričnih poročil o najrazličnejših me-teorologičnih pojavih in vremensko napoved za naslednjih 36 ur. V zvezi z otvoritvijo novih zračnih prog bodo ustanovili tudi pri nas nove vremenske postaje. __ Dva petkratna morilca V Skaryoszowu na Poljskem je po® besneli kmet Jasinsky na cesti ubil svo-jußa tasta in taščo s sekiro, nato je vdrl v hišo svojega očeta, ga umoril na isti način, stekel domov, usmrtil z vilami svojo ženo in malega otročiča, zažgal hišo in pobegnil. Oblasti ga za* man iščejo. Jasinsky je težak zločinec, ki je že 17krat sedel v ječi. O sličnem grozovitem zločinu poro* čaio iz Ratzena na Nemškem. Tam so našli vso družino župana Writscha. se-stoječo iz župana samega, njegove že» ne, hčere in sestre, umorjeno. Policija je osumila zločina komaj 17Ietnega hlapca Walterja Nierscha, ki je nežna» no kam izginil. Dvojna fcksekucija v Louisiani V mestecu Franklin v Louisiani (U S. A.) so ob navzočnosti številnega občinstva obesili neko Ado Le Boeuf in dr. Thomasa Drcherja, ki sta spora» zumno umorila moža Lc Boeufove in ga vrgla v močvirje. Najprvo so obesili ženo. Pokazala je nenavadno hladno» krvnost. Ko ji je dal krvnik zanko oko» li vratu, mu je dejala: »Je zelo ozka, prosim, zrahljajte jo malo.« Šele v zadnjem trenutku je zakričala: > 0 ma» ti, o Bog!« Smrt je nastopila v štirinaj» stih minutah, Dr. Dreher je do zad» njega trenutka prisegal, da je ne» dolžen. v dvorani suknjo in klobuk. Danes pa sem dognal, da ste bili vi zadnji gost prireditve, da ste celo v kuhin.i zaspali in v spanju miško pestovali v naročju. Mehe! In zdaj sem se prepričal, da je dober moj nos, ki me je pri vedel semkaj. da vas vidim. Polastili ste se moje lastnine. Kje imate še suknjo, vi lepi gospod!» »Torej niste zamenjali teh stvari, gos r; od?« »Kaj še! Prišel sem domov .sploh brez suknie in klobuka, vaša stvar ie, da najdete svojo lastnino. Jaz sem svojo že našel. In če mi je i zlepa ne izročite. vas javim policiji. Lep ptiček ste. ob belem dnevu se ponašate z moiim klobukom.« »Nu. ponašal se ž njim ravno nisem.« »Tako. še norčujete se. brezbožnež.« »S kom imam čast. dovolite?« »Sai ie sploh nimate. Sem Jožef Golob. posestnik in koniederec v Gabrov-Ijah in oošten človek. Jaz pa vas dobro poznam: tiste kuharice, ki ste iih sinoči božali in poljubljali, so mi marsikaj pripovedovale o vas. Zanimive stvari. Hehe!« Zagrohotali so se gostje, gospoda Li-peja oa je skoro zadela kap. Zavrtilo se mu je v glavi ob zavesti, da je zaigral ugled in karijero. Zdelo se mi» ie. da se pogreza v prepad, iz katerega ni več rešitve Ko se je nekoliko opomogel, je jecljale začel: »Dovolite mi. gospodje, da vam pojasnim dogodke.« In je prioovedoval. Gostilna ie poslušala s hudomušnimi obrazi. Trudil se je. da bi se ooravičj in se izmotal iz neprijetnega položaja, ki je vani zašel kot činovnik in ugleden človek. Vendar se mu namera ni povsem posrečila. Zakai ljudem je prijetno, ko vidijo znanca v nepriliki. in srečni so, ako morejo o njem širiti vesti, ki ie v nj h dejstvo izrabljeno do skrajne smešnosti in do-tvorjenosti. Nato ie gospod Lipej vljudno ustregel zahtevam gospoda Goloba in za vse pametne ljudi bi bila stvar s tem rešena. Vsako iskanje izgubljenih predmetov pa je ostalo jalovo. Z denarjem zdaj sredi meseca ni razpolagal da bi si bij nabavil vsai primeren klobuk. Od kolega si. ie izposodil poletno čepico in skoro prozorno pelerino. Tretji dan po vsem tem pa ga je ravnatelj s strogim glasom pozval predse. Pribite! ie s slabo slutnjo. Ravnatelj je zrasel nad njim: »Škandale delate. Ug'ed urada je šel k vragu. Meni .se ljudje smejejo kar na ulici. S kuharicami se ukvarjate. Konjedercu ste odnesli suknjo in klobuk. Vi nesnaga . . .