Štev. 10,
Conto čarate con la posta
Letnik II,
S*hajaje vseže čefattit sveče. - Ured-»iitvo ta t^sravB®v»T Via Torre Manca 21 'V. .
Г--
m ,M.
C T WA
H .
ju GOSI.'
:	„t.
Naročnina za celo leto: 10 Ur; za pol leta: 5 Lir; posamezna številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina 1. t. Л. naj se pošiljajo na naslov: „Novice", Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n.
Prezgodnji pogrebniki
Ne čudiš se več! — Odredba za odredbo — ena hujša od druge — se nam nizajo krog vratu kot jagode našega žalostnega rožnega venca in nas dušijo.
Vsepovsod jate vran, ki nam kličejo smrt. Pet ali šest let življenja nam še prerokujejo. Gentile je pečatil našo smrtno 'obsodbo. Na smrt obsojenim nam še ne dajo miru. In če nam zakon za prva dva razreda dovoljuje dve neobvezni slovenski uri na teden za slovenski jezik, se dobijo junaki, ki nam tudi to odvzamejo ali pa kako zaokrenejo. Slovenski učitelj ne sme niti v teh dveh slovenskih urah učiti učence pisati in čitati slovenski. Lahko se razgo-varja z njimi, lahko jim pravi pravljice ali karkoli, le pisati in čitati jih ne sme učiti, zakaj to, bi bil grozen zločin. — Nikar se ne smejte, to ni šala, kot je vse to neverjetno, je čista resnica! To se izvaja v tržaški okolici in še marsikje.
Nekaterim zagrižencem se zdi tudi Gentilejeva reforma preblaga, premila; v svoji nestrpnosti ne morejo čakati dveh, treh . let na popolno smrt naše šole in so zato prepovedali za slovenske šole slovenske knjige. Na slovenskih šolah s€ ne smejo uporabljati slovenske knjige! — Kot je vse to neverjetno, je čista resnica. To se izvaja v tržaški okolici, Namen te odredbe je jasen kot
na dlani:	Slovenski otrok naj se
nauči čim manj! Naj se le izgovarjajo na vse načine, naj se le po kačje zvijajo: namen je samo ta!
Ali pa pojdejo v klasje njih temne želje, ali se uresničijo njih zlobni nameni, ali v šestih letih res usahne v slovenskih otrocih slovenska beseda?
Slovenski starši! Vi ste, ki odločate, vi ste, ki zapovedujete!
V	teh težkih dneh ne omahujte! Naj Judeževa senca ne plaši po naši deželi! — In čujte, če pomislim na vas, odločne Kraševce, na vas, neustrašene Brice, na živahne Vipavce, na Goričane in Tolmince, ki ne poznajo obupa, na smele Istrane in na vse naše druge Primorce, se mi zjasni oko in vse plahe misli se mi razpršijo v nič!
Me šest let, — šeststo let in več bo živela naša beseda med nami! Ne šest, — šeststo let in več bo donela naša pesem po naših selih! In ko bo^-do že zdavna splesnele v arhivih vse krivične odredbe, bomo še vedno tu!
To ni več plaho upanje, živa vera je to in trdno prepričanje.
V	politiki so že aprilski dnevi: danes je še povodenj, jutri se že lahko razlije solnce čez svet.
Poglejte okrog: ali ne diši že vse po pomladi.
Bratje! Nič malodušja, nič strahu: črni pogrebniki so nas prišli prezgodaj škropit!
Schwarzmüller ja, ki je rešil petero .„življenj železničarjev s svojo vestnostjo, in zagotovila rodbini brezskrbno življenje.
Velikansko eksplozija v Južni Ameriki.
700 ljudi ubitih in ranjenih, nad 300 hiš porušenih.
Pretekli petek je nastala v Nitheroyu, blizu mesta Rio de Janeiro, v skladišču razstrelilnih snovi, strašna eksplozija. Ogromno skladišče je zletelo v zrak. Iz razvalin so potegnili okrog 300 mrličev in 400 težko ranjenih oseb. Eksplozija je porušila nad 300 hiš in poslopij. Vsa okolica je opustošena. Skoda znaša več milijonov. Kako je prišlo do te grozne nesreče, ni znano.
Grozna nesreča na Sv. Gori
Spet prihaja žalostna vest o nesreči z vojnim streljivom. Žrtev te nesreče, ki se. je zgodila na pobočju Sv. Gore, je 27-letni Alojzij Čibej iz Dol. Otlice, ki prebiva sedaj pri svojem bratu gostilničarju v vjorici. Ponesrečenec se je nahajal v soboto zjutraj na Sv. Gori, kjer je pobiral železje, da bi si s tem zaslužil vsakdanji kruh. Pobral je velik šrapnel in ga j začel odpirati, da bi pobral iz njega svinec, Nesrečnemu mladeniču se pa to ni posrečilo, ker mu je šrapnel eksplodiral v rokah, katere mu je tako razmesaril, da so mu še komaj visele na telesu. Tekel je še nekaj torakov in je kriknil na pomoč, dalje pa ni več mogel, ker je bil ranjen tudi v noge in je izgubil med tem mnogo krvi. Zčleni križ, ki je bil sicer takoj na licu mesta, ga je radi zaprek pripeljal šele ob 12.45 v bolnišnico. Kljub hudim poškodbam je upanje, da ostane pri življenju. Pogrešal pa bo nesrečnež obe roki.
Šolske oblasti za Trst in okolico so prepovedale slovenske knjige na občinskih šolah s pretvezo, da knjige še niso potrjene od vlade.
Da prej postaneš Italijan, slovenska knjiga mora vstran!
*
Goriški municipij je prepovedal klesati slovenske napise na nagrobne križe na mestnem pokopališču. Pozneje je ukaz preklical, a zahteva za slovenske napise posebno dovoljenje.
Če nisi bil v življenju Italijan, postati moraš, ko si pokopan!
temveč so jih sproti nosili šefu zagrebške policije dr. Bedekoviču. Radi tega Radič ne pošilja Čopiču več časopisov nego samo še hrano.
Novice iz vsega sveta
Caruso in Prpič oMena
Caruga in Prpič, dva razbojnika, ki imata več kot dvajset umorov in ropov na vesti, sta bila obešena v Osjieku (Jugoslavija).
V četrtek ob 10. uri je bila objavljena v razpravni dvorani osješkega sodnega stola potrditev smrtne obsodbe Čaruge in Prpiča - Velikega». Naval občinstva je bil velikanski. Kakor zveri, ki so jih izpustili na svobodo, je pridrvela množica v dvorano in planila po sedežih. V dvorani so bili vsi osiješki sodniki in vsi odvetniki. Poročeval. ci listov so komaj dobili prostor. Čaruga in Prpeč sta prišla v spremstvu 16 orožnikov. Obnašala sta se skrajno cinično. Čaruga ves čas ni odmaknil pogleda od ženske galerije-, Prpič pa je gledal v tla. Ko je objavil predsednik sodnega stola, da je kralj sodbo potrdil, je dvojico nekoliko streslo, toda takoj k našla zopet duševno ravnotežje. Po pre-čitanju sodbe in razlogov je vprašal predsednik obtoženca, če sta sodbo razumela. Caruga je odgovoril:	«Sem.» Prpič:	«Jaz
uidi». Nakar sta se obadva nasmehnila. —
: redsednik: «Naznanjam vama, da bo sodba jutri ob sednih izvršena. Ali imata kako željo?» Prpič: «Kaj si morem želeti?» Čaruga: «Ničesar nimam». Nato ju je opozoril predsednik, da lahko zahtevata duhovnika in se izpovesta. Pripomnil je, da komur odpusti svečenik na tem svetu, temu odpusti tudi Bog na drugem, ter da moreta prositi potom zagovornika kralja za pomilostitev, da pa bo sodba, ako jutri do sedmih ne bo odgovora, izvršena. Nato sta se zločinca cinično zasmejala in predsednik ju je dal od. vesti. V celicah so ju obiskali novinarji. Eden izmed njih je vprašal Čarugo: «Kako li je, Jovo?» Čaruga:	«Kakor običajno.»
