einski poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. ■HMNMHMnMMMEBBBMMMMI ■■■MiaMHMnHMHHnHBB DOMŽALE, 24. X. 1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA 15- Dan mrtvih ... Bolečina... Mama, boli me srce, ker ti lahko dam rože samo na grob, in ne v roke... m Bauer Jože Smole v Domžalah m m H Občinska konferenca SZDL Domžale delovne ljudi in občane §1 na pogovor z Jožetom Smoletom, II predsednikom Republiške konference Nočna akcija Postaje milice in požarnega inšpektorja: Kolikšna je naša varnost ponoči?_ Da bi ugotovili, kako varujemo družbeno premoženje, sta Postaja milice in požarni inšpektor organizirala ob koncu septembra nočni obhod in pregled objektov — 7 7 delovnih organizacij v Domžalah in okolici. Kaj sta ugotovila, preberite na strani 7 23. kros Dela: Organizacijski in tekmovalni vispeh Domžalčanov... V soboto, 15. 10. 1988 je bila | Domžalah najmnožičnejša at-letska prireditev leta v Sloveniji, ^eč kot 1000 tekmovalcev v '4 kategorijah je v lepem sončnem vremenu teklo po novi sJezi za kros v domžalskem Športnem parku. Domžalčani so dosegli izre-tfen organizacijski, pa tudi tekmovalni uspeh, saj so osvojili kar dve prvi mesti. Prispevek o tem velikem tekmovanju je pripravil glavni organizator in vodiš tekmovanja Marjan Gorza Pokopališki red v javni razpravi V tridesetdnevni javni razpravi je osnutek Odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Domžale. Osnutek je natisnjen v Skupščinskem gradivu št. 30, ki ga občani lahko dobijo na sedežu svoje KS. Na podlagi javne razprave bo oblikovan predlog Odloka. Javna razprava se bo zaključila v začetku novembra 1988. Več o tem na strani 9 SZDL Slovenije, o aktualnih političnih razmerah. Pogovor bo v četrtek, 27. oktobra 1988, ob 17. uri v novi kinodvorani v Domžalah. Sodelovanje s pobrateno občino: Skupna številka Domžalčanov in Koprivničanov »Naše sodelovanje okrepiti in konkretizirati«, je bilo geslo delovnega obiska članov Uredniškega odbora Občinskega poročevalca pri naših kolegih v uredništvu GLASA PODRAVINE. Lepo se je bilo videti s starimi prijatelji, kolegi, izmenjati izkušnje, oceniti sedanjo situacijo in se dogovoriti za še uspešnejše sodelovanje. Da bi bilo to še bolj konkretno, smo se dogovorili, da ob prazniku občine Koprivnica izdamo skupno številko obeh glasil, katero boste lahko prebrali občani naše občine, prišla pa bo tudi na domove delovnih ljudi in občanov v Koprivnici. Ob tej priložnosti so se srečali tudi predstavniki obeh občinskih konferenc ter se dogovorili za še uspešnejše sodelovanje. v. V. Ali že veste? Mengeški nakupovalni center Da v Mengšu gradijo novo veliko trgovino — vedo Mengšani in tisti občani, ki se vozijo vsak dan mimo stavbe mengeške krajevne skupnosti na Kidričevi. .. TGDO Napredek urejuje v spodnjih prostorih veliko samopostrežno trgovino. Dela so že skoraj pri koncu, zato odprtje pomembne pridobitve za mengeško preskrbo lahko pričakujemo v kratkem. Prenova tudi v Občinskem poročevalcu: Izboljšali bomo časopis Naše glasilo OK SZDL Domžale, ki ga izdajamo v 15.000 izvodih, želimo izpopolnjevati in izboljševati. Na seji Sveta za informiranje, ki je bila v četrtek, 13. 10. 1988 smo o nalogah, ki so pred nami celovito razpravljali in si zastavili 10 posebnih ciljev. O prenovi Občinskega poročevalca bo razpravljalo tudi Predsedstvo OK SZDL Domžale, vabimo pa tudi vas, da se oglasite. Silvo Karo in Janez Jeglič na poti v Patagonijo: Srečno, naša alpinista... V začetku oktobra sta odšla na novo odpravo »Patagonija 88« člana PD Domžale Silvo Karo in Janez Jeglič-Johan s snemalcem Boštjanom Korbarjem. Na priložnostni svečanosti so jima zaželeli srečno pot predstavniki matičnega PD ter pokrovitelji. Udeležili smo se slovesa od alpinistov, o tem pa poročamo na strani u i I 28. oktober praznik KS Jarše - Rodica V spomin na borbo partizanov na Golčaju 28. oktobra 1941 (tedaj so padli trije občani njihovega kraja) praznujejo v KS Jarše-Rodica svoj krajevni praznik. V tej srednjeveliki KS živi 1800 prebivalcev v nekaj več kot 400 gospodinjstvih.' Ob krajevnem prazniku je naš odgovorni urednik Matjaž Brojan opravil pogovor z Rudijem Žavbijem, predsednikom Sveta KS. POGOVARJALI SMO SE Z RUDIJEM ZAVBIJEM, PREDSEDNIKOM SVETA KS JARŠE-RODICA stran 5 Marsikaj so doslej že zgradili (o tem pišemo v tej številki), njihova želja pa je, da bi zgradili še kanalizacijo v Srednjih Jaršah ter v Grobljah. I Zaskrbljenost in podpora ... Ob izidu te številke našega glasila bo za nami težko pričakovana 17. seja CK ZKJ, ki naj bi se odzvala številnim klicem po razumu, obvladala strasti in umirila prenapete mednacionalne odnose v državi. Le največji optimisti lahko upajo, da nas bo popeljala v mirnejše, zlasti pa demokratičnejše in bogatejše čase. Težko je verjeti, da politični spopadi takšne ostrine in razsežnosti ne bodo pustili dolgotrajnih, neugodnih posledic za sožitje narodov in narodnosti Jugoslavije. V teh dramatičnih dneh, ko živimo med strahom in upanjem, so v naši občini potekale temeljne kandidacijske konference, na katerih smo razpravljali o kandidatih za člana Predsedstva SRS, evidentirali za člana Predsedstva SFRJ iz Slovenije in se pogovarjali o pripravah na V. občinski samoprispevek. Na teh in mnogih drugih sestankih v KS in delovnih organizacijah pa so v ospredje nenehno prihajala aktualna vprašanja sedanjih kriznih razmer. Vsaka kriza je svojevrstna preizkušnja za državno vodstvo, politiko in prebivalstvo. Za slovensko vodstvo, politiko in zlasti ljudi, lahko z gotovostjo trdimo, da to preizkušnjo dobro prestajajo. Povsod je bilo izraženo jasno stališče, da se nočemo sprijazniti z mračnimi vizijami »enotne« Jugoslavije po Miloševičevem receptu ali izrednim stanjem, ki ga napovedujejo drugi. Z veliko občutljivostjo in ogorčenjem ljudje zavračajo rušenje ugleda slovenskih politikov in histerične napade na vsako demokratično pobudo iz Slovenije. Slovenska politika še nikoli v povojni zgodovini ni bila deležna tako nedeljene in intenzivne podpore javnosti, kot prav sedaj in to predvsem pri njenem boju za gospodarsko in politično reformo in pri zavzemanju za ohranitev samostojnosti in suverenosti naše republike. Kaže, da bomo skladnost slovenske politike z interesi ljudi kmalu še enkrat potrjevali. Vse večja je verjetnost razpisa referenduma o predlogu amandmajev k Ustavi SFRJ, ker soglasje o nekaterih spornih amandmajih v ustavni komisiji SFRJ ni doseženo. Slovenska stališča do amandmajev, ki posegajo v odnose v federaciji, so nesporna in načelna; nasprotujemo spremembam ustave, ki krnijo pristojnost republik in s tem tudi njihovo suverenost. Če amandmaji ne bi bili sprejeti, bi bila po splošnem mnenju v Jugoslaviji, Slovenija kriva za ustavno krizo. V tem primeru bo še kako pomembno ponovno dokazati, da stališča skupščine SRS do ustavnih amandmajev temelje na splošnem mnenju prebivalstva SR Slovenije. M. J. Izjava predsedstva OK SZDL Domžale Delovni ljudje in občani na temeljnih kandidacijskih konferencah in sestankih družbenopolitičnih organizacij v KS in DO spontano izražajo strah in zaskrbljenost za usodo SFRJ in prihodnost mlajših generacij; ob tem pa dajejo podporo slovenskemu političnemu vodstvu v prizadevanjih za ohranitev slovenske državnosti in suverenosti v skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, temelječe na Avnojskih načelih. Vse bolj je namreč očitno, da gre za organiziran pritisk na SR Slovenijo kot najrazvitejši del Jugoslavije, v kateri se gospodarska, družbena in politična prenova za »socializem po meri ljudi« ob doslej morda najizrazitejšem konsenzu vodstva in ljudstva najhitreje in najresneje uresničuje. Ti pritiski, ki resno načenjajo mednacionalne odnose, se kažejo v neutemeljenih, včasih celo na lažeh temelječih napadih na slovensko vodstvo in poskusih diskreditiranja posameznih najodgovornejših