« V tistih dneh je nevarno obolel. Pelerina mu je v mrazu nakopala prehlad ki se je razvil v pljučno vnetje. Delj ko mesec dni ie ležal v bolnici. Tu je premišljeval, kako nedoglgdne posledice ie imela njegova udeležba na prireditvi. Ko je zapustil bolnico, ga je iznena-dil dekret, s katerim je bil reduciran. On. gospod Lipej, nekdaj tako ugledna oseba! Tako ie gospod Lipej postal izgubljen človek. Še tava po mestu, a je le sftnea tega. kar je bil. Razveseli se le. kadar ga kdorkoli pöbelte kamorkoli na kozarček. 1л se bridko pritožuje, j Gledam ga včasih, ko ob najživah-nejši promenadi stoji v pelerini in čepici sredi mesta za vogalom in opazuje mimoidoče ^os.ood» v dolgih suknjah in i širokih klobukih. Čaka in preži s trudno • blestečimi se očmi . . . Radio Izvleček iz radio-programov: Petek, 18. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa ia reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Uvod v glasbene svet. (Dr. S. Vurnik.) — 20: Slovenska balada v glasbi tn literaturi. — Koncert radio-orkestra — 22. Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Klavirski m pevski koncert. - 22: Lahka glasba. — PRAGA 16.25: Koncert komorne glasbe. — 20: Program ;г Brna — 21: Pesmi Rjcharda Straußa. — 21.30: Skladbe čeških mojstrov 18. stoletja. - 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 20: Kabaretni večer. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Poipoldamski koncert orkestra in solistov. — 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Literaren in dramski večer. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Pesmi s spremljanjem lutne. — 17: Koncert orkestra. - 20: Koncert komornega kvarteta. - FRANKFURT 19.30: Orkestralen iti klavirski koncert- — Komorna glasba. — Koncert kvinteta na pihala. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Violinski in klavirski koncert. — 21: Sluhoigra »Orfej«. — Koncert lahke godbe. - STUTTGART 16.15. Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta vt Frankfurta. — TOULOUSE 21.30: Arije ia pesmi iz oper. — Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.35: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20: Večerni koncert orkestra. — 22: Koncert ciganske godbe. - LONDON 19.45: Purcellove pesmi. — 20.15: Lahka godba — 21: Simfoničen koncert orkestra. — 23.20: Klavirski koncert — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večerni koncert. - STOKHOLM 18.20: Godba na harmoniko. — 20.15: Orkestralen koncert: glasba 18. stoletja. Občni zbor Umetniške Matice V soboto, 9. t. m. se je vršil v posvetovalnici Delavske zbornice redni občni zbor Umetniške Matice. Udeležba je bila zelo velika in navzoči so z velikim zanimanjem sledili poročilom funkcijonarjev. Posebno zanimivo je bilo poročilo tajnika. Dasiravno je bila U. M. ustanovljena šele v juniju lanskega leta, je društveni uspeh presenetljiv Z idealno požrtvovalnostjo nekaterih članov je uspelo Umetniški Matici pridobiti številno članstvo, ki je bilo letos nagrajeno z dvema originalnima lesorezoma slikarja F S. Stiplo^ška. Zanimanje za U M. rapidno rasle, kar znači, da je slovensko ljudstva ravno tako želmo uživanja lepe slike kakor lepe besede. Umetniška propaganda je do sedaj v tem pravcu popolnoma odrekla Umetniška Matica $e zaveda tega nedostfat ka in se je baš zaradi tega v največji merj zavzela za to, da se tudi ljubezen do likov ne umetnosti razširi v najširših plasteh našega naroda. Program za leto 1029 je silno širok. Umetniška Matica bo prirejala umetnostne razstave po vseh večjih krajih Slo venije, prirejala predavanja ter razs'riia svojo permanentno razstavo v čitalnici Del. zbornice. Tudi za letos ni zvišala kliub ogromnim stroškom članarine. Kakor s» bili člani z originalnimi grafikami za 1. 