Novinar: «Ljudje so govorili, da si se ustrašil.» Caruga:. «Ko sem stal leta 1915. na straži, sem bil na vse pripravljen. Ne bojim se » Novinar: «Ali ti je bilo težko v okovih?» Caruga: «Privadil sem se jih. Ko mi jih preje niso sneli, jih tudi sedaj ni bilo treba. Prirasli so mi na nogi,» čaruga se je dal izpovedati. Prpič je spovednika izprva odklonil ter izjavil,.da ga zadavi, ako pride k njemu, kasneje pa se je dal vendarle izpovedati. Čarugo je obiskala njegova teta, Prpiča pa sestra, ki_ je sedela ves dan pri njem ter plakala. Čaruga
šena. Na morišče sta šla pogumno. Prpič je imel kratek nagovor na zbrano množico (bilo je okrog 1500 ljudi). Prpič je živel še 10 m., potem ko so ga sneli z vešal, kar je gledalce razburilo. Vpili so: «Proč z obeša-njem!»^ Tudi mestni fizik je krvnika oštel. Dejal je, da je to, kar je napravil on, mučenje človeka. Justifikacija Čaruge je potekla brez incidenta.
X. Petek„ popoldne so sneli trupli obeh zločincev Čaruge in Prpiča in ju odpeljali na pokopališče. Najprej so pokopali čarugo v pravoslavnem delu in potem Prpiča v katoliškem delu. Pred sodnim poslopjem se je zbrala velika množica ljudi. Za mrtvaškim vozom je korakala tudi stara Čarugova tetka s svečko v roki.
Peš okoli sveta
- - dni se je oglasil v Ljubljani Avstrijec , Rudolf Cerny, bivši mornariški častnik, ki'
Nova proga v Črnigori
Jugoslovenski min. svet je odobril 2 in pol milijona dinarjev kredita za zgradbo nove železniške proge, IJ bo tekla , od Ska-derskega jezera do Podgorice v Črni gori.
je sprejel poleg, .	-------- F
tega še več drugih obiskov. Na vprašanje njega izdiha vestno opravljal svojo nekega obiskovalca, če se svojih dejanj ke- bo in postal napol mrtev junak. Ol
->iclo ЛЛ rriz-t	I J..J. '..tl	•	.	1.1
Junak do smrti
V Tattendorfu, mali postaji na aspan-ški železnici v bližini Šollenaua v Avstriji, se je v torex pripetil žalosten dogodek, ki bi lahko imel strašne posledice. Postaja je dobila obvestilo, da vozi v par minutah tovorni vlak skozi Tat-tendorf brez postanka. Vlak je res drdral skozi postajo. Ko pa je bil že zunaj kolodvora, so zaropotala kolesa in pod zavorami so se kresale iskre. Vlak je nenadoma obstal. Preplašeni železničarji so hiteli k lokomotivi in našli na nji strojevodjo, ki se je baš zgrudil, okrog njega pa zbeganega kurjača, ki si ni vedel pomagati.
Iz pripovedovanja kurjača je bil strojevodja Schwarzmüller do postaje Tat-tendorf zdrav in vesel. Smejala sta se in se šalila. Naenkrat pa je postal bled kot stena in začel omahovati. V zadnjem. trenutku, predno se je zgrudil, je zbral vse svoje moči in potegnil s pojemajočimi silami za parno zavoro. Vlak je obstal, Z zavornim ročajem še v rokah se je zgrudil zvesti strojevodja mrtev na tla. Ugotovili so srčno kap.
Schwarzmüller je do svojega posled-
služ-
D°,' vi e peš okoli sveta. Na potovanju se nahaja že od 20, avgusta 1923. ter ima za seboj 14,900 kilometrov. Prepotoval je že Južno '
SSr	:	***•«- v Solunu.
jo, Nemčijo, Švico in Italijo do Genove. Tam je potovanje prekinil, ker mu je umrla mati.
Dne 10. novembra 1924. je odšel zn 3vä na pot, prepotoval je Italijo, Sicilijo, Sardinijo,
Avstrijo in potuje sedaj preko Jugoslavije na Balkan, a od tu v Orijent. Preživlja se s prodajo razglednic.
Nov orjaški aeroplan
Medzavezniška zrakoplovna 'komisija je dovolila, da se sme uporabljati v Nemčiji orjaško letalo Junkerjevega tipa, s tremi motorji, za prevažanje potnikov po Srednji Evropi. ' Га novi kovinski enokrovnik ima 400. konjskih sil močne motorje in tehta popolnoma opremljen 4200 kg. Prevaža lahko 10 potnikov in precejšnjo množino tovora. Letalo je določeno za redno zračno zvezo na progi Curih—Monakovo—Dunaj.
». g odgovorilT'ŠNima'šniisfarjMoj^Nilve j njih" utripih* ZST je'
Se ne	dolžn°st in na življenja vlak spremlja-
se ne
ruga z apetitom ter popil liter vina. Pred seboj je imel tudi škatlo «Jadran» cigaret, glede katerih je izjavil, da mu jih je prinesla neka dama. Popoldan sta Čarugo počastili dve dami. Obe sta mu podali roko. Prinesli sta mu kolač. Ko sta zapuščali sodno poslopje, je bilo opaziti, da je mlajša plakala, ludi Prpič je dobil več darov. Med drugim kos slanine. Dejal je: «Jesti imam toliko, da bom moral mnogo nesti s seboj na oni svet.» — Ker je kralj pomiloščenje odbil, sta bila razbojnika včeraj drugo jutro obe.
jočega osobja, ki jih je hotel rešiti. Ako ne b; v zadnjem zdihljaju potegnil za zavoro, bi se zgodila strašna nesreča. Kurjač je bil še novinec in skoraj ni imel pojma o ravnanju s strojem. Vlak bi v polnem diru drvel dalje in povzročil neizmerno škodo. Najbrže ne bi ostal nihče od železničarjev živ.
Železniška uprava bo, kakor se čuje, primerno nagradila junaštvo strojevodje
Cesarjev pravnuk - mehanik
V neki avtomobilski delavnici na Dunaju se nahaja pravnuk predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa kot mehaniški vajenec. Kakor vsak drug vajenec mora tudi on delati tri leta zastonj. Poseča ravno tako obrtno nadaljevalno šolo in dela v delavnici.
.„/^n^žji vajenec je sin kneginje Elizabete Windischgraetzove, hčere pokojnega avstrijskega cesarjeviča Rudolfa in torej vnukinje rranca Jožefa. Ko je sodišče ločilo njen zakon s knezom Otonom Windischgaetzom, ji je prisodilo njene štiri otroke, ki so se vsi posvetili praktičnim meščanskim poklicem. Hčerka Štefanija še obiskuje realno gimnazijo na Dunaju. Najstarejši sin je učenec poljedelske šole v Mödlingu, drugi sin poseča umetnostno akademijo in najmlajši, Rudolf, je, kakor smo gori omenili, mehaniški vajenec.
Radić v zaporu
Radiču se ne godi posebno slabo v zaporu. Preiskovalni sodnik Kerber mu je do-volib da ga sme obiskovati njegova rodbina. Na podlagi tega dovoljenja .obiskuje Ra-diča vsak dan njegova žena Marenka ter mu kuha v arestu čaj. Prinesla mu je celo fotelj, na katerem sedaj sedi in svira na tamburico. V nadstropju pod Radičem sedi bivši komunistični poslanec Vladimir Čopič. Nekoč mu je Radič poslal mozemlske liste, v katerih mu je podčrtal karakteristična mesta. Poleg tega mu je Radič redno pošiljal del švoje hrane. V nedeljo sta se Radič in Čopič sestala ob priliki sprehoda na dvorišču sodnega stola in Čopič je rekel Radiču, da naj mu v bodoče raje ne pošilja novin, ker jih on tudi dosedaj ni dobival,
Grška vlada je prepustila del solunske luke jugoslovenski vladi. Jugoslovenski min, svet je sklenil v sobotni seji, da odpošlje v Solun posebno delegacijo, ki prevzame v upravo prepuščeno pristaniško cono. Solunski guverner je že prijel od svoje vlade potrebna navodila. Jugosl. delegacijo tvorijo zastopniki finančnega, trgovinskega in poštnega ministrstva. Delegacijo vodi sekcijski načelnik Sava Božič.