funkcionarjev naše republike. Odločno zavračamo zadnje obtožbe vodstva SR Srbije, ki skuša prenašati odgovornost za zaostrovanje razmer v državi in spodbujanje spopadov med narodi na politično vodstvo SR Slovenije in mu očita, da deluje nelegitimno, v nasprotju z interesi slovenskega naroda. Prav tako ne sprejemamo ocene predsednika predsedstva SFRJ, da kdor zavira sprejem ustavnih ^sprememb, za katere smo se v SFRJ dogovorili, mora nositi odgovornost pred vsemi narodi. Takšne ocene in zahteve po brezpogojnem sprejemu vseh predloženih ustavnih amandmajev kažejo na pripravljenost kršiti tudi osnovno načelo in bistveno ustavno določbo, da se spremembe k ustavi SFRJ lahko sprejmejo le s polnim soglasjem vseh socialističnih republik in pokrajin. Spoštovanje tega načela, kot izraza suverenosti narodov, v Sloveniji zahtevamo še posebej upravičeno, saj naše pripombe temelje na široki demokratični javni razpravi. Tako srbskemu vodstvu kot nosilcem omenjenih ocen in zahtev smo delovni ljudje in občani domžalske občine kadarkoli, tudi na referendumu, če bo to potrebno, pripravljeni dokazati, da politične odločitve in ravnanja Skupščine SRS, Predsedstva SRS, CK, ZKS in Predsedstva RK SZDL temelje na opredelitvah večine prebivalstva Slovenije. Od vodstva SR Slovenije javnost pričakuje še več odločnosti in odkritosti pri ocenjevanju razmer v Jugoslaviji in spopadu z dejanskimi nosilci nacionalizma, ki ogroža enotnost in mir v Jugoslaviji. V naši občini smo razvili mnoge oblike sodelovanja z občinami vseh naših republik in pokrajin v prepričanju, da le neposredni stiki med ljudmi različnih narodov in narodnosti omogočajo medsebojno dobro poznavanje in razumevanje ob upoštevanju razlik in specifičnih pogojev razvoja v posameznih okoljih. Ob pogostih izmenjavah izkušenj pri iskanju novih poti so nas razlike bogatile in zato ne moremo razumeti in sprejeti zahtev po nasilnem poenotenju, centralizaciji in unitarizmu. Zato z neomajnim prepričanjem podpiramo izjavo predsednika RK SZDL tov. J. Smoleta v kateri med drugim pravi: »V jugoslovansko federacijo se nismo vključili zatona bi si omejevali svobodo in enakopravnost temveč zato, da bi si ju trajno zagotovili.« Predsednik OK SZDL Domžale Maks Jeran I Pregled novozgrajenih in adaptiranih objektov na področju vzgojnoizobraževalnega programa iz sredstev samoprispevka IV. občine Domžale: KAJ VSE SMO ZGRADILI? V minulih štirih samoprispevkih je bilo z bistvenim deležem sredstev občanov pridobljeno veliko družbeno bogastvo, zgrajena je bila praktično popolnoma nova školska mreža v vsej občini... Ugotoviti smemo, da smo tedaj v šestdesetih letih pravilno zaznali, kje so temeljne družbene potrebe. Rezultati naših skupnih prizadevanj in skupnih sredstev so trajen spomenik moči, solidarnosti, humanosti in družbene osveščenosti. 1. Osnovna šola TRZIN — 3642 m2 novogradnje Izvedeni so bili sledeči prostori: Matična učilnica, specialna učilnica, knjižnica in čitalnica, telovadnica s pomožnimi prostori, klubski prostor, polska kuhinja z večnamenskim prostorom, upravni prostori, kotlovnica s pomožnimi prostori in deponijo, komunikacijski prostori, zaklonišče in zunanja ureditev skupno za 480 učencev v 8 nižjih in 8 višjih oddelkih. Objekt je financiran iz III. samoprispevka, iz IV. samoprispevka se je financiral del investicije. Vrednost: 157.272.958 — v letu 1985 2. Vrtec MENGEŠ — 855 m2 novogradnje Vrtec Mengeš sedaj deluje s potrebnimi 8. igralnicami, od tega sta 2 za jasli, poleg s,ta centralna kuhinja in pralnica za 4 vrtce, večnamenski prostor, upravni prostori, kotlarna in zunanja ureditev za 156 otrok v 8 oddelkih. Vrednost: 110.800.124 - v letu 1985, 159.630.384 - v letu 1986 3. Osnovna šola RADOMELJSKE ČETE PRESER-JE — 857 m2 novogradnje, 355 m2 rekonstrukcije V sklopu novogradnje smo pridobili sledeče prostore: lastna kuhinja, večnamenski prostor, knjižnica, gospodinjska učilnica, toplotna postaja, pralnica, zbornica, priprava učiteljev, garderoba in zobna ambulanta, adaptacija specialnih učilnic z opremo, potrebne komunikacije in del zunanje ureditve. Vrednost: 6.232.243,— din v letu 1985, 293.352.996,— din v letu 1986, 174.586.684,- din v letu 1987 4. Osnovna šola JARŠE — 290 m2 novogradnje, 430 m2 adaptacije Pridobili smo 2 novi matični učilnici in potrebne komunikacije ter adaptirali celotno šolo s 4 učilnicami. Sredstva le začasno pre-moščena s samoprispevkom IV. Ob koncu gradnje vrnjena iz združene amortizacije OlS-a. Vrednost: 16.000.000,— v letu 1985. 5. Osnovna šola DRAGOMELJ — 79 m2 adaptirano Opravljena je bila adaptacija vseh učilnic z rekonstrukcijo 1 učilnice, preurejena je bila kotlovnica z deponijo in podstrešni prostori. Del sredstev je zagotovil OIS Domžale. Vrednost: 3.681.412,- v letu 1987. 6. Osnovna šola JOSIP BROZ TITO — 449 m2 novogradnje, 1828 m2 rekonstrukcije Pridobljeni so bili naslednji novi prostori: razdelilna kuhinja, mala telovadnica, upravni prostori, knjižnica in čitalnica, potrebne komunikacije ter rekonstruirali in adaptirali sledeče prostore: specialne učilnice, dve matični učilnici s kabineti ter delno praktično vse preostale učilnice, jedilnico, telovadnico in zamenjali celotno streho. Vse učilnice smo dokompletirali z opremo in učili. Vrednost: 140.000,- v letu 1985, 11.827.632,- v letu 1986, 812.209.526,- v letu 1987, 50.000.000,- v letu 1988 7. SKUŠ Domžale a) Delavnica na Ljubljanski 105 — 365 m2 novogradnje, 1140 m2 adaptacije Pridobljeni so bili naslednji prostori: razrezovalnica, varilnica, ročna delavnica, nadstrešnica, sanitarije, deponija premoga, potrebne komunikacije in zunanja ureditev. Adaptacija je zajela celoten stari obstoječi objekt kompletno z zamenjavo oken, vrat, dela podov, instalacij, pleskarskimi deli in delom opreme. b) Učilnice na Ul. talcev 19 a — 83 m2 novogradnje Pridobili smo manjši obseg potrebnih prostorov za normalno poslovanje šole vsled preselitve uprave iz prostorov Ljubljanska 105, ki so se adaptirali. c) Zamenjava in obnova strehe na Ul. talcev 19 a — 870 m2 rekonstrukcija Obnovili in zamenjali smo celotno streho starega obstoječega objekta v površini 870 m2 z trapezno pločevino. Vrednost: 8.172.724 din v letu 1985, 13.608.135 din v letu 1986, 13.919.919 din v letu 1987 — 817.028.628 din v letu 1988 za delavnice na Ljubljanski 105 (odprodaja objekta 407.731.000) 136.821.082 din v letu 1988 za učilnice na Ul. talcev 19 a 199.811.618 din za zamenjavo strehe na Ul. talcev 19 a 8. OŠ M. Koželj Dob a) Prizidek k šoli — 465 m2 novogradnja, 35 m2 adaptacije Pridobili smo naslednje manjkajoče učilnice: gospodinjski pouk, glasbeni pouk, likovni pouk, slovenski jezik z moralno vzgojo, zemljepis in zgodovino ter knjižnico s čitalnico. Poleg tega smo zgradili še garažo za kombi in shrambo za orodje. Istočasno smo adaptirali pionirsko sobo, ki bo lahko služila kot zobozdravstvena soba. Istočasno smo zgradili novo plinsko postajo, črpališče tekalne kanalizacije, obnovili staro fasado ter uredili zunanjo ureditev z parkiriščem. Vse novozgrajene prostore smo opremili z najsodobnejšo opremo Iri učili. b) Adaptacija specialnih učilnic — 230 m2 adaptacije Vsled starih instalacij in zastarele opreme specialnih učilnic smo obnovili naslednje učilnice in njihove kabinete: tehnični pouk z kabinetom, fizika in matematika s kabinetom ter kemija in biologija. Vsi prostori so pridobili kompletno novo opremo in najsodobnejša učila. c) Zamenjava strehe telovadnice — 561 m2 rekonstrukcije Zaradi stalnih težav z zamakanji na telovadnici OŠ smo izvedli dvokapno streho iz trapezne pločevine z novimi zunanjimi odtoki. Vrednost: 3.324.510,— v letu 1985, 1.043.526,— v letu 1986, 10.720,— v letu 1987, 425.331.518,— v letu 1988 za prizidek novih učilnic, 234.803.669,— v letu 1988 za adaptacijo specialnih učilnic, 97.687.279,— v letu 1988 za zamenjavo strehe nad telovadnico 