1928. nad vse zadovoljni, tako bo skušala U. M. nuditi svoj;im članom vedno le dovršena dela naših umetnikov, v reproduk ; rijah pa bo seznanila članstvo ludi s svetov nimi mojstri. Čim več pa bo Članov, tem več jim bo mogla nuditi. Poleg slik bodo v bo doče prejemali člani tudi umetniške nubli kacije, v katerih jih bo seznanila z življenjepis' ter deli naših in tujih slikarjev, kipar jev in arhitektov. Vsekdar pa se bc ozirala najprej na želje članstva. Vsako leto bo za to izdala po več različnih originalov: socialne motive, pokrajine, portrete itd., tak) d* j bodo zadovoljni vsi sloji. Tako bo letos nti dila članom zopet lepo pokrajino, ea jioi-tret. motive iz delavskega, mestnega in vaškega življenja. Poleg navedenega programa si ie na obč zboru osvojila U. M. tudi predloge za raz siljenje programa na sodobno moderno literaturo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Angelo Cerkvenik predsednik. Tone Seliškar, tajnik, Tine Kos, blagajnik, odborniki. Miran Jarc, Ivan Kos. Br.uko Kreft, Ciril Stukelj, Nande Vidmar, Doni Serajnik, Fran Stiplovšek iti Drago Vidmar Ob priliki tega poročila prosimo vse, Iti se zanimajo za Umetniško Matico, da javiir» svoj pristop na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani. Dunajska cesta 35. Pred sodniki Tat iz navade Tone Grošelj je suhljat fant» p reče) velike postave, brez srainega bivališča, doma na Dolenjskem. Je po poklicu delavec, pa tudi poklicni tat, kakor trdi obtožnica. Bil je zaradi tatvin že desetkrat kaznovan. Te dni je vladal tako hud mraz. da je bila tudi dvorana deželnega sodišča zelo mrzla, čeprav kurjena. Kazenski senat je sklen.il razpravljati v posvetovakwei. In tako se je Tone zagovarjal v sobi. kjer so običajno sodnika sklepali, kako visoko kaz{ n naj prisodijo obtožencem. Топе K priznal, da je kradel m enoletno iečo je sprejel brez ugovora. Pogledal je skozi okno v mrzel zimski dan. kjer ie naletaval sneg in že :e dej.u da kazen sprejme. ie NAJB0LJA! Dokazano najpopolnejša! Grošelj le omenil, da Je kradel čevlje pri Polau; k u, Lupši in tudi drugje v Ljubljani in da 1« |lani okoli ®o®i ča ? odnesel tudi mnogim Ljuto'.jan-fiaouoi obleko Vse ukradeno blago je b:lo vredno ofckaj i nad 2000 Dia. Med kVartači V neki ljubljanski gostilni so igrali pred tedni karte. Med gosti je bil tudi trgovec K. N., ki se je udeležil igre. Mož je precej vročekrven, razburil se ie in se jel prepirati s tovariši, češ. da ne igrajo prav. Ker je trgovec preveč roeovUii, ga je krčmar postavil pod kap. Zdaj se je pa gostilničar spomnil, da je s tem napra-vil prav za pra«v sebi škodo. Kvartaö so namreč igrali za vino in K. ie imel še plačati liter vina Krčmar ga je naznanil. K razpravi gostilničarja m bilo. Priče so povedale, da ie res postavi! trgovca na cesto in da slednja pač ni sam kriv, da ni plačal pijače. Sodnik je trgovca oprostil. se leči s „SIGMARGYL" pastilami najnovejšo in najboljšo anajdbo francoskega učenjaka dr. Pomaret, Pari«. Po četrti Skatljici (ISO pasti!) postane kri čista Odobreno i reÜe njem Minister narod zdravlja br 43367 Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 Din znamke: Josif Pantič, Beograd, Kr. Natalije 5 (u dvoriš-:u). 