Mlad ciganski parček
Najsrčnejša želja cigana Šandorja Nikoliča iz Djakova je bila, da bi se poročil njegov vnuk. Deček pa je star šele 12 let in poseča drugi razred ljudske šole. Nikolič je med tem odkril 13-letno siroto Mando pili. pović. ki je stanovala pri nekemu Juhasu. Nikolič mu je za deklico ponudil 2000 Din in kupčija je bila sklenjena. Cigani so se pripravili na veselo svatbo, nenadoma saa je posegla vmes policija, ki je parček, kakor svate, mesto k poroki, odpeljala v zapor. Vsi svatje in poročni funkcijonarji so bili obsojeni na 14 dni zapora. Juhas pa je bil radi prodaje deklice izročen sodišču.
Milijarda
Kaj je milijarda? Kdor dočaka starost sto let, je preživel komaj 3 milijarde sekund. Od dneva, ko je bil Jezus križan, je minilo do danes komaj 60 milijard sekund. Pred 80 milijard, sekund so živeli še Faraoni!
Tekom vojne so vojskujoče se države zapravile na stotine milijard denarja. In na svetu so ljudje, ki posedujejo milijarde lir in celo dolarjev. Koliko lir je moral tak bogataš zaslužiti v eni sekundi, da si je nabral toliko bogastva?
Obsojena detomorilka
Pred sarajevskim sodiščem je bila obsojena te dni mohamedanka Casija Handžiah-metovič, ki je umorila svoje dete, na 3 leta ječe. Zakon predpisuje za umor otroka 15 Jo 20-letno ječo. Zanimiva je utemeljitev te obsodbe. Sodišče je bilo mnenja, da bi bila Časija po prestani 15-letni kazni že prestara za možitev in se torej ne bi mogla poročiti. Zato je bila obsojena samo na tri leta ječe. — Vprašanje pa je, kdo jo bo vzel!
Stanje francoske vojske
Francija ima sedaj pod orožjem 651.984 mož in 33.474 oficirjev. V zasedenem ozemlju ima 103.736 mož in 3.682 oficirjev.
TEDENSKI PREGLED
V	Italiji.
Položaj v državi" še ni razčiščen. Vlada je s svojim brezobzirnim in strogim postopanjem napram opozicijonalnim strankam dosegla le bolj navidezne uspehe. Boj je bolj skrit. Opozicija, ki je še vedno kompaktna, je podobna črvom, ki razjedajo moč fašizma pri korenikah. - Mussolini je okreval. — Matteotijev proces se odnaša naprej in naprej. Vplivu ekstremista Farinaccija pripisujejo razpust glavnega odbora bojevnikov. To je vzdignilo med bojevniki precej prahu. Vlada je motivirala ta korak z neredi v društvu, ponekod da ni bilo predpisanih občnih zborov itd. Res pa je, da so bili ti občni zbori večinoma zabranjeni od policijske oblasti. Zdi se, da se društvo razcepi v dve^ skupini in je le malo verjetno, da bo imela vlada od tega kak dobiček. Shod bojevnikov v Rimu je bil prepovedan. — Drugače: draginja narašča. Marsikje so štrajki zaradi prenizkih plač. Lira še vedno pada. Da bi preprečila padanje italijanske valute, je izdala vlada stroge odredbe proti borznim špekulacijam. Zdi se pa, da je to še poslabšalo položaj. Delo na borzah je skoro popolnoma obstalo. Ponekod je prišlo do hudih demonstracij.
V	NEMČIJI
Nemško republiko je zadel te dni hud udarec: izgubila je svojega vodietlja, predsednika Eberta, ki je izdihnil v soboto, 28. iebr. Operiran je bil na slepem črevesu. Vsa Nemčija žaluje po svojem izbornem voditelju, ki ga bo težko nadomestiti. Kdo bo njegov naslednik, je težko prerokovati. ^— Pogreb predsednika Eberta je bil določen za sredo. — Vsi tuji konzulati v Trstu so razobesili v znak sožalja državno zastavo na pol droga.
Poleg izgube predsednika, je zadelo nemške državljane tudi poročilo o slabi trgovinski bilanci, ki izkazuje 674 milijonov mark primanjkljaja. To dokazuje, v kako slabem gospodarskem položaju se nahaja ta, pred kratkim tako cvetoča država, ki pa je zdaj tako tlačena po zmagovalcih, da se ne more dvigniti. Zmagovalci so vzeli Nemčiji skoro vsako možnost, da se razvija v svojem elementu — industriji in trgovini.
IZ JUGOSLAVIJE
V Jugoslaviji se vršijo posvetovanja in prizadevanja za sestavo delovne vlade. Pripravljajo se novi zakoni, ki bodo predloženi novi skupščini. Tudi opozicija se precej giblje in skuša priti s svojim blokom do čimvečjega ugleda in moči. Od radičevcev se zahteva, da prekinejo vse stike z Moskvo.	______
VSTAJA V KURDISTANU
Nekatera plemena v turški državi so nezadovoljna z novo vlado, zato so se uprla. Vstaja dela turškim državnikom sive lase in ne vedo, kaj bi. Vstaja se širi in so sedaj tudi orožniki Južne Anatolije odpovedali svojo pokorščino vladi. Veliki snežni zameti ovirajo prodiranje vladnih čet. Ministrski svet je razpravljal o korakih, ki naj bi se podvzeli proti vstašem. Skupščina odpošlje k vstašem posebno deputacijo, ‘,ki naj doseže mirno likvidacijo spora. Del poslancev zahteva, da se proglasi obsedno stanje tudi nad Carigradom in Trapecuntom, ki da sta središče reakcije. Vojaški krogi so mnenja, da bo mogoče vstajo zatreti šele tekom par mesecev, ker je vsled pomanjkanja cest aprovizacija armade zelo težavna. Pri vstaših se nahaja več turških oficirjev, ki so svoječasno dezertirali k Angležem. — Mesto K arput so zavzeli vstaši. Karput leži v bližini mesta Diabehar in šteje okoli 12.000 prebivalcev. Znamenit je njegov trg. Vstaja obsega ves Kurdistan in sega na vzhodu do perzijske meje, na jugu pa do bagdadske železnice.
DNEVNE NOVICE
Čitateljem, sotrudnikom in dopisnikom z Goriškega naznanjamo, da bo odslej poslovalo posebno uredništvo za Goriško v Gorici, via Car-ducci štev, 7, I. nadstropje, vsak dan od 10. do 12, in od 13, do 16,
ure.
UREDNIŠTVO,
'tVojne rekvizicije in terjatve
Pozor pred zamenjavo!
V Gorici in Tolminu je posloval te dni neki urad za zaščito upnikov napram Avstriji iz Pulja, Naval ljudi za priglasitev najrazličnejših terjatev pri tem uradu, posebno v Gorici, je bil naravnost ogromen. Ker poteče dne 24. APRILA 1925. nepreklicno rok za prijavo rekvizicij in terjatev, opozarjamo vse naše ljudstvo, da je prijava pri dotičnem uradu za zaščito upnikov služila le bolj za statistiko ter da se radi tega ni odvezano dolžnosti prijaviti do 24, aprila 1925. rekvizicije na lastnem imetju FINANČNI INTENDANCI V TRSTU ter različne terjatve, navedene v zadnjih «Novicah» pod črkami a, b, (ne pa c), d, e, i, g, h, i in j pa PREFEKTURI V TRSTU (sezione trat-j tato di pace). Opozarjamo tudi, da ne prefektura in ne intendanca v Vidmu nista pooblaščeni sprejemati gorinavedenih prijav.
Nekoliko upanja na rešitev pokojnin
težko pričakujočim invalidom, vdovam in vojnim sirotam.