9. Osnovna šola JANKO KERSNIK BRDO — 729 m2 novogradnje Objekt je v gradnji in bomo s prizidkom pridobili naslednje učilnice: tehnični pouk z dvema kabinetoma, glasbeni in likovni pouk, kemija z dvema kabinetoma, dve učilnici matematike ter potrebne sanitarije in komunikacije. Izvesti bo potrebno tudi adaptacijo učilnice za biologijo, ki jo bomo tako kot ostale učilnice opremili z najsodobnejšo opremo in učili. Adaptacija učilnice za biologijo je trenutno v pripravi in jo bomo realizirali med letnimi počitnicami. Končanje prizidka predvidevamo do junija 1989. Varnost: 117.943 - v letu 1985, 4.533.885 — v letu 1986, v letu 1987, 508.527.704 - v letu 1988 SKUPNO smo pridobili 7735 m2 novogradenj, rekonstrukcija znaša 3614 m2, adaptirano pa je bilo 1879 m2 prostorov. Pregled objektov, zgrajenih v štirih občinskih samoprispevkih Podajamo pregled zgrajenih objektov v vseh štirih občinskih samoprispevkih od leta 1969 do danes ter vas prosimo, da ta pregled objavite v najkrajšem možnem času. I. SAMOPRISPEVEK 1969-1974 Zgrajeni so bili sledeči objekti: Podružnična šola Blagovica Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale Telovadnica, vezni trakt in 6 učilnic pri osnovni šoli Radomeljske čete Preserje Osnovna šola Matija Blejca Mengeš Poleg tega so bila vložena sredstva v sledeče podružnične šole: Dragomelj, Trzin, Krašnja, zgrajeno je bilo asfaltno igrišče pri šoli na Bfdu. II. SAMOPRISPEVEK 1974-1979 Osnovna šola Martin Koželj Dob Osnovna šola Jurij Vega Moravče Podružnična šola Krašnja Osnovna šola Janko Kersnik Brdo III. SAMOPRISPEVEK 1979-1984 Osnovna šola Venclja Perka Domžale Podružnična šola Dragomelj — adaptacija Podružnična šola Ihan — prizidek Podružnična šola Krtina — adaptacija Podružnična šola Vrhpolje — obnova Podružnična šola Blagovica — prizidek Osnovna šola Olge Avbelj IV. SAMOPRISPEVEK 1984-1989 Osnovna šola Trzin — celotni objekt Vrtec Mengeš — celotni objekt Osnovna šola Radomeljske čete Preserje — prizidek Osnovna šola Jarše — obnova Osnovna šola Dragomelj — manjša adaptacija Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale — prizidek, nadzidava, prenova Osnovna šola Martin Koželj Dob — prizidek, prenova Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale — prizidek in obnova na lokaciji Ljubljanska cesta, prizidek in obnova strehe na lokaciji Ulica talcev Domžale Osnovna šola Janko Kersnik Brdo pri Lukovici — prizidek v gradnji V letu 1989 naj bi pričeli z deli na vzhodnem prizidku z učilnicami v Srednji kovinarski in usnjarski šoli Domžale na lokaciji Ulica talcev. Poleg navedenih objektov je bilo uresničeno mnogo naložb po vseh KS v naši občini. Naši gospodarski rezultati nekoliko ugodnejši od republiških.. Zbor združenega dela je na zadnji seji pregledal gospodarsko poslovanje v prvi polovici letošnjega leta in ugotovil, da so doseženi rezultati poslovanja nekoliko ugodnejši kot republiški. To velja za fizični obseg industrijske proizvodnje, za akumulacijsko sposobnost kot tudi za zunanjo trgovinsko menjavo ter kmetijstvo. Lahko se celo pohvalimo, da smo po stopnji akumulativnosti na drugem mestu v Sloveniji, takoj za občino Kamnik. Res pa je, da primerjava z republiko ne pomeni, da je naše gospodarstvo blesteče, saj je znano, da je bila glavna značilnost republiškega gospodarjenja vztrajno in pospešeno padanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki se nepretrgano vleče že celo leto. Fizični obseg je bil tako v prvi Polovici leta približno enak kot v preteklem letu, visoko rast industrijske proizvodnje pa so izkazali v Termitu, Heliosu, Slove-nijalesu, Tekstilu — TOZD Filc, Agroemoni — TOZD Poljedelstvo govedoreja in v Planiki — !TOZD Mojca, medtem ko so največji izpad glede na prvo Polletje prejšnjega leta zabeležili v Leku — TOZD Kemija, Tra-\Mu in v DO Univerzale. J Na področju ekonomskih od-J nosov s tujino so gibanja ugod-| na, saj je izvoz kar za 28 % večji I kot pred letom. K temu sta naj-| več pripomogla Helios in Toko. S ^emu primerni so tudi finančni * kazalci, ki so celo ugodnejši od Pričakovanj. Imeli smo tudi tri izgubaše, Papirnico, SGD Beton - TOZD Gradnje in Melodijo. Omenimo Pa naj, da je bila izguba v papirnici izkazana v prvih treh mesecih pred reorganizacijo delovne Organizacije in je pokrita s tuji-N viri. Rezultati ugodni tudi v kmetijstvu ... Glede na splošno slabo situacijo v kmetijstvu lahko z za dovoljstvom ugotovimo, da so ! naši rezultati dokaj ugodni. Pro-! daja kmetijskega blaga se je ! namreč v letošnjem letu realno ' Povečala za 14 %. Seveda je k 'emu največ pripomogla Praši-S čereja Ihan, ki je po problemih * boleznijo prašičev zopet pričela normalno gospodariti. Tudi °dkup kmetijskega blaga od Osebnih kmetovalcev je bil re- alno, za 5% večji kot pred letom. Pri tem gre v glavnem za odkup mladega pitanega goveda, svežega mleka ter tehničnega in celuloznega lesa. Zaskrbljujoče pa je, da se je zaradi neurejenih cenovnih razmer zmanjšal količinski odkup mladega pitanega goveda letos kar za tretjino. Slabša kupna moč prebivalstva znižuje promet v trgovini... Vedno tanjše denarnice naših občanov so seveda pripomogle, da iz trgovine ne hodimo" več s tako polnimi vrečkami kot včasih. Trgovci beležijo za več kot 6 % zmanjšanje prometa. Tudi s turizmom se vedno manj ukvarjamo, saj je bilo gostov v naši občini 6 % manj kot v preteklem letu, več kot 12% pa manj tudi nočitev. Seveda pa za tuje goste to ne velja, saj so kar za 8% povečali število nočitev v naši občini. KAJ ČE? Zloglasni ukrepi po 15. maju so nam zmanjšali tudi sredstva za osebne dohodke. Tako organizacije združenega dela lahko osebne dohodke povečujejo le do višine, ki je določena z družbenim dogovorom, če pa je dovoljen obseg po dogovoru večji kot po zakonu, pa samo do dovoljene višine po zakonu.. Organizacije združenega dela iz gospodarstva so izplačane de- 1 ŽALNA SVEČANOST: Obvestilo pred dnevom mrtvih Kot vsako .leto bodo krajevne skupnosti in DPO mesta Domžale pripravile pred dnevom mrtvih žalno komemoracijo na domžalskerji pokopališču. Letos bo žaina svečanost na predvečer dneva mrtvih 31. 10. 1988 ob 18. uri. V kulturnem sporedu žalne svečanosti bodo sodelovali Godba Domžale, moški pevski zbor DU Domžale, recitatorji Oš Venclja Perka, spominu pa se bodo poklonili tudi prapori. Občane vabimo, da se žalne svečanosti 31. 10. 1988 ob 18. uri udeležijo. KS Domžale in DPO Domžale lavcu povprečno 487.643.— din kar je 139 % več kot pred letom, medtem ko je bil v SR Sloveniji ta izplačan na delavca 479.970.— din. Torej smo Domžalčani približno v slovenskem povprečju. Še vedno pa so pereči osebni dohodki v Mizarstvu Moravče, Rašici TOZD Moravče ter v Betonu TOZD Gradnje, kjer so izplačevali najnižje osebne dohodke. Sicer pa osebne dohodke občinska politika stalno spremlja. Izvršni svet je pripravil tudi posebno anketo o osebnih dohodkih, ki so bili izplačani za mesec avgust. Glede na zahtevo sindikatov, da najnižji osebni dohodek za polni delovni čas in ob upoštevanju norme ne sme biti nižji od 453.000.— din, so bili zbrani tudi ti podatki. Ugotovljeno je bilo, da je od 10.604 skupno zaposlenih delavcev 811 delavcev za polni delovni čas in ob doseganju norme dobilo osebni dohodek nižji od 453.000.