42-a 3 besede 2756 prvovrstni zeliščni liker se v SHS povsod zopet dobi so neizbežni pojavi: kratko dihanje in astmatične bolečine. Kogar one mučijo, ta zgubi voljo do življenja, ker ga bolečina omejuje v kiretanju. Pofcajenje z astmcäom, praškom proti astmi, Jonese v mnogih slučajih astmatičnih bolečin naglo olajšanje, ublažuje krče in razkraja slazo. Kmalu se bo bolnik počutil lažji in sv-bodnejši in ne bo vznemirjen v svojem spamiu. Upo:reba lahka. Dcb; se v vseh lekarnah. GALENUS, KEMIJSKA INDUSTRIJA V FRANKFURTU na M. Založba za kraljevino SHS MIŠKOVIČ i KOMP. BEOGRAD, Sarajevska 70. t Preminul nam je naš priljubljeni oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod Henrik Deiak knjigovez Pogreb bo v četrtek ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Kette Murnova cesta (barake) pri Koiinsk.i tovarni. MARIJA DEJ A K, soproga. RIKO, MIMI, SLAVKO. ANA, JOŽE, DRAGA, otroci in ostal-: sorodniki. ^V 1| а Ш razmnoževaiec z varstveno znamko Ж l««fvlACf(IVnn «Globus», kakor tudi potrebščine ^ГЏШЧАШЧЈ^П %Ш>ЏШШВ dobite edinole pri Jßud. <Вага$а, £)ыЬЦапа, Šelenburgova ulica et. č- Telefon 2980 Pazite na varstveno znamko! Vse drugo potvorba! Biel Do?etinf(ja naznanila sestra Umrla nam je po krajšem, mučnem trpljenju, previdena lažili sv. vere, naša nad vse ljubljena, predobra soproga, teta in svakinja, gospa Pavla Zotmon roi. posestn'ca in trgovka Pogreb preblage pokoj niče bo v petek, dne 15. februarja 1929, ob pol 4. uri pop. izpred hiše žalosti, Sv. Florjana ul. 23, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 13. februarja 1929. Franc Zonnan, soprog in vse ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana Mestni yop. iz tnr.:/ašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. V UnbUani, dne 13. februarja 1929. Marija Lanrcnčlč roj. Stelzer, hčd. Kari Laurcačlč, vratar tob tov., zet Ostati sorodniki. Ohtina Ljubljana Mf-stn »oeremr «avod Zahvala. Za premwee izraze iskrenega sočucia, ki smo prejeli povodom smirti naše nad vse ljubljene mamice, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe JVIarije Debelakove vdove po direktorju pojte In telegrafa, Imejlteljlce reda sv. Save IV. stopnje itd. zj рс&'опЗепо krasno cvetje in za nad vse Ca&kf« spremstvo na njeni zadnji poti se tem potom vsem tiajiskrenüie zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 14. februarja 1929. Žalujoči otroci: Janko, Milutln, Darinka in Miroslava ter ostali sorodniki. Micbel Zčvaco: 51 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. XIV. Diplomata. »Kako je mogoče, da ima človek, kakršen ste vi, samo viteški naslov?« je nepričakovano vprašal Espinosa. »Imenovali so me za grofa Margencyjskega.« Pardatflan je skomignil z rameni. »In kako je mogoče, da ste ostali siromašen plemič brez lastnega fcnenja?« »Dali so md imenja in dohodke grofa Margencyjsdtega, toda odklonil sem jih... Angel dobrote im ljubezni mi je zapustili svoje imetje,« je rekel Pardaillan z vidno ganjenostjo, »zmatno imetje, gospod, zakaj bilo ga je za dve sto tisoč liver. A jaiz semi ga do beliča rad razida! siromakom.« »In kako je mogoče, da je ostal bojevnik vašega kova preprost pustolovec?« »Kralj Henrik III. me je hotel imenovati za maršala svojih armad, pa nisem maral.« »In kako je mogoče, da se tak diplomat zadovoljuje s shtčajno ne važno nalogo?« »Kralj Henrik Navarski me je hotel imenovati za svojega prvega ministra... pa sem odklonili.« Espinosa se je zamislil. »Vsak odgovor tega človeka je kakor udarec z batom,« je dejal sam pri sebi. »Nu, posnemajmo ga in potolcimo ga na prvi mah«. Obrnil se je k PardaiManu, ki je mirno čakal kaj bo: »Prav je bilo, da ste odklonili. Nič, karkoli so vam ponujali, se ni moglo primerjati z vašimi zaslugami.« Pardailian ga je začudeno pogtfeda-l: »Motite se gospod. Vse, kar so mi ponujali, je daleč prekašalo samje ubogega pustolovca, ki stoji pred vami.