Kakor se nam je sporočilo iz Rima, bo likvidacija pokojnin končana približno s koncem marca t. 1. Nerešenih je še kakih 200 prošenj za civilne ponesrečence, 700 prošenj iz Trentina in Gornjega Adižja ter iz Julijske Krajine 2500 prošenj od strani invalidov, vdov in sirot. Z veseljem, kateremu bo prime-
šana upravičena kaplja dvoma, bo vzelo to vest naše ljudstvo na znanje, ker bi bilo s tem konec mučnemu pričakovanju. Toda z likvidacijo sicer še ni vsa zadeva pri kraju. Ker pridejo spisi po končni likvidaciji k plačilnemu uratiu in od tu k zakladni delegaciji, preteče še nekaj časa do končne rešitve, t. j. do dneva, ko se vročijo strankam pokojninske knjižice. Vsem onim pa, ki jim je višja zdravniška komisija odbila prošnjo za pokojnino ter kateri so se nato pritožili proti temu odloku na podlagi čl. 3. Nam. odloka 6. XII. 1917., št. 2067 za Združene oddelke računskega dvora v Rimu, povemo, da se rešujejo te pritožbe zelo počasi, ker je za to premalo uradnikov, pa tudi pritožbe same da se niso opremile z vsemi potrebnimi listinami. V največ slučajih manjka odklonilni odlok ki ga je prejel prosilec od finančnega ministrstva. Zaradi tega naj vsakdo, ki se je pritožil na računski dvor ter pozabil priložiti odklonilni odlok, to stori v najkrajšem času. In ker je bila v tem oziru višja zdravniška so-misija do sitnosti natančna, bo seveda toliko težje zmagati s pritožbo pri računskem dvoru. Zmagalo se bo' le v slučajih, kjer je pritožba dobro utemeljena in z novejšimi listinami krepko podprta.
Weinberger in je bil sedaj povabljen od karabinerjev v luknjo, kjer bo lahko nemoteno klical duhove.
Tudi vojno streljivo.
V soboto se je pripetila tudi nezgoda z vojnim streljivom, 'ki pa k sreči ni imela tako hudih posledic. V Ravnici pri Batah je 14-letni Rudolf Petrovič kuril doma ogenj. Nenadoma je treščilo v štedilniku in fant je bil hudo ranjen po roki. Izgubil je tri prste.
IZ KOPRIVE NA KRASU.
Dne 2, sebruarja t. 1. na dan svečnice se je vršil 281etni redni občni zbor, pev-sko-bralnega društva «Zarje», Takoj po blagoslovu je začel prihod naših članov, članic in tudi drugih zavednih Koprivcev, na zborovalni prostor, tako, da je bila Zegova dvorana malo da ne polna. Ob 15. uri je otvoril zborovanje predsednik, ustanovitelj našega društva, g. Anton Bole, s svojim jedrnatim te pozdravnim govorom na navzoče, in sicer povdarjajoč, da ravno današnjega dne, pred osem in dvajsetimi leti, je tedanji pripravljalni društveni odbor dobil, od tedanje politične oblasti potrjena pravila ter z istim dnem začel svoje društveno delovanje za procvit in povzdigo naše mladine na kulturnem polju. Kot mnogokratni predsednik ter najboljši poznavalec društva je g. ustanovitelj orisal društveno delovanje od ustanovitve do danes. Iz resnega prepričanja naših članov, da je imelo društvo v g. Boletu veliko zaslombo ter svojo najboljšo silo, ga je enoglasno imenovalo za svojega častnega člana. Nato se je vršilo tajnikovo in blagajnikovo poročilo, prečitanje ter odobrenje društvenih pravil. Iz blagajnikovega poročila nam je bilo razvidno, da je kljub raznim današnjim razmeram društveni napredek nad vse zadovoljiv.
Po izvolitvi odbora se je predsednik Gulič Josip prijazno zahvalil za zaupano mu mesto ter obenem v imenu društva častiial na novo imenovanemu častnemu članu. Tem potom izreka odbor najlepšo zahvalo, društveni članici gospodični Ernesti Zegovi za prepustitev dvorane za zborovanje ter našim zavednim Kopvv-cem. Vtateii kažejo veliko vnemo za svoje domače društvo. Kljub lepemu številu članov se je istega dne vpisalo še 15 novih. Ker je društvo obnovilo svoj nekdanji širši pevski zbor, kateri vsled raznih razmer ni deloval že dve leti, se hoče spet pokazati na našem domačem odru, in sicer ob priliki svoje pomladanske veselice, katera se bo vršila na velikonočni ponedeljek, dne 13. IV. t. 1. z bogatim sporedom, ki bo natančno in pravočasno objavljen.
Pi osi se tem potom sosedna bratska društva, da to uvažujejo.
IZ LIPE
Poročati Vam moramo, kako je končal pri nas pust. V Lipi s plesno zabavo. Zvečer so
snoparji iz Škrbine in so zahtevali, da 1 se ples neha. Ako se mladeniči ne bodo pokorili ukazu, se vrnejo z bombami in razženejo vse navzoče . Mladeniči sc niso zmenili dosti za te ukaze, ker so videli, da so snoparji vinjeni. Snoparji
IZ SELA.
Zelo «drago» vino je pil 50-letni A. Mla. dovan. V neki gostilni v Ozeljanu se ga je nasrkal tako, da je same angeljčke videl. Domov grede je pozabil na vsakdanje brige in tudi na ves ostali svet, ter se zamaknil v svoje ljube angeljčke. V tej prijetni zamaknjenosti ni opazil, da mu je zdrsnila listnica z 1200 lirami, iz žepa. Šele drugi dan je našel svojo ljubo listnico, ki je ležala v cestnem jarku.. Ojoj! Bila je prazna. Ker ui mogel dati orožnikom natančnejših pojasnil, bo listnica težko videla 'svoje bankovce Črez sedem let pa pride morda vendar na dan?
IZ GRAČIŠČA
Minule pustne dni sem bil po opravilih v Gračišču, in navezan na opravila, sem imel priliko razgovarjati se z ljudm; te vasice, ki so se mi priljubili kot nikjer drugod. Njih družba mi je bila zelo všeč in njih obnašanje je napravilo name jako dober vtis. Ljudje so prijazni, veselega značaja, čisto narodnega prepričanja. Skoro v vsaki družini se čitajo «Novice». Vse pustne dni sem slišal mladino peti naše slovenske pesmi; kar je najlepši dokaz razumevanja položaja, v katerem živimo vsestransko tlačeni in oropani svojih pravic.
IZ PRVAČINE
(Prireditev). Tuk. dramatični krožek je priredil v nedeljo dne 22. februarja znano igro «Nebesa na zemlji». Vsled slabega vremena in vsled prireditev po drugih bližnjih vaseh je bilo občinstva le srednje dosti. Ker pa ustanovimo še tekom tega tedna zopet svoje prosvetno društvo, upamo, da bo to v prihodnjih časih s svojimi prireditvami in nastopi privabilo kakor nekoč množice ljudstva v našo Prvačino, ki je vedno prednjačila s svojo mladino na prosvetnem in na drugih poljih.
(Rekvizicije). Preteklo nedeljo je bilo naznanjeio potom županstva, da bo neki podurad odv, Bocciani-ja sestavljal prijave in prošnje glede rekvizicije. Zakteva se 50 L za sestavo prošenj za navadne rekvizicije ter L 20 za vojasxo obleko, begunsko podporo in druge terjatve. Ljudstvu se zdijo te cene previsoke, ker mora že vsa ta povojna leta odrajtovati neprestano zneske za razne cenitve, re-kurze itd.
(Prekrščevanje naših otrok). Že prej omenjena učiteljica prekršča imena naših otrok. Ako se imenuje kdo Zorka ali Slavica, mu zapiše učiteljica na^ zvezek Flora ali kako drugo tako ime. Kako gledajo debelo stariši, ki so poslali veselo Zorko v šolo, a se jim je vrnila žalostna Flora, s katerim imenom se lahko xliče tudi sosedova psica.
IZ KOMNA.