— dinarjev, kar predstavlja okrog 8 % vseh zaposlenih. Po posameznih organizacijah je bilo največje število takih delavcev v DO Univerzale (127 delavcev ali 22,5% vseh ir'i ettjuF niuu oik&m ! u JI BONU Mi ČEVLJARSKA DELAVNICA Milimi M ■miš ODPRTO OD 7.h DO 12j in i* OD I3h DO »' sobota od 8kdo Mh i zaposlenih), v DO Induplati (187 delavcev ali 18,9 %), v Melodiji (47 delavcev ali 41,5 %) in Planiki TOZD Mojca (32 delavcev ali 19,9%). Sicer pa so se v avgustu lahko pohvalili z najvišjim povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu v Obrtni zadrugi EDIGS, PLASTENKI v Radomljah, na BIROju 71 ter v INEA v ustanavljanju, kjer povsod presegajo milijon dinarjev. In kaj so rekli delegati... V razpravi je bila spet največkrat na udaru zvezna in republiška zakonodaja, katera negativno vpliva na gospodarjenje. Zahtevali so, da se preko delegatov v republiški oziroma zvezni skupščini doseže spremembo interventne zakonodaje o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sicer tako, da se bodo osebni dohodki v organizacijah združenega dela, obračunani in izplačani po zaključnem računu za leto 1987 upoštevali v lanskoletno maso sredstev za osebne dohodke. V dogovoru z mednarodnim monetarnim fondom je potrebno doseči spremembo oziroma pomaknitev ciljne inflacije, s čimer bomo preprečili nadaljnji paaec realnih osebnih dohodkov. Velike probleme povzroča tudi izvoz na klirinški in konvertibilni trg, saj izvoza na te trge nista izenačena, zato so zahtevali, da se ta zadeva uredi. Sedanji režim, ki omogoča bistveno boljše pogoje na klirinški trg postavlja izvoznike namreč v neenak finančni in ekonomski položaj. Tak režim je tudi stalen regenerator inflacije, ki ga Zvezni izvršni svet in tudi Zvezna skupščina kljub drugačnim obvezam in opredelitvam ne popravljata. Sifucit izvoza na klirinško območje v letošnjem letu stalno narašča, kar potrjuje nujnost ukrepkanja. Podana je bila tudi pobuda, da se spremeni tudi režim obrestnih mer in obračun-obresti. Sedanje 700 in več odstotne obresti namreč niso sprejemljive in jih poslovni partnerji iz drugih republik večinoma ne upoštevajo. PRISPEVKE ZA NERAZVITE SPRAVITE V ZNOSNE OKVIRE... Gospodarstvo vedno težje prenaša tudi prispevke za manj razvite republike in pokrajine. Tudi letos so se ti povečali ca. 3-krat in ni treba posebno poudariti, da zato onemogočajo vsakakršno akumulativnost in razbremenjevanje gospodarstva. Zato so delegati zahtevali, da se spravijo v zmerne okvire. Če omenimo samo, da gre za vsote, ki za TOSAMO na primer pomeni 20 starih milijard, ni potrebno posebno poudariti, da je sprememba res nujna. Tudi razbremenjevanje stroškov uvoza, ki sedaj dosegajo kar 30 do 40 % od cene, bi kazalo ustrezno zmanjšati. Vse te zadeve bodo posredovane republiški skupščini in preko njenih delegatov tudi na federacijo, vendar pa delegati o njihovem upoštevanju niso optimisti. Deliti ali ne deliti — to je zdaj vprašanje ... Akcija sindikata, da bi naj znašal najnižji, osebni dohodek 453.000.— dinarjev je povzročilo v občini obilo prahu. Na eni strani so delavci in sindikat, ki ta zahtevajo, na drugi pa zopet gospodarstveniki, ki teh sredstev ne bodo mogli zagotoviti, če se hočejo držati vseh ostalih predpisov na podlagi katerih se oblikujejo osebni dohodki. Postavlja se torej vprašanje ali upoštevati zahteve delavcev, ali kršiti zakonodajo. Nazadnje je bil sprejet sklep, naj organizaci- je združenega dela po možno- • sti priporočilo sindikata upoštevajo in ga izvajajo, saj je socialno stanje delavcev vedno slabše. Imeli pa so tudi. pomislek pred nevarno uravnilovko, ki se bo pri tem pričela pojavljati, saj se bodo višali le najnižji osebni dohodki, najvišji pa bodo zaradi omejevanja sredstev ostali na isti ravni. Racionalizirati tudi negospodarstvo ... Pred kratkim smo bili priča reorganiziranju domžalskih organizacij združenega dela, ki so praktično vse zopet postale enovite delovne organizacije. To sedaj zbor združenega dela priporoča tudi negospodarstvu, saj imajo s tem v gospodarstvu pozitivne izkušnje. To predvsem velja za področje šolstva, zdravstva in morda še kje. Podana je bila tudi zahteva, da se z racionalizacijami prične tudi v upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah občine. Zato naj se prouči možnost opravljanja strokovno-administrativnih del zanje v okviru upravnih organov občine. OREL OŠKODOVANCI PREBERITE! Čigavo je kaj. ■ i Delavci postaje milice so v razgovoru s prijetimi storilci kaznivih dejanj ugotovili, da so le ti v letu 1987 in 1988 (do prijetja) na območju občine med ostalim, izvršili tudi več tatvin denarnic in denarja. Navedene predmete so kradli v garderobah športnih prostorov v osnovnih šolah v Mengšu in Domžalah ter v Hali komunalnega centra in sicer v času, ko so bili učenci pri pouku telovadbe, pa tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, ko so se s športnimi aktivnostmi v teh prostorih ukvarjali rekreativci. Nekatere navedenih tatvin so bile postaji milice naznanjene, marsikatera od njih pa ne, zato prosimo vse občane, ki so bili oškodovani na ta način, da se zglasijo pri dežurnemu postaje milice na Ljubljanski cesti 102 v Domžalah. Miličniki so tudi ugotovili osebo, katera je v zadnjih dneh aprila ali prvih dneh maja 1988 izpred stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti v Domžalah s parkiranega kolesa z motorjem ukradla amortizerje. Tudi lastnika tega kolesa z motorjem prosimo, da se čimprej zglasi na postaji milice saj do sedaj tatvino še ni prijavil. poSTAJA MILICE PA NAŠE PLA- ■ Naše razmišljanje: Naši mlinski kamni birokracije... O neučinkovitosti delegatskega odločanja je bilo doslej že veliko povedanega in napisanega. Kljub temu pa kaže ponovno pribiti: kvaliteta in uspešnost delegatskega sistema ni odvisna samo od delegatov. Ta trditev pa se hitro lahko sprevrže v frazo še posebej v tem času, saj je večina oči uprtih na višje nivoje k globalnim vprašanjem družbe, zato je že bežen po-, gled na temeljno raven toliko bolj moteč ali nepomemben. Kakorkoli že, tudi v tem se zrcali odnos, ki je zaradi pričakovanih in napovedanih sprememb še bolj meglen in toleranten. Vse tisto, kar pojmujemo in razumemo kot odločanje v delegatskih skupščinah, bolj aH manj gledamo z veliko rezervo. Do neke mere je tak odnos razumljiv, saj se tudi otrok hitro naveliča ene in iste igrače... posebno, če mu jo vsiljujemo celo otroštvo. Kot je videti, pa se ne igrajo radi samo otroci. Tudi odrasli se radi igračkajo — z delegati namreč. Najbolj očitna igra »s slepimi mišimi« je doživela svojo ponovno reprizo na zadnjem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Domžale. Dnevni red teh sej je napovedoval, da bodo delegati poleg številnih zadev obravnavali in sklepali tudi o predlogu odloka, kije bil zaradi svoje kompleksnosti kar leto in pol v javni razpravi. V tem času so se vsa izražena mnenja o tem dokumentu uskladila tako, da je bil njegov sprejem pričakovan. Na sami seji pa je predlagatelj poskrbel za prvovrstno presenečenje. Točko je umaknil z dnevnega reda, zato ker sam skupaj s pooblaščeno organizacijo in morda še komu ni poskrbel, da bi bil predlog opremljen tudi z vsemi potrebnimi soglasji. To slednje smo zapisali mi, veliko bolj korektno pa bi bilo, da bi delegatom to povedal predlagatelj sam. Prikrivanje dejstev vsekakor ne bi smela biti lastnost strokovno veščim izdelovalcem delegatskih gradiv. Kaj naj rečemo na vse to? Dolgo časa je veljalo prepričanje, da zgolj krajevni faktorji zavirajo, onemogočajo, nasprotujejo, zavlačujejo... toda po vsem tem bi kazalo pogledati tudi pod mlinske kamne upravne birokracije, ki melje kadar pač melje. Naravnani so na svoj način obratovanja ne oziraje se na delegatsko skupščino, ki pa je žal tudi tokrat nasedla le-porečju »uradnih oseb«, ki poleg te elegance dobro obvladujejo tudi zakon, pooblastila, informacije in diskrecijsko pravico... Zanesljivo bi bila situacija povsem drugačna, če bi umik katere od točk dnevnega reda na delegatski skupščini zahtevali delegati sami. Nervoza, preplah, ogorčenje, užaljenost kot, da se bo zaradi tega podrlo najmanj pol občine. Najbolj pedantni uradniki bi takoj postregli s podatki o materialnih posledicah takšne odločitve, najbolj zaslužni politiki pa bi ob tej priliki dodatno zatežili z moralnim vprašanjem samoupravnega ekscesa. S tem posamičnim primerom ne kaže stvari posploševati, tega je tako ali tako že preveč. Prepuščati se ob tem primeru na milost