« Espinosa ni mogel razumeti, da bi bil človek, ki se je tako očividno zavedal svojth zmožnosti, obenem tako skromen, da, skoro boječ. Zazdelo se mu je, da ima posla z ošabnežem, ki ga more pridobiti le s tem, da mu pove polno ceno. Zato je nadaljeval s pomembno zategnjenim glasom: »Ponudim vam vojvodsko in grandsko čast ter deset tisoč zlatnikov dosmrtne rente iz dohodkov Zapadne Indije, guvemersitvo v kaki odlični роктајлм, s činom kraljevega namestnika, vsemi grajanskimi in voonimi pooblastili, letno doklado dvajset tisoč zlatnikov za vzdrževanje vaše hiše, poveljstvo nad osmimi prapori španske vojske in ovratnico zlatega runa... AK vam ti pogoji ustrezajo?« »Vse je na tem, kaj naj storim v zameno,« je malomarno dejal PardaiMam. »Treba je, da posvetite svoj meč službi svete stvari.« je rekel Espinosa. »Gospod,« je preprosto odvrnil vitez, »ni ga plemiča, ki zasluži to ime pa bi se branil izdreti svoj meč za plemeniito in pravično stvar. Pridobljen je zanjo, samo da ga spomnite čustev časti in človečanstva... Kar imejte svoje naslove, rente, dostojanstva in javne čine, meč. viteza de Pafdaillana je zmerom na razpolago, a n koli ne naprodaj.« »Kaj!« je osuplo vzkliknil Espjnosa. "»AK hočete reči, da odklanjate mojo ponudbo?« »Odklanjam jo,« je hladno odvrnil vitez. »Toda za stvar, ki govorite o njej, se rad zavzamem.« »A vendar bi bilo prav, da sprejmete vsaj nekakšno nagrado!« »Nikar si s tem ne belite glave... Rajši mi povejte, kakšna je vaša sveta stvar,« je rekel Pardailian s porogljivim obrazom. Espinosa je pomolčal, kakor da z/bira mis&i. »Gospod,« je dejal nato, »vi ste izmed tistih ljudi, nasproti katerim je odkritost dokaz velike spretnosti... Zato hočem govoriti z vami naravnost.« »Smrti mi božje,« je pomisli] Pardailian, »vsekako mu gre odkrita beseda težko z jezika!« »Pazljivo sem vas poslušal, ko ste govorili s kraljem,« je nadaljeval Espinosa, »in zdelo se mi je, da se obrača vaš notranji odpor, ki mi ni ostal skrit, zlasti proti gorečnosti, s katero zatira krivoverje. Očitate mu pred vsem hekatombe človeških življenj, ki se, kakor sami pravite, upirajo vašim občutij mm živcem. Ali imam prav ali ne?« »Da,« je zagonetno rekel PandaiKan. »A to ni edini vzrok.« »Po tem takem vidite samo vnanje lice, ne pa tudi bistva. Dozdevno barbarstvo učinkov vas je tolikanj prevzelo, da nimate več oči za sttfar, ki je globoko človeška, plemenita in vzvišena... očividno še preveč plemenita in vzvišena, ker je vaš bistri duh, gospod vitez, ne more razumeti. Toda če bi vam razložil...« »Razložite, dragi gospod, saj komaj čakam, da me prepričate... Toda izilalika mi ne boste dopovedali, da iz velikodušja pražite siromake, ki si ne želijo drugega, kakor da bi smoli živeti in pustiti svo<:e bližnje pr: miru.« Naročila. m, ur» dopU*. ticoč+Ji hloLül oglasou, jt> poslab* «a Oglasru, od, daltk Julm,', ЬиЫ/ало,. Prtsinuma^.Titi h. г+дъ MaUvglasi Ujt nrtslojbisiA ji. upada* li, аюалс/п. i /uisocJsm,, a, елг n oglasu ha prxobcuo Čikovru гасил, posbu Zm nti/исл fyublfOJUl.sl п#42 1 JUiLL oglcuri, ki, slu hjo o posredovalna m, toajaL [ пл. пххЈплпл, obÜKsLoavseuux büstda, pas- - Naj • j manjši, zsvsok Vin, 5 -. Vrtslojbina. isv tifrv Dutj- ЬяльЫм,, »i Zastopnike sprejme vtčja zavarovalnica v vseh krajih Slovenije, zlasti za Ljubljano in Mar.bor. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro «Zastopnik». 3189 Zastopnika za kozmetično robo — ki sta:no potuje po Sloveniji ter bi mora! vzdrževati -k'adišče «a Ljubljano — Uč-m Biti mora uveden t»r položiti jamstvo ali bančno garancijo. Velika možnost za«hižka. Ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod «Garancija 64». 2864 Šivilja za krpanji perila iš6« dela, event gre samo za hrano. Naelov v oglatem oddelku «Jutra». 3230 Mladenič vojaščine prost, išče kakršnokoli službo. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra» 32-9 I Družabnika (со) I z opremlji-no pisarno in j 15.000 Din kapitala iščem ! za prodajo lastnih zaščitenih tehničnih predmetov Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Eksietenca». 