Na pustno nedeljo je imela tukajšnja mladina krasno pustno zabavo s petjem, tamburanjem, tremi igrami in kupletom, jvanv	Z uspehom so prireditelji lahko zadovolji-
fantje priredili ni. Opažale so se sicer površnosti pri ne-udrli domači . katerih diletantih glede glasu in prehi-
trega izgovarjanja, a vse to se da popraviti, le poslušnost in disciplina je priporočljiva. Prizadeti naj bodo tudi ob svoje vloge ravnodušni, ker kvarijo z drugimi kretnjami dober potek igre. Med tamburaši ui bilo potrebne složnosti. Ne
Stavka borznih operantov po vsej Italiji
V torek so pričeli stavko borzni ope-ranti po vsej Italiji, ker zahteva vlada 25% garancijo za vse kupčije. Zato niso kvotirali na borzah nikaki papirji niti devize, razen državnih papirjev. Stavka je prijeten dogodek' v gospodarskem življenju Italije in upliva lahko zelo neugodno na gospodarski položaj. Radi stavke so v listih poročila o valutah izostala.
Radi protestov |je finančni ministeir de Stefano obljubil reformo goriopisane odredbe. In zato so pričele borze včeraj zopet poslovati, seveda s šibkim zanimanjem.
pa niso odnehali. Šli so po temniškega smemo jih grajati, ker so sami mladini, župana, ki se je slučajno nahajal v Lipi, | radi se tudi oni zasučejo, ali še lepši bi in so zahtevali od njega, da gre in ustavi bil složni nastop vseh tamburašev. Po-ples —1 v imenu zakona. Župan, ki je 1 seben vtis na gledalce je napravil kuplet: bil dobre volje, je nasedel snoparjem in ! sedem gospodičen s klobukom v mestnih
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ MIRNA.
Neverjetno, da so še nekateri ljudje pri nas, ki verujejo v vraže ter gredo na lim nekaterim prefriganim sleparjem. Vse tarna, da ni ne zaslužka, ne denarja, za neumnost se pa denar še vedno najde. Pred nekaj dnevi se je pojavil v naši vasi neki gospod-postopač. Ko se je v gostilni dobro najedel in napil, je izjavil,
da je hipnotizer in, da zna priklicati duhove umrlih sorodnikov, naj mu le pove. On si upa z hipnotiziranjem priklicati zaželjene duhove, ki bodo govorili s svojim znancem. Našlo se je res nekaj takih lahkovernežev, ki so temu postopaču zaupali in verjeli. Gospod hipnotizer pa ni imel sreče, ker so mu orožniki zaprli nevidno trgovino. Učeni mož se imenuje R.
zahteval v plesni dvorani, da se ples takoj preneha, čeprav je poprej oti sam dovolil, da se ples lahko vrši do 11. ure. Ker so ga mladeniči opozorili na to nedoslednost, je začel pehati in prišlo je do prerekanja in prerivanja. Nekateri starejšini so nato odpeljali župana iz dvorane. Ples se je nato mirno nadaljeval. — Pozneje so štirje snoparji napadli enega izmed mladeničev, ki se je vračal proti domu. Žugali so mu z revolverji, toda do hujšega ni prišlo radi odločnega nastopa omenjenega fanta. — Tako je končal pri mas veseli kurent. (Morda pa ni bilo tako hudo! - Op. ur.).
IZ VOLČ.
Ta teden nas je zopet zapustilo nekaj domačih faitov, ki si morajo iskati zaslužka v tujini. Upajmo, da se ne vrnejo samo z razočaranji, kakoršnih je prepol-V tujini. Srečno pot in veselo svidenje!
Že nekaj let se vzdiše po dobrem vodovodu, toda kljub potrebi ob času suše, kljub nevarnosti ognja in bolezni, je ostalo vedno in samo pri pobožnih željah. Kakor se sliši in tudi že vidi, se je sestavil odsex vaščanov, kateri bodo s pomočjo g. komisarja napravili, da bo voda tekla, ne da bi bilo treba povišati občinske doklade, česar se posebno bojijo «zunanji». Toraj pojdimo jim raje na roko!
Tudi pri nas je pričel strašiti najnovejši odlok finančne intendance iz Trsta, češ, da je bila premičnina «pokradena od Avstrijcev». Kolikor je nam znano so prišle takoj po evakuaciji v vas italijanske čete. O tem lahko prepriča intendanco županstvo in pa davčni oddelek v Tolminu.
oblekah in sedem priprostih kmetskih deklet v narodnih nošah s srpi in grabljami. Pevski zbor je, četudi šibek, častno rešil svojo nalogo. Ob tej priliki so se lahko naši oblastni organi prepričali, kako je naše ljudstvo mirno, prijazno, če se ravna dobro in pravično z njim. Posebna čast našemu maršalu, da vidi v naših ljudeh dobra jagnjeta in se je res ob vsaki priliki do sedaj dobro in vestne obnašal proti njim.
IZ LOKEV
Pri nas smo se prav dobro imeli ta pust. Staro in mlado se je veselilo. Do neljubih dogodkov ni prišlo prav nič. Plesni prireditelji smo iztisnili fantom marsikatero Urico. Sicer pa nam ni dosti ostalo. Hm nekateri se zgražajo, ker smo napravili čudno stavo. Neki mla-deinč je dejal, da plača stroške, ako se mi, plesni prireditelji (ne capi balio) vle-žemo na sredo plesišča. Pust je pust — pogodili smo se, legli kakor štirje junčki sredi plesišča in se nekoliko potrkali kakor ovčke, in smeha ni bilo ne konca ne krajia. Vse nas je gledalo, staro in mlado. Mi pa se nismo prav nič zmenili za to; smejali smo se tudi sami, saj smo stavo dobili in zalužili veli c zaklad.
Nekateri mladeniči pa so se namazali po obrazu z mastjo, da so se svetili kakor jajce, ali pa žabja stara stran.
Vsi mladeniči so nam ostali zvesti, razen dveh, ki sta šla drugam.
Veseli nas, da se je vršilo vse v redu in da ni prišlo do nikakih sporov in prepirov. Pusta smo- praznovali torej prav dobro, zato se zahvaljujemo vsem mladeničem in dekletom, možem in ženam. — Plesni prireditelji (ne capi).
IZ ZAGORJA NA KRASU.
Na zadnji dopis iz Zagorja treba da izpregovorimo bolj obširno, .-ter stvar mora biti jasna vsem. Govoril bom o Bralnem društvu, tikalo se bo pa koli-kortoliko tudi gasilnega. Nobeno društvo ne dela, kolikor bi moralo. Kako nalogo ima bralno društvo? Ali ne, da širi med ljudstvo zavednost, prosveto in omiko? Res, v prejšnjih časih je mnogo naredilo, saj je to eno izmed najstarejših društev v naših krajih. Že nekaj let se pripravljajo, da bodo proslavili 40letnico obstoja, no, sedaj je že 451etnica. Kje so časi, ko so se Zagorci postavljali s svojo zavednotjo? Ko so . bili na čelu vsemu gibanju in so jih stavili povsod za vzgled? Kako je sedaj? Bralno društvo spi! Samo nekaj primerov. Pri nas obstoji še malo društvo Mladinski krožek, po vojni ustanovljeno, ki je iz svoje pičle knjižnice razposodilo več knjig, xot v istem času Bralno društvo. Dalje je imenovani krožek sklenil, da vsakemu človeku-vojaku naroči «Novice»; mislim, da so tega vojaki veseli. Ali more Bralno društvo kaj podobnega pokazati? Pa bo xdo rekel, da so sedaj taki časi. Ni tako. Delali bi lahko. Zakaj pa drugod? Seveda, če gre tako brez vsakega nadzorstva in vodstva, se morajo računi zmešati in nastati prepiri. Dosedaj je bilo vedno tako, da je ob prireditvi par članov vzelo vse delo na svoje rame in trpelo veliko škodo pri tem, nazadnje nit' zaslužene zahvale niso prejeli. In to samo zato, xer je veliko članov, ki bi hoteli delati, pa ne morejo, ker ne vedo, kaj. Ni čudno, če sc pritožujejo, da imajo vse le nekateri v rokah. Treba bi bilo ustanoviti igralski krožek z režiserjem in vanj naj bi vstopil vsak sposoben. Na ta način bi se prišlo do kake večje igre. Podobno, a bolj priprosto je s pevskim zborom. O drugih nalogah za sedaj ni govoriti.