in nemilost mlinskim kamnom upravne birokracije, pa tudi ne gre. Marjan Bolhar Občinski poročevalec stran 3 kLE< Franc Zorman Franc Kerč Stane Rozman Marija Sašu Predstavljamo vam manj znan kraj in njegove ljudi: KS Tomo Brejc Vir in Podrečje... Kraj Podrečje leži v KS Toma Brejca VIR, sicer pa je to manj znan kraj, čeprav leži komaj lučaj vstran od glavne poti od Ljubljane proti Mariboru. Pa smo se odločili, da občanom vendarle predstavimo ta kraj. Malo je bilo tudi krivo dejstvo, da so v KS VIR praznovali krajevni praznik, zato smo v njihovih prostorih sedli za mizo (ni bila okrogla), nastal pa je tale portret kraja. O Po-drečju naj spregovorijo obdani, ki v njem, ob njem ali z njim živijo. V pogovoru so sodelovali FRANC ZQRMAN, predsednik Sveta KS, FRANC KERC, podpredsednik Sveta KS, Stane Rozman, podpredsednik Skupščine KS, MARIJA SAŠO, podpredsednik Krajevne organizacije Rdečega križa ter ZORAN BRV AR, občan Po-drečja. Zoran Itrvar Iz »osebne iž^&fcfiice«, ki jo je moč prebrati na drugem mestu, je videti, da grč v tem primeru za izredno razgibano okolje, ki ima razvite vse oblike družbenega in zasebnega dela, ki živi zanimivo in delovnih načrtov za prihodnje polno življenje. Ko se s sogovorniki pogovarjamo o vsem, kar se v KS Tomo Brejc Vir in v vasi Podrečje dogaja, nam/povedo, da s preskrbo še vendarle niso zadovoljni, saj dve trgovini vseh njihovih zahtev ne zadovolju-jeta v popolnosti. Pogrešajo trgovine s sadjem in zelenjavo, pa slaščičarno in trgovino ali lokal z mlečnimi izdelki. Oskrbljenost s komunalnimi dobrinami se je posebno v zadnjem letu zelo' izboljšala, res pa je, da je še mnogo in preveč cest, ki niso v takem stanju, da bi lahko bili z njimi zadovoljni. Prav enako, je s telefoni, saj je' telefonija enako slabo razvita1, kot je v vsej-občini. Občani živijo v treh naseljih — na VIRU, na Količevem in na Po-drečju. Vključeni so v procese krajevne samouprave, ki je dobro razvita. Dejavne so Skupščina KS, Svet KS, med komisijami pa so tu posebej dejavne: komisija za komunalne zadeve in planiranje razvoja KS, komisija za splošne in družbene zadeve ter gospodarska komisija. Svet KS — izredno dejaven Med društvi v tej KS aktivno delujejo gasilsko društvo, kulturno društvo Franc Bukovec, balinarsko društvo BUD-NICAR, nogometni klub VIR, zelo dejavna pa je krajevna organizacija Rdečega križa. O delu Sveta KS nam je pri- Ceste skozi vas so naposled urejene, spomin na prašne čase pa je le še preteklost. V »prašni« izvedbi obstaja le še cesta proti Ihanu. Doklej? Kdo bi vedel! Klektro Ljubljana-okolica ima svojo I potem dohivamo -.elektriko. tovarno« na 1'odrečju. Od tujo povedoval dolgoletni družbenopolitični delavec Franc KERČ, sicer doma s Podrečja: »Ta naš izvršni svet v KS Tomo Brejc je izredno aktiven. To pa tudi mora biti zaradi izredne količine problemov. Skuša biti tisti organ, ki dogajanja v KS dobesedno »pelje«. To je gotovo dober strokovni servis za kvalitetno delo komisij, vsekakor pa je to najbolj informiran organ o življenju v KS. Istočasno je tudi nekakšen »strokovni sodelavec« za sodelovanje s pristojnimi organi Skupščine KS. Svet KS tesno sodeluje z delegati SIS in tistimi, za zbore KS občinske skupščine. Lahko rečem, pač na podlagi izkušenj, da se člani Sveta doslej vedno pomagali delegacijam za občinsko raven odločanja, da bi ti delegati res predstavljali avtentične interese ljudi s tega območja. Da bi dosegli povratno informacijo, smo v KS vpeljali dokaj dober način obveščanja občanov. To je glasilo VIR, ki izhaja v nakladi 1000 izvodov in ga vsa gospodinjstva prejemajo brezplačno. Sicer je delegatska povezava na ravni KS in občine zadovoljiva, res pa je, da občani nimajo popolnoma nobenega vpliva na odločitve na republiški ravni. Da bi pa omogočili demokratično mero v odločanju, o konkretnih zadevah in v konkretnih okoljih, o tem ne odločamo nekje na ravni KS, pač pa med ljudmi samimi na kraju samem, kjer se te sporne dileme ali vprašanja pojavljajo. V tem je ta oblika naše dosežene demokratizacije. Konfliktnih stanj ni, Svet KS Tomo Brejc Vir uživa med občani ustvarjalno avtoriteto in zaupanje, ki sta vzgib za naše vztrajanje na zastavljenem delu.« Industrija se širi na kmetijske površine V krajevni skupnosti imamo — gledano površinsko — dosti industrije. Nehati bi morali že enkrat neprenehoma povečevati industrijske površine na rovaš kmetijstva. Onesnažuje se zrak v urbanih naseljih, ob tem pa imamo v bližini na Že-lodniku rezervat za industrijsko cono; pa žal zanjo ni zanimanja. Znano je, da se na območje naše KS želi razširjati domžalski Helios, ki je, kot je znano, kemična tovarna. Naše stališče je, da za razširjanje take proizvodnje ni mesta na VIRU oz. na KOLIČEVEM. Odločitev ni lahka, odvisna pa je od načelnosti in vztrajanja strokovnega upravnega organa na eni in vztrajanja He-liosa pri uresničevanju programov na drugi strani. Pri obojih pa bi moral prevladovati osnovni argument -- t. j. interes ljudi, ki na tem območju živimo. Videli bomo. čigavi interesi bodo prevladali .. . V javno razpravo, ki je potekala zelo demokratično, javno. in dvofazno, so bili vključeni vsi prizadeti dejavniki, elementi frontnega delovanja ter drugi. Zaradi vsega tega je odgovornost tistih, ki bi spregledali naše interese in težnje toliko večja. Žal moramo vnovič poudariti staro dilemo, kaj je pomembnejše: tehnologija ali ljudje. Kako smo gradili ceste na Pod reč ju ... Podatke o tem, kako so uredili večino cest v naselju Podrečje, nam je posredoval ZORAN BRVAR, predsednik gradbenega odboVa: »Reči mOram, da je bilo včasih težko, cesta za občane pa pravo breme. Mnogokrat smo jo morali polivati z oljem, tako nevšečnost nam je povzročal prah. Premaknilo se je tedaj, ko smo dobili na sosedovem dvorišču, stopili v stik s krajevno skupnostjo. Jasno pa je bilo že od vsega začetka, da se gradnja ceste prične pri kanalizaciji. Tako je tudi bilo, k sreči pa je k vsej zadevi priskočil tudi SKIS kot sofinancer. Delo smo zastavili v več fazah. Prva je stala 856 milijonov, dobili pa smo pot skozi Podrečje. Druga faza je obsegla pot proti Delavskemu domu, tretja faza pa je uresničila gradnjo dela ceste VIR — Ihan do križišča pri Janušu. Četrta faza vključuje nadaljevanje gradnje ceste Podrečje—Dob. V četrto fazo je vključena tudi cesta proti objektom VGP Hidrotehnik. Mnogo zasebnih interesov V taki gradnji smo bili soočeni z množico zasebnih interesov, kljub temu, da je referendum izredno dobro uspel. Žal ljudje ne izbirajo poti, da bi uveljavili svoje interese. Ob tem, ko je vsako gospodinjstvo prispevalo enkraten znesek 60 000 din, se je izredno izka- KS TOMO BREJC VIR »Osebna izkaznica« Območje krajevne skupnosti To mo Brejc Vir obsega danes 5,5 km!. Glede na to, da na tem območju danes živi skoraj 4000 prebivalcev, je gostota nenaselje-nosti velika. Tu je koncentrirano predvsem delavstvo, saj je preko 1560 prebivalcev aktivnih v industrijski dejavnosti, najbolj pa je upadel delež kmečkega prebivalstva (na območju te skupnosti je le še 13 ljudi zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu). Trgovina in gostinstvo zaposlujeta 70 ljudi, 207 krajanov pa opravlja različne druge dejavnosti. To je popolnoma nova podoba od tiste izpred dvajsetih let tega stoletja, ko je na Viru bilo nekaj močnejših kmetov, več kajžarjev in dninarjev, pa delavcev v mlinih in žagah. Takrat so se še skoraj v vsaki hiši pletle slamnate kite *; ( v ic K ,., ■'„ Danes industrija na tem območju skupaj zaposluje skoraj 2500 delavcev. Največ, 1050, jih zaposluje TOSAMA Vir, nato ji sledi Papirnica Količevo z 950 delavci, za njo Helios Vir in Količevo s preko 400 zaposlenimi delavci, manjša pa je zaposlenost v Žito in RTP Podrečje in pri zasebnih obrtnikih. Industrijske zmogljivosti so bile obnovljene in nekolikokrat dogra-jevane. Tako se je Tosama razvila v