3210 Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščina. italijanščine, nemščine itd po pofesorjih dotičnih dežel Vsak prof<*»or po učuje ed nole v »roji materinščini. Prijave samo na Kralja Petra trgu St. 8,1 201 šoferska Sola jhlastvem. kone>*tjoniran» Caraernik Ljubljana Du najsk» 86 Telefon 2236 — 'Stmanrntni tečaji u »se 25) Nemščino in angleščino poučujem po na -'uspešnejši m"todj.' Ura 10 Din. — Poljanska cesta 13Д1,' levo 3211 Gospodična Inteligentna, zmožna perfektno nemškega jezika, k! igra tudi klavir, ljubiteljica otrok, išč«, primernega mesta — Dopise na ogla=. oddelek «Jutra» pod «Rešitev». 3198 Puhasto perje razpošiljam po p o r i e t j o najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja »aloga — L Bropovii. Zagreb. Ilira 82, Kemična čistilnica perja. Špecijalno vino Prokupac Biatina. in kor-čuianski «Grk» se toč, r vinski kleti na Sv. Petra cesti 43. 3209 Kdor prodaja ali kopa]« AUTO naj se obrnr na naslov: Karol Čamnrnik. Ljubljana, Dunajska cesta 36 i'Jugo Auto telefon 2236) in vpo šlje popis voza kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale, in kupca. 22 Motocikli Iz svetovno znane tvorn'ce motoc/klov BSA se ngod-no proda več skoro novih. malo rabljenih moto-ciklov, tipe 1928 Cena in ogled pri- «Avtomobile* motocikle«». Maribor, Tr «man C er ne — juvelli i.iobllana Wolfe*» aliea S 48 Pisarniška moč vsestransko ver.ziran« — ■ večletno prak«o in znanjem slovenskega, hrvatskega in nemjkega jezika, samostojnega knjigovodstva in trg kore»pondence. ieli primer nega mesta v kakem pod jetjo v Ljubljani Ponudbe na og'jwni oddelek «Jutra» pod Šifro «Izveibana moč». 3029 Miček Tiček piše in rše Ksenija Prunkova. .. .zgrabil Micka za hlače ter ga postavil ▼ velikem loku na mize. Kompletne stelaže .rabljene, v dobrem stanju, primarne za trgov.-ki lokal špecerije in manufak-ture kupim. — Ponudbe z navedbo cene t« mero dolžine. Sirine in visokosti na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Stelaže 1000». 3144 Starinsko pohištvo Kupim v Biedermeier ali Louie XVI slogu vloženo staro posteljo, omaro za obleke, stole, na-lonjače, šivalno in drugo večjo mizico. Ponndbe na cglasni odde'ek «Jutra» pod šifro «A. M 8» 3163 Stelaže in prodaj vino mizo (pudel) dobro hranjeno takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 3216 Trg. izobražen gospod ali dama ki posodi 10.000 Din trg. podjetju, dobi mesto aH tudi sodeluje. Ponudbe na osrlas oddelek «Jutra» pol «Sodelovanj« takoj». 3236 Kupurn Steklenice (balone) od 31 daljP kup m vsako množino Na lov v ogla», oddelku «Jutra». 28ü3 Kufne katere se uporablja za brek, kupim. Cenjtne po nudbe na ogiasni oddelek «Jutra» pod iilro «1000». 3223 Gozdno posestvo večje, пајгајв v hribih, če mogoče z lastnim lovom, kupim, ponudbe z naiauc-nim opisom in ceno na oglas, oddelek «Jutra» pod «Takojšnje plačilo». 31o9 Lesno industrijo zelo dobičkanosno. v jako bogatem gozdnem kraju radi bolezni prodam poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lesna industrija 67» 3138 Hišo t sredini mesta prodam Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 2992 Industrijalci Posestvo 2500 kv. metr, s tovarno olja ali brez ftje, 70 metrov ob industrijski progi in glavni ceeti, 5 minut od kolodvora, ob-toječe it hiše, 2 stanovanji na razpolago. sklaJišče, garaža, hlev in tovarniški objekt, 220 kv. metr. primerno za vsako industrijo ali trgovino — prodam «vent. z montira-nim motorjem na sesalni plin, 18 HP," 1" stroi za vijanje pločevine in 3 cilindri. Josip Flego, Cako-vec. 3197 Družabnika s 50.000 Din kapitala iščem za zelo dobičkano-»en predmet. Ponudbe pod «Edini v Jugo-laviji» na oglasni oddelek «Jutra». 