Potrebno bi bilo, da se društvo strogo loči od gostilne, pa če že more biti vino in podobno, naj bo tudi kontrola. Tu treba reda.
Predvsem pa treba dela. In kdo je za to bolj sposoben ko mladina. Fantje naj zavihajo rokave in vzamejo društva v svoje roke, pa tako, da bodo imeli vsi
delo in vsi besedo.
Upam, da sem glavno povedal. Če bo treba, pa še.
IZ POSTOJNE
V nedeljo, 8. t. m., ob 8. uri zvečer, uprizori tržaška «Čitalnica», ki gostuje tu pri nas pod okriljem dramatičnega krpžka «Soviča» znamenito D. Nicode-mijevo trodejanko «Scampolo». Igro režira A. Širok. V glavnih vlogah nastopita g. Terčič in g.čna Hrovatinova. Tudi vse druge vloge so v dobrih roxah. Za predstavo vlada izredno zanimanje. Predprodaja vstopnic, je pri g. Petriču.
IZ SELA.
Poglavje o vojnem streljivu
ni še končano in tudi tako kmalu ne bo. Kmetu A. Šuligoju iz Malovš je slučajno eksplodirala bomba, ko je bil pri delu. Njegove poškodbe so precej težke, ampak ne nevarne. Dobil je rano na levem očesu in več prask na drugih delih telesa; najhujša poškodba bo pač ta, da ima nesrečni mož zlomljeno levo lopatico.
IZ IDRIJE PRI BAČI
Pri nas se je vstanovila pred 4mi leti Kmet. in del. gospodarska zadruga z načelom ohraniti in zboljšati naše gospodarstvo, podirati ali spodbijati verfžni-
štvo ali oderuštvo z nakupom in razde-ijevEnjem blaga, povzdigniti produkcijo domačih pridelkov in izdelkov ter zboljšali razprodajo teh.
'ustanova je veli.rega gospodarskega pomena in sigurnost naše bodočnosti, ker le zadružno in zjcdinjeno gospodarstvo bo v prid našemu narodu.
Res lepo se je to povspelo v tem kratkem času; sezidalo se je lastno veliko poslopje za rent. skladišče, odprlo 4 podružnice in to z vsakoletnim napired-kom. V letu 1924 je bilo 5'A milijonskega prometa, z lepimi pribitki, akoravno so ogromne naklade in davki. Delile so se tudi že razne podpore potrebnim in nesrečnim. Povzdig in napredek gre po večini odboru, kateri je neumorno posloval tri leta, in dosedanjemu voditelju in ravnatelju Josipu Kosariču, kateri je vsta-novitelj te zadhige. Prišel je pa IV. red. obč. zbor, prišla je pa tudi burja skrajnih koristolovcev, razgnala je stari odbor samo iz strankarstva in koristolov-stva, ker ni hotel biti odbor strankarski.
Izmed starih je bil izvoljen v odbor ravnatelj in še par drugih, ki pa ne sprejmejo mesta radi strankarstva. In tako bo podjetje trpelo in zraven naše ljudstvo. Naša gospodarska bodoč.nost bo le, ako smo združeni in sicer propadeno. — Zaveden član.
Dne 23, t. m. ponoči je podlegel vsled nagle in hude pljučnice naš preč. in vsemu okraju preljubljeni g. dekan Ivan Vidmar v 64. letu svoje starosti. Bil je res vzor duhovnega očeta, naš pravi dušni pastir; ne ozirajoč se ne na levo ali desno, je učil le vero in ljubezen. V štiriletni dobi svojega bivanja in službovanja si je zadobil pri nas splošno spoštovanje. Živel je skromno s svojo sestro in 87 let staro materjo, katera je že več mesecev ležala in bolehala vsled starosti in slučaj usode je hotel — sledila mu je tudi mati; preminula je dne 27. t. m. svečer. — Pogreb, ki se je vršil dne — t. m., je bil jasen dokaz ljubezni in spoštovanja do nje. Udeležba je bila mnogoštevilna s strani domačega ljudstva iz okraza ter civ. oblasti, učiteljstva in duhovščine z Goriškega. — Lahka jima bodi zemljica! — Občan.
Gospodarstvo
Kako požlahtnjujemo sadno drevje
Stari sadjarji soi poznali samo; eno ugodno doibo za cepljenje, in sicer pomlad. Nekateri so pripisovali mlademu mesecu in posameznim dnem posebno ugoden vpliv na uspešno cepitev in na poznejšo rast cepljenega drevja. V novodobnem drevesničarstvu pa razločujemo vobče zimsko in poletno cepljenje. Poltem se nič ne oziramo na luno ali kake druge dneve. Le ob hudem mrazu prenehamo z delom na planem, pač pa lahko cepimo v rokah v topli sobi vsiol dolgo zimo'. Najugodnejši čas sta pa februar in marec. Zimsko cepljenje lahko raztegnemo tudi še na april in maj. Vendar pa velja tu splošno pravilo; čimprej, tem bolje.
Pcteti lahko požl ahtnju jemo od srede junija do srede iseptembra z
očesom (okulacija). Ta način po-žlahtnjevanja ima voliko prednosti mimo cepljenja s Čepiči, da je v dre-vesničarsitivu po vsem svetu iskoro že popolnoma izpodrinil zimsko cepljenje s cepiči. Le prav debele podlage in odraslo drevje precepljamo s cepiči ter mlado drevje v kroni. Vse drugo pa navadno okuliramo.
Zimsko cepljenje s cepiči izvršujemo lahko, na toliko načinov, da bi potrebovali preveč prostora, ako bi vse hoteli našteti in opisati. V bistvu pravzaprav ni razločna med njimi. Le debelost podlage ter posebni namen, ki ga hočemo! s cepljenjem doseči, odločujeta, kako združimo cepič s podlago, da se zagotovo, hitro in trajno zrasteta. Zato tudi ni pravilna trditev, češ da je ta ali oni ce-pllni način absolutne najboljši. Vsak privede do uspeha, ako ga izvršimo na pravem mestu in pravilno.
Pogoji za uspešno cepitev so:
1. svež, zdrav cepič, is popolnoma
razvitimi enoletnimi popi, odrezan po zimi, ko sok miruje, najbolje januarja; 2. krepka, dobro ukoreninjena, mladična podlaga s kolikor mo-gciče gladko kožo; 3. združitev cepiča s podlago na tak način, da se v čim večjem obsegu tesno dotikata
kambija obeh primerno prirezanih delov.
Bistvene važnosti pri cepitvi je
torej kambij, to je tista plast pod kužo, iz katere se navznotrej tvori vsakoletni prirastek na lesu, navzven pa ličje in se vsled tega debele vsi drevesni deli. Le ako cepič in p>odla-go tako združimo', da kambij enega zadene na kambij drugega, se začne med obema tivoriti fflclvo istaničevje, ki že prvo leta zalije rano na vse strani s trdim lesnim obročkom. Ta se petem leto za letom debeli in tako bolj ali manj zabriše sledove cepitve. Napačno je mnenje, češ, da se tudi lesni ploskvi cepiča in podlage zra-teta. To je nemogoče. Prepričamo se lahko o tem, ako več let staro cepitev povprek prerežemo in novi les previdno odstranimo do mesta, kjer sta bila staknjena cepič in podlaga. Videli bomo, da se lesni ploskvi niista sprijeli, ampak sta po vrhu celo porjaveli.