veliko moderno industrijsko podjetje sanitetnega materiala. Papirnica Količevo le še z nekaterimi detajli spominja na nekdanjo tovarno in njen novi kartonski stroj in druge nove dozidave in ureditve predstavljajo uresničitev teženj delavstva. Nekdanja Marxova tovarna lakov in oljnih barv je prerasla v uspešno industrijo s sodobno tehnologijo in raziskovalnim oddelkom. Na Viru je zgrajen velik silos za shranjevanje žitaric in še marsikaj, nekdanji Vardijev mlin, ki je tik, pred vojno napovedoval začetek industrije, pa je danes tovarna jedilnih in tehničnih olj. Brez dvoma je značilnost tega kraja tudi razvito malo gospodarstvo, ki z raznimi obrtnimi storitvami dopolnjuje nekatere gospodarske dejavnosti, ob tem pa zagotavlja tudi številne potrebne storitve za skoraj tisočera gospodinjstva. Hitra rast prebivalstva je pogojevala izredno hitro in dinamično gradnjo stanovanj, zlasti individualnih stanovanjskih hiš. Samo v obdobju med 1950. letom in letom 1975 je zgrajenih preko petsto stanovanjskih hiš. Vse to kaže na pridnost in marljivost tukajšnjega prebivalstva. Ni pa moglo ostati le pri tem. Tak razvoj je terjal zagotavljanje več energije in Vir J1 dobil poleg več transformatorje! tudi industrijsko električno kabel sko zanko, razdelilna postaja drečje pa napaja nizko napetostn" omrežje na Viru. Potrebe krajani« in njihova varnost v prometu; vs*,. to je narekovalo sodobno urejanji cest in ulic. Z združenimi sredstfl je bilo zgrajenih več kot 5 km ce*& in ulic. Zvezna cesta, ki potek' skozi naselje Vir, je bila obogaten' tudi s pločniki, kolesarskimi stez9" mi, javno razsvetljavo, avtobusni' mi postajališči in še kaj. Ne sam" kamniška Bistrica, tudi Rača je d?.'' bila nov most, reko pa so z regula cijo ukrotili tako, da ne poplavil'9! več in nekdanja kisla zemljišča" S!! že postala urejena in donosna. Dom igre in dela, ustanovljen,^ Tosami, je bil sicer ukinjen, mjed' rod pa je dobil na voljo dve nov1 vzgojno-varstveni ustanovi, od k?" terih ena nosi ime dr. Igorja-Pavl3 Lunačka kot pionirja urejanja družbene skrbi za mater in otroka v SR Sloveniji. Svoje šole to obmbJ-je resda nima( otroci pa obiskujejo osnovni šoli Martina Kožeija v ti.0' bu in Josip Broz Tito na Rojah. 1* vse te dobrine so svoj delež pri' spevali tudi tukajšnji prebivalci 2 več oblikami samoprispevkov. Nekdaj sta bili na Viru dve majh-ni trgovini. Sedaj imamo tudi dv« sodobni, moderni trgovini. I" uspešno skrbita za preskrbo prebi' valstva. Po vojni zgrajen zadružni dom je urejen ob pomoči občanov in organizacij združenega dela tega območja v sodoben Delavski don1; V njem so zagotovljeni vsi pogol1 za uspešno delo krajevne samouprave. Prijetno je v tem domU' kajti skoraj ni večera, da se v njen1 ne bi kaj dogajalo. Tu imajo' svoj« mesto družbeno-politične organi"; zacije in društva, pa številne delegacije in razna delovna telesa krajevne skupnosti. Kulturno umetniško društvo Franc Bukovec je zelo živahno in skrbi, da z različnimi predstavami popestri življenje in prispeva svoj delež k duhovnemu razvoju kraja. Modra ptica je modelarsko društvo in povezuje mlade tehnike, talente in ljubitelje^ koristno dejavnost. Tako tudi ostala društva — prostovoljno gasilsko društvo Vir, Rdeči križ, športna društva zagotavljajo, da lahko sleherni prebivalec najde zadovolj stvo v neki aktivnosti, taki, ki im najbolje ustreza. Vse to pestro življenje in delovanje povezuje Socialistična zveza delovnih ljudi, tak" kot nekdaj OF, le v drugem čas"' ob drugačnih pogojih. Cesta skozi vas v asfaltirani izvedbi velika pridobitev za vse občane zalo podjetje Elektro Ljubljana okolica, ki je prispevalo znatna sredstva, da smo lahko uresničili zastavljene programe, kasneje pa se je izkazala tudi SKIS. Krajevna organizacija Rdečega križa — množična vključenost vanjo... Kot nam je povedala marija sašo, ima krajevna organizacija RK preko 800 članov. Delo se financira iz lastnih sredstev. Med letom organizirajo člani Rdečega križa več akcij kot so pobiranje rabljenih oblačil, sodelujejo v prireditvah ob tednu RK, v krvodajalski akciji, obiskuje bolne in ostarele, pobirajo članarino in drugo. Člani RK so zelo aktivni v vseh treh naseljih, tako da v občini ocenjujejo člane RK iz te KS kot ene najbolj delavnih. Delo organizirajo po letnem programu; — tako jim dela preko vsega leta nikoli ne zmanjka. »Tudi svoj prapor imamo — kot edina organizacija RK v občini. Poskrbimo, da je prapor vedno tudi ob slovesu od naših članov,« je zaključila Marija Sašo. Stane Rozman, podpredsednik Skupščine KS: Naselje Podrečje je bilo donedavna kmečko, povsem neurejeno, odmaknjeno. Pred desetimi leti so začeli urejati nekatere komunalne zadeve (elektrika in nova TP ustrezne moči, kanalizacija), še naprej pa je ostajalglavni problem — ceste. Ob tem ne smemo pozabiti, da so ravno tedaj uredili Račo, regulirali njen tok, tako da voda ne ogroža več hiš. Kot pri gradnji transformatorske postaje so občani veliko pomaga- li tudi pri gradnji telefonskega omrežja. Seveda so se že ob začetku urejanja cest zavedali, da je glavna moč v povezanosti vseh, ki so ceste rabili. Do ta; kega skupnega pristopa je tudi prišlo, ljudje so se odločili za | samoprispevek in plačilo samoprispevka v enem znesku. Danes imajo v kraju urejene ceste, kakršne so želeli, urediti j je treba le še cesto proti Ihanu, to je do mesta, kjer se končuj« njihova KS. V glavnem pa so bili doslej vendarle ustvarjeni normalni pogoji za normalno življenje ... Težave so tudi stare hiš« V krajevni skupnosti je tudi več starih hiš (poleg Podrečja bi se take objekte našlo tudi na Količevem), ki bi jih morali podreti. Kljub temu, da si v KS prizadevajo, da bi jih odstranili, od upravnega organa s tem v zvezi ni pravega odziva. B. ^>di z delom občanov urejajo v ks Jarše - Rodica Fajfarjevo cesto. Pogovor z Rudijem Žavbijem, predsednikom sveta KS Jarše-Rod i ca 28. oktober - praznik KS Jarše-Rodica Peternelova ulica severno od šole Josip Broz Tito je dobila asfaltno prevleko. koncem tega leta ali do spomladi 1989. Kateri problemi ostajajo zaenkrat najbolj aktualni? V KS moramo nadaljevati gradnje. Zlasti je pereča kanalizacija v Srednjih Jaršah med Mlinščico in Kamniško Bistrico, zelo potrebna pa je tudi gradnja kanalizacijskega omrežja v Grobljah. Pred nami je še rekonstrukcija cest in ureditev O delu KS Jarše-Rodica tu na pragu mesta ali celo v samem mestu vemo zelo malo. Pa se v tej KS dogaja marsikaj. Mnogo je bilo opravljenega dela, postorjeno marsikaj tudi s prostovoljnim delom. Želeli ti zvedeti kaj več o tej srednjeveliki krajevni skupnosti. Praznik — 28. oktober — tedaj občani praznujejo svoj krajevni praznik — je kot nalašč najboljša priložnost za to. Kakšno je zgodovinsko °zadje vašega krajevnega Praznika? Na ta dan 28. oktobra 1941 ?e je odvijala borba na Goltaj u in tako so padli v tej borbi tudi 3 naši občani. V spomin na ta tragični dogodek je KS Jarše Rodica prevala ta datum za svoj krajevni praznik. Predočite nam, prosim, območje vaše KS, navedite •»am nekaj podatkov... Območje naše KS sega ^ed Kamniško Bistrico in cesto Domžale—Kamnik na 2ahodu vključno z Groblja-Bfs na severu sega naša KS do tovarne Induplati Jarše, jugu je meja nekako na cesti Ljubljana—Celje. Na tem območju živi približno 1800 prebivalcev v nekaj več kot 400 gospodinjstvih. Največja tovarna na našem območju je Induplati Jarše, sedež ima Biotehniška fakultete, na našem območju se nahaja Napredkovo skladišče; °b vsem tem imamo še več kot 80 zasebnih obrtnikov. Kako ste v vaši KS organizirali delo? V naši KS je kot tudi drugje najvišji organ Skupščina krajevne skupnosti. Zaseda le dvakrat ali trikrat na leto. Glede na uresničevanje plana in potreb občanov pa opravlja dela Svet KS in njegove komisije za posamezna področja. Med komisijami je najbolj dejavna komisija za urejanje naselja in varstvo