3204 Državni dnevulčar z družino, trezen in pošten prosi za posojilo 2000 Din proti primernemu jamstvu. Vrnitev v manjših, rednih, mesečnih obrokih — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek pod «načko »Usoda življenja« 2979 Veliko skladišče suho, ognjavamo, pripravno tudi za »trojno delavnico, skupne s pisarno oddam v bližini glavnega kolodvora. — Ponudbe pod šifro «Skladišče» na ogl. oddelek «Jutra». 3152 Trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju, staro in do t>ro vpeljano, z zalogo in inventarjem prodam Naslov v ogl odd »Jutra« 3002 Poslovni lokal ▼ bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 3214 Loka) za mlekarno ▼ centru Ljubi 'ane oddam Potrebno 6000 Din. Posredovalnica, Dunajeka c. 7. 3233 Ročno skladišče ali delavnico poleg pošte oddam r najem. Posredovalnica. Dunajska ce.-ta 7. 8232 V^nu^m tagp venecijanko na stalni vodi oddam v najem z dne 1 aprila t. 1., za debo 5 let. Žaga je novozgra ena. pri kolodvoru v bogatih le nih in kupčijekih krajih. blizu obmejnih postaj. — Glede najemnine po dogovoru. Pcnudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «V petih letih bogat št. 64». 3196 Hotel, restavracijo dobro idočo. v Novem mestu oddam na račun. Potrebno 10.000 Din kavcije Informacije daje Posredovalnica na Dunajski ce-ti it. 7 3231 Prazno sobo za 150 Dn mesečno oddani ua periferiji metrta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3193 Stanovanj» 1 ali 2 sob in kuhinje iiče zakonski par brez otrok v bližini križišča Bleiivesove in Tržaška ce»te Ponudbe s ceno na oglasni oddelek Jutra pod »vselitev 1 maja«. 2861 Stanovanje I sobe in kuiinje isč" mir na stranka. Totalno osna ženje pleskanje in ostala popravila izvrši na la-tne stroške. Po možno-t; Res-ljeva. Linhartova, Komen skega aH Slomškova ulica. Ponudb»! pod »čedno stanovanje« na ogla-ni oddelek Jutra. 2791 Stanovanje sclnčno. tri ali štirisobno. s kopalnico in verni priti-klinami, v sredini mesta išče • 1. majem zakon-ki par hre. otrok. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Velike sobe». 3123 Sobico oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3205 Prazno sobo , parkotirano. • po.-ebnim i vhodom in elektriko oddam. Naelov v oglasnem oddeiku «Jutra». 3161 Opremljeno sobo Veliko, iepo in čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketo-m, v sredini med draai--kmi gleda.iščem, univerzo jn obrtno solo oddam a zajtrkom s 1 marcem samo «talnemu boljšemu gospodu. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra» 3151 Opremljeno sobo s protstim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini univerze oddam Na slov pove oglasni oddelek «Jutra». 3148 Opremljeno sobo s po.-ebnim vhodom in električno razsvetljavo, lepim razgledom, poleg drevoreda oddam s 1. f'broarjem stalnemu gospodu na Blei- i weisovi cesti |t. 27,11 —; nasproti muzeja. 3146, Solnčno stanovanje 3—4 sob. z vsemi pr.tikli-n-im; išč«m za štiričlansko rodhiro s 1 majem — najraje z vrtom Ponudbe na oi?la>-nl oddelek «Ju'ra» pod «Učitelj». 3234 Pridem Ajdovo moko no S D n earantirano nrist-no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin. Javornik. Gorenjsko 251 Drva trnkov, m Bra.