Da se cepič tesno in nepremično v pravi legi drži podlage, dokler se ne priraste, ga je treba trdno prive-
zati. In da ise ne izruši, moramo zabraniti zraku pristop ran. V ta namen skrbno zamažemo cepitve s kako ne-produšno tvarino. Stari sadjarji so vezali z lipovim ličjim ali platnenimi trakovi, mazali, so pa z ilom, ki so ga piolvrhu pokrili z mahom, da :se ni
izsušil in odpadel. V novejšem času so uvedli za vezanje rafijevo ličje, ki je v to svrho boljše nego katera-
PODLISTEK
F. S. DOSTOJEVSKI J:
Razkolnikove sanje
(Odlomek ruskega romana «Zločin in kazen».)
Razkolnikov je sanjal strašne sanje. Sanjalo se mu je iz detinskih let, ko je bil še v domačem mestu...
Sedem let je star in se izprehaja na prazničen dan s svojim očetom po mestni okolici. Vreme je megleno, dan dušeč in kraj taWn, kakršen je ostal v njegovem sporn™. In slika v njegovem spominu je celo še mnogo bolj zabrisana od tiste, ki jo gleda v snu. Mestece stoji na prostem, kakor na. dlani, niti kake vrbe ni v bližini; le v daljavi, čisto ob robu neba, se črni gozdiček. Nekoliko korakov pred zadnjim predmestnim vrtom, stoji krčma, velika krčma, ki ga je na njegovih iz-prehodih z očetom navdajala vsekdar s prcneprijetnim vtiskom in celo z grozo. Tam je bilo vedno toliko drhali, tako zelo so razgrajali, grohotali se in zmerjali, peli tako grdo in hripavo in pogostoma so se pretepali; kroginxrog krčme je bilo polno pijanih in strašnih obrazov... Kadar sta jih srečavala, se je tesno stiskal k očetu in ves trepetal. Mimo krčme vodi steza, prašna steza, in prah na nji je vedno črn. Vije se in
vodi dalje in tristo korakov od mesta zavije na desno okrog mestnega pokopališča. Sredi pokopališča je cerkev iz kamena, z zeleno kupolo, kamor je hodil dvakrat na leto z očetom in z materjo k službi božji, kadar so služili zadušnice za pokojno babico, ki je bila že davno mrtva in ki je nikdar ni poznal. Takrat so vsekdar nesli s seboj kutjo, v beli skledi, zaviti v prt; in tista kutja je bila sladka, iz riža in rozin, ki so bile v podobi križa vilačene med riž. Ljubil je to cerkev in njene starodavne slike, izvečine brez okvirov, in starega svečenika z drhtečo glavo. Poleg babičine gomile, na kateri je bila kamenita plošča, je bil grob njegovega mlajšega brata, ki je umrl šest mesecev star in ki si ga tudi ni vedel in ni mogel spominjati. A rekli so mu bili, da leži tu pokopan njegov mlajši brat, in on se je vsekdar, ko je bil na pokopališču, verno in spoštljivo križal pred gomilo, priklanjal se ji in jo poljubljal. In zdaj se mu sanja, da gresta z očetom po stezi na pokopališče in stopata mimo krčme; on drži očeta za roko in se strahoma ozira na krčmo. Nekaj posebnega vzbuja njegovo pozornost: toliko je tukaj ljudi, cela truma nališpanih meščank, kmetic, njihovih mož in razne sodrge. Vsi so pijani, vsi pojo pesmi, ob vhodu Ltrčme pa stoji telega, čudna telega, To je ena izmed tistih velikih teleg, ki vpre-žajo vanje velike, težke konje in vozijo na njrih blago in vinske sode. On je
vedno rad gledal takšne orjaške vozne konje, dolgogriye, tolstonoge, korakajoče mirno in odmerjeno, xi vlečejo za seboj celo goro in ne obtičijo nikjer, kakor bi jim bilo z vozom laže, nego brez njega. A čudno, zdaj so vpregli v takšno veliko telego majhno in suho, rjavo kmetsko kljuse, eno izmed tistih, ki — mnogokrat je že videl to — časih obtičijo z visokim vozom drv ali sena, posebno xadar voz zastane v blatu ali kolovozu, in jih pri tem kmetje tako neusmiljeno bijo' z biči, včasih celo po gobcu in po očeh, a njega ta pogled tako boli, da ga sili jok in ga mati vedno pelje proč od okna... Naenkrat postane tu pred krčmo jako šumno; iz krčme prihajajo kričoč in pojoč in igraje na balalajke, sami veliki in pijani kmetje v rdečih in modrih srajcah, s suknjami preko rame. «Sedite, sedite vsi na voz!» zakriči eden izmed njih, še mlad in s takšnim tolstim vratom in kakor mrkev rdečega lica, «vse vas popeljem, le sedite!» A taxoj se zasliši smeh in klicanje:
«Takšno kljuse nas bo peljalo? Beži mo!»
«Kaj si bebast, Miholka, ali kaj, da zaprežeš takšno kobilico v veliko telego?»
«Bratci, ta rjavka ima že gotovo svojih dvajset let na hrbtu!»
«Sedite, vse va-s popeljem!» zakriči Mikolka zopet, skoči sam prvi na voz, prime za vajeti in se razkorači na pred-
njem delu. «Lisec mi je z Matvejem že davno ušel naprej,» zakriči s telege, »a ta kobilica je za jezo1; če jo tudi ubijem, kaj zato, saj žre svoj oves zaman. Sedite, pravim! V dir jo poženem, teči bo morala!»
In on prime bič v roke ter se pripravlja z veseljem, da udari rjavko.
«Sedimo, čemu se obotavljtte!» se zagrohoče tolpa. «Ali slišite, dirjali bomo!»
«Ona že deset let ni več dirjala.»
«Pa bo!»
«Nič naj se vam ne smili, bratci; vzemite vsak svoj bič in pripravite se!»
«Udri jo!»
Vsi zlezejo na Milkolkino telego, grohotajo se in delajo slabe šale; šest jih je gori, a še je prostora. Zdaj vzamejo še neko kmetico, debelo in rdečelično, z biseri na glavi; orehe je m se smeji brez prenehanja. Ostala tolpa se tudi smeji, in kako se ne bi, ko bo ta-le suha kobilica v diru peljala toliko težo! Dva možaka na telegi si že pripravljata biče, da bosta pomagala Mikolki. Zasliši se «hi!» a kobilica ne le ne more v dir, temveč še korakoma jedva premika voz; samo z nogami grebe, hropi in se sklecuje pod udarci bičev, ki se usipajo nanjo kakor grah. Smeh v telegi in med tolpo se podvoji, a Mikolka se razjezi in v svojem srdu vedno bolj pretepa kobilico, kakor bi jo hotel prisiliti, da se spusti v dir.
(Konec prihodnjič). !
koli druga tvarina. Mažemo na splošno z mrzlo tekočo- cepilno smolo, narejeno iz smrekove smole in vinskega cveta. Škofjeloški drevesničarji uporabljajo pa že c id pamti veka ped dolge in prst široke bombažaste krpe, prepojene s cepilno smolo. S tem si jako olajšajo in okrajšajo delo, ker ni treba p oseb e mazati.
Preden končamo ta splošna pojasnila, moramo še omeniti, da gladka rez, izvršena z ostrim nožem, veliko pomaga, da se cepitev dobro spone-se. Primeren cepilni nož z ravnim rezilom, ki naj bo vedno ostro nabru-šeno, je cepilčevoi glavno orodje. Pomniti je tudi treba, da rezi na cepiču ali divjaku ne smemo prijemati s prsti ali celo umazati. Zato je treba tudi nož večkrat obrisati. Tudi ne smemo delati, prepočasi, zlasti ako pripeka isolnce in ob vetrovnem vremenu, ker bi se utegnile rezi zasušiti.
Najnavadnejši načini zimskega cepljenja so naslednji:
a) Cepljenje z dol a go (kopula-cija). Ako sta podlaga in cepič vsaj približno1 enako debela, ju združimo- z do-lagoi. V to s vrh o oba poševno popolnoma enako prirežimo in trdno vežimo. Pri nobenem drugem načinu zimskega cepljenja s-e rane tako na vse strani ne zapro in ne dobi kambij ugodnejša stika. Zato- se pa take cepitve že v prvem letu popolnoma zarastejo. Včasih zarežemo cepič in podlago povprek čez obe rezi. Na ta i način dobimo jezička, ki se zagozdita pri stiku v naista-li zarezi. Tako dosežem-oi, da se cepič in podlaga zve- [ žeta še tesneje. Čez par mesecev se držita tako trdno, da ju ne loči noben vihar, kar se sicer rado primeri pri navadni kopulaciji.