okolja. Gotovo je, da je na tem področju tudi največ problemov. Sicer pa delo sloni le na posameznikih, ki smo vsi neplačani za svoje delo. Delo v KS opravljamo v večernem času, ko potekajo tudi vsi sestanki. Ob tem velja pohvaliti prizadevnost družbenopolitično delujočih ljudi v KS, saj ne poznamo težav s sklepčnostjo. Enako velja tudi za sestanke delegacij. Minulo obdobje je prineslo marsikaj, saj ste zgradili in uredili vrsto komunalnih problemov. V preteklih letih res nismo počivali in smo v kraju postorili marsikaj, tako da z upravičenostjo lahko trdimo, da to niso bila mrka leta. Predvsem gre za naše uspehe zahvala skupnim akcijam, skupni volji, delu, hotenju. Ta solidarnost občanov se je že mnogokrat pokazala v konkretnih rezultatih, v skupnih prostovoljnih akcijah. Občani so sodelovali v tako zasnovanih akcijah pri gradnji avtobusne postaje, gradnje 60 m dolgega železniškega perona, na otroškem igrišču pri stari šoli, kjer so uredili 1000 m2 površine in položili 350 m2 tlakav-cev, posadili okrog 65 lip proti Grobljam, pa še marsikaj bi se našlo ... Pri gradnji komunalnih problemov se poslužujemo treh virov. Ko gre za kako gradnjo, v največjem deležu sodelujejo najbolj zainteresirani, enako seveda velja tudi za delež v delu. Drugi vir pri financiranju so sredstva KS (v minulih 4 letih smo pridobivali ta sredstva iz 0,5 odstotka občinskega samoprispevka), sicer pa štejemo tudi nekaj lastnih sredstev. Tretji vir pa so namenska sredstva SKIS-a, ki se gibljejo od 25—60 odstotkov investicijske vrednosti zgrajenega objekta. Iz navedenega je razbrati, da smo izvršili več del kot je bilo planiranih. Izvedba je bila omogočena predvsem URESNIČEN PROGRAM INVESTICIJ V KS JARŠE-RODICA V MINULIH ŠTIRIH LETIH m sred. občanov — kanalizacija Slomškova — kanalizacija Peternelova Šubljeva — kanalizacija Sr. Jarše od Plevna do Severja — kanalizacija Sr. Jarše ob šoli do glavne ceste — rekonstrukcija Slomškove ceste — rekonstrukcija javne razsvetljave Zg. Jarše naselje Induplati — rekonstrukcija javne razsvetljave Zg. Jarše ob žagi Emona — rekonstrukcija javne razsvetljave PTT Peternelova — rekonstrukcija javne razsvetljave PTT Fajfarjeva ulica — izgradnja mostu na Dragarjevi — avtobusna postja — urejeni so bili prostori KS in si iuuišče SLO — izdelan je bil ureditveni načrt za Sp., Sr. Jarše 650 850 12% 25% 200 30% 100 550 30% 10% 12% Emona 350 13% 500 20% 280 '20% 3kom- zaradi ustreznih aktivnosti samih občanov, sredstev samoprispevka ter razumevanja SKIS-a, ki je zagotavljal ustrezni delež sredstev za dokončanje posameznih objektov. Investicije na Peter-nelovi, Fajfarjevi ulici ter mostu na Dragarjevi še niso popolnoma zaključene, vendar imamo zagotovljena sredstva za dokončanje del javne razsvetljave ter PTT omrežja na teh območjih, saj ne delamo napake da bi asfaltirali in urejali ceste, pod katerimi še ni vseh inštalacij in potrebnih komunalij. Naša dolgoročna naloga, ki je pred nami pa je ureditev širšega obrežja Kamniške Bistrice, koder bomo slejkoprei uredili sprehajalno pot in tako sanirali ne- nehno javno — neformalno odlaganje smeti... Kako so vas občani vzeli za svoje, v koliki meri se s svojimi problemi obračajo na vas? Menim, da smo dober servis občanov, navsezadnje saj razpravljamo samo o konkretnih zadevah, ki žulijo občane. Ti čutijo, da smo tukaj zaradi njih in njihovih interesov... Uredili ste jim tudi preskrbo ... Trgovino smo dolgo imeli preko proge na nepravem kraju. Problem ceste, železnice, ki sta bili vmes, je bil velik. Dolgo so potekale aktivnosti za ureditev trgovine, ki jo je naposled zgradil Napredek. Sedaj imamo dobro oskrbo, z njo smo pridobili mesnico in tudi občani so zadovoljni... Imate veliko starejših ljudi, ki so potrebni pomoči? Stalno se pojavlja problem nekaj ljudi z najslabše urejenimi življenjskimi razmerami (takih je približno 10), ki jim skušamo na različne načine lajšati njihovo človeško stisko. Prostori KS so v Gasilskem domu.. .Ali došča za vaše potrebe? Z napeljavo centralne kurjave, ureditvijo skladišča za SLO, ureditvijo skupne dvorane nam prostori za opravljanje dejavnosti ob zelo dobrem sodelovanju z gasilskim društvom popolnoma zadoščajo. Kako boste letos praznovali praznik KS? Katere prireditve ste pripravili? Praznovanjem in slavno-stim ne posvečamo velikih skrbi in tudi stroškov si ne delamo v zvezi s tem. Imamo le slavnostno sejo Skupščine KS, otroci naše osnovne šole pripravijo program, to pa je tudi vse. Kot vsa leta, bo tako tudi letos. M. Brojan Korak k civilni družbi Večina udeležencev (če ne kar vsi) zadnje Republiške konference SZDL Slovenije, ki se je ukvarjala z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bila prepričana, da je ustanovitev Sveta za varstvo teh svoboščin veliko dejanje (M. Drčar-Murko je rekla »zgodovinsko«) za nadaljni razvoj demokracije v naši družbi. Svet sestavlja 30 pokončnih, avtonomnih oseb, strokovno dobro podkovanih za opravljanje te dolžnosti. Kršitev temeljnih pravic je v naši družbi očitno veliko, saj je Svet že prejel številne pritožbe in prošnje za obravnavo. Človekove pravice in svoboščine niso več samo neke abstraktne želje, ki jih postavlja Organizacija združenih narodov in nekatere deklaracije, ampak zahteva vsakega posameznika, človeka, ki želi živeti v pravni, civilizirani državi, kjer bo vedel, da ^i nemočen v primeru, če pride v spor z državo, oblastjo, organi represije. Kako velika je ta želja, je pričalo kar 40 razpravljal-cev na ssji. Na začetku (po odličnem uvodnem referatu prof: Bavcona) so seveda dobili besedo tisti, ki morajo vedno in o vsem povedati svoje mnenje. Sebi se zdijo tudi tako pomembni, da krepko prekoračijo dogovorjeni čas za posamezno diskusijo. Seveda pa jo potem, ko se kazalci približajo drugi uri tudi obrišejo. Tako so mnogi popoldanski razpravljalci govorili pred napol izpraznjeno veliko skupščinsko dvorano. In prav te razprave so bile najzanimivejše, saj so se dotikale številnih kršitev in opozo- rile na primer kršitev pravic otrok, pa zapornikov (ali veste, da stane zapornik družbo mesečno 250 starih milijonov!), invalidnih oseb, verskih svoboščin, razmišljali so o svobodi političnega prepričanja, o pravici do zagovornika, do življenja v zdravem okolju ... Nekateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov tistih dni. Tako se je Boštjan M. Zupančič vprašal, če se nam morda ne bliža »trenutek podivjane kolektivne podzavesti«, nekatera dogajanja pa označil kot »divjanje najnižjega v imenu najnižjega«. Glavne zahteve bi lahko strnili v naslednje točke: 1. odprava zloglasnega 133. člena KZ, s katerim je, kot je slikovito rekel Miloš Mikeln, privezana za vrat svobodna javna beseda; odprava verbalnega delikta. 2. nadzor varnostnih služb in organov represije, 3. sprememba zakonodaje in kazenskega prava, uskladitev z mednarodnimi kodeksi in odprava členov, ki dopuščajo dvoumnosti in svobodne interpretacije, 4. pravica do zagovornika ob vsakem sporu z državo in že ob prvem stiku s policijo, 5. zožiti pristojnost vojaških sodišč, 6. urediti nadzor nad državnimi organi (vprašanje »kdo bo varoval same varuhe«). Še so pomembna vprašanja, ki jih bo skušal osvetliti novoustanovljeni Svet in upamo, da bo njegovo delo pomemben prispevek za več demokracije. Cveta Zalokar-Oražem Razmišljanje delegatke OK SZDL Domžale Cvete Zalokar-Oražem na seji RK SZDL Slovenije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Svoje razmišljanje bi rada začela z neko Konfucijevo mislijo: »Kaj je treba storiti, da bo ljudstvo poslušno? Dvigniti pokončne, da pritisnejo na nepoštene: tako se ljudstvu uravna. Dvigniti nepoštene, da pritisnejo na pokončne: tako se ljudstvu ne uravna.