K zasedanjj parlamenfa. Parlament Je 20. t m. zapo&el svole delovanje in sicer na prav poseben načia, kakor so tudi nazori našib viadinovcov o parlamentu prav posebn« vrste* Folioajdemokraclja b PribičeviGem na fclu io Paši6evi radikalej| so sebe enostavno proglasili za država, vse drugo pa, ki nosi tako težko državna liremena, — za protidržavni etement. Viada dela, kar hoče, parlament pa naj yse odobrava, — ker jo po danaSnjth nazorih vladai država in vsaka opozicija protJ vla,di opozicija proti državi. 'Tjemu nasilno-aiazadnaafelgemu domiievanju odgovarja tudi slika iz prvega dne parlaraentarnega zasedanja, Prva seja Jo bila napovedana za 1(L uio dopoldme, začela se je pa ob 1. uri popoldne. Mt.;istri sq se vea čas pcsvetovali, demokrati in radlkali so tičali v svojih klubih, poslanci opozicije so pa hodfli po skupščanski dvorani, posedli po klopeh ter z vso upruvičenostio dajali duška; svoji ogoreenosti nad tem zavlaCovanjem. Dkrotr eae ure so se začola odpirati vrata ministrskih sob. Prvi so je pokazal minister Pribičev/6, pozdravljen od demokratov, od opozicije pa sprejet z velikim hrupom. Začela se Je kmalo nato volitev predsednika, eni so bili za to, da &© izvoli častni, drugj pa, da se izvoli starostni predsednik, ki bi otvoril sejo ter izvedel voliltve predsedslva. .V velikem kriku in truSču je pra¦fiital name&tnik ministrskega, predsednika Triikovifi vladni reskript, pop Mihaldžič je bil nekak začasni predsodnik, četudi se je čula iz truSča, cla je sramota za vlado, ki ni znala niti nait.<»iejSega člana parlamenta, dol»>iiti iu za drugi dan ob 10. uri dopolcne &• je določila prlbodnja seja. S prepirom ia ropotom se odpira naB j arlament \a v hrupu raador ^ se zaoenja ajegovo delo. Kralja ni» mi- nistrskega predsednika PaSi5a nl, fi~ uanftnega ministra ni in mesto 419, &e zbere samo blizu 300 narodnih poslan-t cev, Vlada je izkljuGila 59 komuai•stov, 60 brvatskili zastopnikov1 ne priJiaja v parlament, a vse to ni nikaka <;\ira za vlado, ki nadalfiuje svo)e de- 10 profi narodni vcfiini. V. tej žalostni zbornioi ki je razburkana vsled nasilja in nezakonitosti, 3d so se na tem mestu dogajale, tudi vlada sama nima enotnili in složnib. pristašev. Tu so rad-kali, tu so demokrati in tu so mu ftliiHanL Radikali in demokrati so se zvezali lz osebnib interesov tn pa zato, ker so mislili, da bodo dovolj mofi ni pioti odporu hjvatske iQ sloven&ke aarotlne večine. V tem vpraSanju so se prevarili ia dan©& uvideva vsak trezaa misle6 }X>Iitik, da brez felovenoev in Hrvatov ue bo Slo. V radikalni stranki jo precej prevdarnih mož, med njimi Protifi iii tako izhaja ravno iz vladao stranke želja po sporazumu, katenega so deuickrati skušali z, vso silo preprečiti Demokrati dobro vedo, da kakor hitro j>rido do sporazumnega dela vseti treh plemen in kakor hitro se zaCne udejstvovati tudi slovenska tu brvatdr ka večina, za njih ne bode ve5 itfesta in da priiiaja das, ko bo javnost v njih zagiedala ^lavn© protivnike vsakfiga sporazuma. Zato sedaj na vso siio ldtijo, da bi potegnili radikaloe seboj ter v najvefiji naglici nadaljevali do)o eentralizaeije. Pri. vseb prilikab na stopajo z največjo demagogijo proti sloveD?k; in brvatski vefiini', Slikajo avtoiiomistični pokret kot protidržavno agitacijo in nekako sovražtvo do Srbov, samo da b' razvnell proti nam n6tft'ere velesrbske politibe. Pašiča, ki o slov«nskih ip hrvatskih težnjab nima dosti pojriov, ki je bil vedno Velesrbijanec, iinajcj kolikor toliko na svoji strani, nimajo pa drugib, ki se zbirajo krog Protiča ter spoznavajo, da po tej poti ne gre več naprej in da ^o demokratske špekulacije velika nef>re6a za državo. Med muslnnanl je pri zadnjem zborovanju zmagala avJonom)sti5na struja in tako ni pričakovati, da bi od te strani demokraii iine 11 kako zaslombo, Protifl je sprejcl kruševafiki mandat, izjavil, da položi prisego ip, tako, j» prieakovat', da se v najkraišem času začne parlamontarni boj, ki bo dosedanjo viadno skup'io raztrgal na tiva dela. Demokratl s evojim Pribiftft. vicem, Kukovcem, Zerjavom in s svojlEii podkupljenlaii samostojneži s© bodo oklenili najbujSiJti srbskibi separalistov, kj mislijo, da se naSo državno in narodno vpraSanje na ta način roši, 6e se Hrvati in Slovenoi posrbijo, ProtlCevo delo aa sporazum sb b«la j,s razvijalo, ker bo razsodnost in po?teDje moralo zmagati nad demokratb\o s«bi6no gonjo^ Protič sicer ne priliaia v partairsenl kot zastopnik oete opoziolje, ptiiaja samo kot izku&en državnik, ki laJiko presodi, če Je res potrebno z» državo, da 30 izvrši sporazum, ali |«t če so lahko še naprei pofska Hrvate ii Slovenoe ob steno^ Protifi lahko j resodi, 6e tak sporazum res ogroža srbske zahteve v tej drža\1, ali ]ih pa jodpira in o Protiču, ld je dovolj preh ^ daren in pošten, se lahlao prifiakuie^ da bo z vso jasnosto dokaza4 da jp poi sporazuma vseh treb plemen edina rešitev iz zniede in cereda, razkroja in propada, ki grozl po krivdi nasUna l>olicajdemokracije in nj»ne|jB es»n^»« .'izma naši držayi,