-n.ve u(1ia<> ke od parketu* čnikov na Taboru dameka ba-žunasta čepVa in svilen šal. Najditelja se prosi, da omenjene «tvari odda v pi ar-nj na Taboru med J. in 7. uro «večer 3224 Vsak petek namo čena POLENOVKA Anton Legat, trg Ljubljana Miklošičeva c. 28 Vsakovrstne tiskovine izvršuje najhitreje, solidno in poceni tiskarna «Jadran» Sloven.igradec. Za industrijo se oddajo obsežni prostori tik kolodvora, blizu Ljubljane, z vpeljano elektriko, po zelo nizki ceni, ca. 50 KW. Le resni refl-ektant-i na.j iavijo svoj naslov z nave-dbo stroke, na koliko naijmanj oziroma najve-č kv m prostora in električne sile retlekrirajo ter kol:ko ur bi dnevno obratovala, pod »Industrija 50 KW» na inseratn-i oddelek «Jutra« 2761 Pisalni stroj znamke «Ideal», le nekaj mesecev rabljen, ugodno naprodaj. Na-lov v ogla oddelku «Jutra». З.Л9 Onremlleno «oho majhno, z elektr. razsvetljavo oddam takoj na Al'-k-an Irovi cesti. — Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 3207 Prazno sobo s separatnim vhodom — v centru takoj oddam Naslov po>e oglasni oddelek «Jutra». 3208 Krasno sobo i eno ali dvema po t! l.lama, posebnim vhodom in elektriko. event s klavirjem ir. zajtrkom oddam tako na Taboru 5/1, de-no. 3213 Prazno sobo podstrešni* takoj oddam v Novem Vodmatu štev. 62. 3225 Lokomobile 30 HP «L-terer» s stopničastim kuriščem v jako dobrem stanju kompletno radi nabave močnejšega stroja Ponudbe pod «Ta koj dobavljiva» na oglasni oddelek «Jutra» Ljubi jan«. 285S , Sobo oddani takoj 1 ali 2 gospodoma v bližini obrtn-šole in univerze Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» ...... 3Ž31 Opremljen« sobo z električno razsv tljavo in posebnim vhodom oddam takoj ad s 1. marcem na R mski eeeti 5/11, levo (levi zvonec). Vprašati med 13. in 14. uro. 3217 2 opremljeni sobi lepi (eno ali dve), s posebnim vhodom, e'ektriko, parketi in souporabo kopalnice. v sredini mesta takoj oddam boljšemu gospodu ali *akon«kemu paru brez otrok Ponudb' nn oglas oddelek «Jutra» pod iifro «Dve» 3227 N. Sadlucki Hirosof. p-iho^rafolog in fizionomi-t Po »kupn h podatkih z dlani, pi.-ave in lic č.ta: značaj, prošlost. sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9.— 12 in od 2.-7 are v Ljubljani. hotel «Slon», soba it 21 1 na Istropje. Ostan» samo do 16. febr v Ljubljani, potem pa odpotuje v Kočevje, hot"! «Trst». 3194 Razpis Direkcija drživn. rudnika Velenje razpisuje na dan j 4. marca 1929. ob 11. ur nabavo in Izvedbo izolacije parnih vodov In arma tar*. Pogoji in Specifikacija cevi so na vpogled pri podpisani v«ak delav nik med uradnimi urami fz pi-arne Direkcije drž rudnika, Velenje — hroi 1325/11. 3145 krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK, Ljubljana VII. Ulahou m EUXIR, bi zdravi želodec, te R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJI Svejkove pustolovščine v svetovni vojni razveseljujejo ves svet Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. 11. knjiga, ki popisuje Švejkove doživljaje na potovanju na bojišč« za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54, ali Maribora Aleksandrova cesta 13. PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, ne skubljeno: Mehko purje perje razprodano, mehko kokošje perje, rumeno . . Din 20.— za mehko kokoä.'e perje, pisano . . Din 15__za kg gosje perje ........Din 80.— za kg račje perje, s'V(>.......Din 50-— м kg franko Maribor. Proti povzetju. Vreže zaračunane po lastni ceni V paketih po 50 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg mehko kokošje perje, pisano . . Din 110.— 5 kg rumeno kokošje perje.....Din 135,— 5 kg gosje perje.........Din 440.— 5 kg sivo račje perje.......Din 290__ bruto za neto, franko po pošti proti povzetju ali predplačilu zneska Kvportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. 1$. XcL>r je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peci z ^ugcbanat^paient+nrkcftiv pa bo takoj nadvse zadovoljeni Urejuje Davorin Ravljco. Udaja c« čuczorcij «Jetra» Adoli Ribnikaz. Z» Narodno tiskarno d. d kot ti»karuarja Franc Jezeri«k. Za inseratni del je odgovoren Viojzij Novak. Vsi v Ljubljani