Sedlanje. Kadar so podlage debelejše od cepičev, pa imajo vendar še mlado kdžo (za dober prst debeli, dive | do triletni divjaki) jih požlahtnjujemo navadno s sedlanjem. Cepič prirežimo tako kakor pri dolagi ali mu pa kvečjemu naredimci še zarezo (sedlo), da se tem lepše prilega podlagi. To najprej gladko povprek odrežimo, potem pa na oni strani, kjer ima najbolj gladko kožo, posnemimo kožo in nekoliko lesa tako- na široko! in na dolgo, da cepičeva rez ravno porije rano. Pri rezanju cepiča glejmo, da pride 1 cm nad sedlom eno, niže na nais-protni strani rezi pa drugojako. Poganjka iz teh dveh očes pomagata, da se rana na podlagi tem prej in tem lepše zaceli. Cepitev zavežimo kakor pri dolagi. Zamazati jo pa moramo še bolj skrbno, ker ima veliko večje rane. Pri močnejših in starejših podlagah, ki imajo- debelejšo kožo, se večkrat primeri, da nastane rez preširoka. V takem primeru glejmo, da se cepič vsaj na eni strani popolnoma ujema s podlago.
c)	Cepljen j e v zarezo. Pri debelejših podlagah, kjer ne moremo uporabljati niti dolage niti sedlanja, cepimo! lahko v zarezo. Cepič prireži-m-di poševno od dveh strani, tako da nastane trivoglata kowca. Iz podlage pa izrežimo ravno tako dolg in širok trivoglat košček ter namesto njega pritisnemo, v zarezo cepič. Ako je cepitev dobro izvršena, pride na -obeh straneh zareze kambij podlage -v stik -s cepičevim kambijem. Poudarjati moram, da je ta način cepljenja primeren samo za izurjene odrasle ce-pilce, ker zareze v podlago ni tako lahko zadeti. Kdor je količkaj neroden, se lahko zelo ureže.
d)	Cepljenje v sklad, precep ali razkol je najstarejši način požlahtneva-nja. Odtod je delo dobilo ime cepljenje. Tu podlago res precepimo: ali razkoijemo in v precep vklenemo v obliki zagozde prirezami cepič. Menda ni treba razkladati, kako se to cepljenje izvršuje: saj je povsod znano- in udomačeno zlasti pri starejših sadjarjih. Kakor pri vsakem zimskem p ož 1 ah t n j e vanju, tako! je tudi tu treba posebno paziti da se kambij podlage in cepiča ujemata. Vezati cepiča ni potreba, ker ga podlaga drži kakor m kleščah. Za precepljanje starejšega sadnega drevja z debelimi vejami je cepljenje v precep izmed vseh načinov še vedno najboljše.
(Prihodnjič dalje.)
Razno
Italija v kolonijah.
Nekateri listi poročajo, da zbira Italija v afriški -koloniji čete, in sicer na zapadni egiptovski meji, in to zato, ker je Sivar paša odklonil- odstopitev oaze «Džema beb» Italiji.
Telefon med Zadrom nn Splitom,
Dne 23. pret. mes. je bila otvorjena telefonska proga med Zadrom in Splitom. Splitčani žele tudi telefonsko zvezo s Trstom.
Prihod vojne misije ameriške republike Peru v Jugoslavijo.
Južnoameriška republika Peru je odredila, da pošlje v Jugoslavijo vojno misijo, sestoječo iz najboljših generalštabnih oficirjev, da se seznanijo z ustrojem njene vojske. Odtok peruanske vlade je nad vse razveseljiv dokaz o ugledu, ki ga uživa jugosl. vojska v tujini. Pripomnjeno bodi, da je bil — med prvimi pozdravi, ki jih je prejela beograjska občina po osvobojenju, tudi pozdrav mesta Lime, prestolice republike Peru.
□□□□DDDDDDDDaDüüüDÜIIIIÜÜDDDÜODDDDDDÜüaDD
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MIIO-GODINA
NEPREKOSLJIVO
J. S. Godino, Trst
«2Г NEPREKOSUiro Izdeluje dobroznana domača tvrdka
mm-,
Via Scoglio 316 Telefon štv. 18-78
DüDünDDDDDDDDDDDDDDHIODnDDDDDnDDDDDDDnD
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
N@v® pogrebno podjetje
(NUOVfl IMPRESfl) - Trst, Corso V. E. III, 4? (Dri trgu Goldoni)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Za/oga ul, Tesa 31, Tel. 14-02
Seneno
POSLANO *)
za vrt, njivo in travnik, nemškega izvora iz Erfurta j prodaja JUST UŠAJ, agronom, Gorica, Via Favetti 6. — Ugodna prilika !
Podpisani Mihael Mig mo t, pok. Mihaela, iz Bo-ljunca, št. 18., preklicujem in obžalujem vise žalitve, ki sem jih izrekel dne 30. 11. 1924., napram Karlu Kraljiču, Boljunec, 160, in Matiji Žerjalu, Boljunec, 149, ker te žalitve ne odgovarjajo resnici in so bile izrečene v pijanosti. Zahvaljujem se jim, da sta odtegnila kazensko ovad-1 iboi.
Trst, 27. februarja, 1925.
Mignot Mihael
Boljunec, štev. 18.
IVAN KRŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne petebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd.	-	CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. QIOVANNE St. 1
Krompir „Ida“
semenski
več vagonov, kupi Karel Šiškovič, Herpelje-Kozina
KAKRŠNOKOLI SLUŽBO (kot čuvaj, skladiščar ali podobno) išče invalid, zmožen slovenščine, italijanščine in nemščine. Gre tudi na dež-elo. Cenjene ponudbe na upravništvo «Novic».
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le v toliko, kolikor mu zakon veleva.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Pomjana pri Kopru: Vaš
dopis o dekletu Mariji je preoseben in ga ne moremo priobčiti. Pišite nam kaj drugega in priobčili bomo prav radi. Hvala in pozdrav!
Odgovorni urednik : Janko Runtič.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
I J. STOKA-TRST
Via Milano 37
g se priporoča sl. občinstvu v mestu in na ■ H deželi, župnim, občinskim in šolskim 1 Ш uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem _ g	in zasebnikom.
S LASTNA KNJIGOVEZNICA.
■ Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. - « g slov., slov.-italijanskega in ital. - sloven- _ g skega slovarja. — Ima v zalogi vse ® najnovejše slovenske knjige.
■ввнвиаивневнннвее!
Hojstnrejši sloven. denarni zavod
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianea štv. 19, l.n.
♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
♦♦♦♦
tiradne m za stranke od 9 do 13.
Ob[nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
Kmetovalci in Trgovci!
rt
PLUGI,
slamoreznice in dr. poljkdeijski stroji.
Kose .Merkur*
od L 12 1 naprej.
Žveplom šalicu
Monte-catini I
HUOOLf BACHER
Pesu, Detelje
in vsa dru- j ga s zmena 1
UMETNA GNOJILA: superfosfat, čilski soliter, kalijeva sol itd. - CEMENT „PORTLAND4*, šape okoličanske, semenski krompir itd. - UNOVČUJEMO: drva, železniške prage, oglje, maslo, med itd. itd.
KlUBtiJSKlMrgOV. društvo Trst, Via Raffineria 4, Telefon 36-25
Cevljarnica Foreessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST - Via Giuseppe Ca priti štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo!
In šel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
Čevlji za delo
L 48--
Cevlji za delo
L 48- —
Ljubljanska breditna banka
“" Podružnica a Trsta: Ula XXX Ottobre 11Ä
5-18; 22-981
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
60.000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------
Blagajna je odprta od 9V2 do 12*50 in od 141/2 do 16 ure.