« Zakaj prav ta misel velikega filozofa? Ker sodim, da je končno prišel čas, da ta družba s pokončnimi, poštenimi ljudmi pritisne in uravna vse, ki delujejo nepošteno, samovoljno, zakulisno, skrivnostno in med takšne organe, ki morajo nujno obstajati, poleg nekaterih v oktobru ustanovljenih skupščinskih komisij štejem tudi danes ustanovljeni Svet. Zadnji čas je že za to, saj se s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami DPO in skupščine dosedaj niso ravno pretirano ukvarjali. Vprašanja, ki so se dotikala tega področja so bila potisnjena na obrobje, nezaželena, celo marginalna za to družbo, ki je menila, da je za sebe najboljša in najsvobodnejša. Sestava sveta, dosedanje delo iniciativnega odbora ter metode, način dela in osrednje točke vsebine dajejo upanje, da bo svet lahko opra- vljal poslanstvo, ki ga od njega javnost pričakuje in zahteva; obstajajo možnosti, da bo deloval dovolj strokovno, neodvisno in zaupanja vredno. Kajti posameznik je potem, ko izčrpa vsa legalna sredstva v boju za resnico in pravico, nemalokrat ostal sam v spopadu z oblastjo, državnimi organi, policijo, sodišči. Priznati moramo, da nismo vzpostavili pravega nadzora in odgovornosti organov oblasti, še posebno organov represije. Prav tako, pa je prav ljubljanski proces tudi pokazal kakšne vrzeli so v zakonodaji s tega področja in koliko dvoumnosti je dopuščeno. Sedaj se razkrivanja teh problemov, izpostavljanje teh organov in institucij, eventuelno odkrivanje zlorabe pooblastil... mogoča le ob vzporedni demokratizaciji v družbi. Kajti z vsemi temi vprašanji se ne bi ukvarjali v tolikšni meri, prostora in možnosti za kršenje človeških pravic in temeljnih svoboščin bi bilo bistveno manj, če bi imeli več demokracije: torej svobodne volitve, svobodo tiska, mišljenja, združevanja in govora. Vsega tega pa oblast, politika in država, ki ne prenesejo kritike, kontrole in javnosti v svojem delovanju, ne želijo vzpostaviti. Upamo lahko, samo, da se bo politika končno spametovala in ugotovila, da zaradi takšnih svoboščin in pravic še nobena trdna družba ni propadla, lahko rečem, da je bila prav zaradi tega močnejša, urejenejša in učinkovitejša. Postavlja pa se mi neko bistveno vprašanje. Kako priti do pravih učinkov delovanja takšnih komisij in svetov? Bili smo že priče, in najbrž bomo tudi v prihodnosti, pojava, da se delo takšnih komisij in svetov (tudi tiska) sramoti, blati, jim podtika sovražne namene, nasedanja lažem ipd. To se dogaja zlasti tedaj, ko pristojni organi, institucija ali posameznik ne želijo postreči z argumenti, dokazi in resnico, pač pa se zgolj branijo z napadom. Nihče (noben organ, institucija ali posameznik) ne bi smel misliti, da je nedotakljiv, izumreti morajo svete krave v naši družbi, ki bi bile zaščitene pred mnenjem javnosti in odgovornostjo za svoje delovanje. Ne sme biti nedotakljivih ljudi, ne sme biti občutljivih delikatnih tem, nevarnih in neprijetnih vprašanj. Res smo v preteklosti mnoge »zaščitili« na tak način, ali bolje rečeno takšen status in pomen so si pripisali kar sami. V boju s takšnim mišljenjem pa je edino sredstvo za delo Sveta, JAVNOST, ta je edina realna družbena moč, zdi se, da pred njo vendarle trepetajo »nedotakljivi«. Javnost mora doseči, da bodo na pozive, vprašanja, dileme, ki jih bo postavljal svet — odgovarjali vsi vprašani in poklicani in to z argumenti, torej s konkretno informacijo. S tem lahko pričakujemo počasno vzpostavitev civilne in pravne! družbe, v kateri bo posameznik čutil, da je tudi nekaj vreden. občinski poročevalec stran 5 November — mesec boja proti alkoholizmu Uresničitev sindikalne zahteve V oktobru bo le še 227 delavcev dobilo osebni dohodek nižji od 453.000 Pred dobrim mesecem je predsedstvo Občinskega sveta ZSS sprejelo zahtevo po povečanju najnižjega osebnega dohodka. Zahteva je bila najprej posredovana v vse temeljne samoupravne sredine. V nekaterih sredinah je ta zahteva sprožila kar precejšnje razburjenje, tako s strani individualnih poslovodnih organov, kot tudi predsednikov OO ZSS. Zato je to zahtevo ponovno pretehtal Občinski svet ZSS, na podlagi razprave in argumentov je bil sprejet sklep, da je treba pri zahtevi vztrajati in njeno uveljavitev izpeljati preko zbora združenega dela. Kako je potekalo uveljavljanje sindikalne zahteve v naši občini in koliko delavcev prejema osebni dohodek pod zahtevanim najnižjim, smo se pogovarjali s sekretarjem Občinskega sveta ZSS IGORJEM MLAKARJEM. RAZPOLOŽENJE V ORGANIH OSTALIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V ZAČETKU NI BILO NAJBOLJ NAKLONJENO ZAHTEVAM SINDIKATA V konkretnem primeru vodene aktivne sindikalne politike na področju uveljavljanja najnižjega osebnega dohodka, lahko v praksi merimo učinkovitost sindikata. Za celotno družbo nalezljiva bolezen — neučinkovitost je v primeru zadnjih uspehov vsaj nekoliko demantirana. O pričetku uveljavljanja te zahteve nismo pričakovali dobrega razpoloženja med vsemi delavci, najmanj pa med vodstvenimi strukturami. To smo tudi pričakovali. Tudi danes se zavedamo, da med našimi zahtevami in veljavno v mesecu maju sprejeto omejevalno politiko osebnih dohodkov obstaja nekakšno neskladje, ki v praksi pomeni neenakopraven dialog med sindikatom in vodstvi OZD. Čas in razmere v katerih delamo in živimo, naraščajoča inflacija in vedno manj vredne plače terjajo, da sindikat začne uveljavljati svojo temeljno vlogo; v tem trenutku pa je to prav gotovo zaščita kvalitete življenja. V tem primeru pa so prvi prav gotovo tisti delavci z najnižjimi osebnimi dohodki. Sindikat je avtonomna politična organizacija in v tej avtonomiji so bile zahteve tudi sprejete, naj pa še povem, da bomo v teh zahtevah vztrajni in odločni in ne bomo podlegli nikakršnim pritiskom. V predstavitvi zahtev, to je bilo že v fazi uveljavljanja, je bila politika sindikata odločno podprta na seji OK ZKS Domžale. Stališče komunistov, da so zahteve legitimne in sprejete po demokratični poti in v interesu delavskega razreda, so tudi komunisti prevzeli nalogo in odgovornost za čim hitrejše uveljavljanje najnižjega osebnega dohodka. Ne glede na dejstvo, da se Predsedstvo OK SZDL zaradi različnosti mnenj ni dokončno opredelilo o vodeni politiki sindikata za uveljavljanje najnižjega osebnega dohodka nismo bili pretirano razočarani. Še več! To je bil dokaz prakse, da moramo kot organizacija delavcev postati bolj samostojni, bolj odločni in končno preiti iz že izpete fraze »bomo predlagali« v nov sindikalni jezik »bomo zahtevali«. Te zahteve seveda morajo biti objektivne in realne, kajti le na takšen način bomo lahko zagotovili direkten in argumentiran dialog z vsemi, ki se pojavljajo kot nasprotniki politike, ki jo vodi sindikat. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA NASTOPALI V NASPROTJU S STALIŠČI OBČINSKEGA SVETA ZSS ... Da, vendar je to vprašanje slabosti v naši organizaciji. To je vprašanje naših metod in oblik delovanja od osnovnih organizacij sindikata na temeljnem nivoju pa vse tja do zveze. Dokončno sprejeti sklep na najvišjem organu občinskega sindikalnega sveta je v smislu uveljavljanja le-tega v praksi obveza vseh, ki so pri kreiranju neke aktivnosti sodelovali. Pravico in dolžnost lastnega razmišljanja, podajanja pobud in argumentacije teh ima vsak delegat v fazi razprave. Ko je odločitev dokončna in sprejeta, se ta v praksi' ne sme izničevati ali pa postati drugačna. To je bilo v našem primeru evidentno. Vendar, kot sem že rekel, je to problem znotraj organizacije, ki ga bomo prav gotovo rešili. Spreminjajo se tokovi življenja zaradi vpliva ekonomskih, soci- Poziv občanom: Obvestilo o razgrnitvi... Vse občane domžalskih krajevnih skupnosti Slavko Šlander, Venclja Perka in Simona Jenka vabimo, da si ogledajo RAZGRNITEV OSNUTKA LESTVIC KATASTRSKEGA DOHODKA. Te lestvice so na javen vpogled. Razgrnitev osnutka si lahko ogledate vsak delovni dan od 7.—13. ure, ob sredah pa od 7.—16. ure na KS Slavko Šlander, Kidričeva 14, Domžale (pri skladišču pohištva Napredek). RAZGRNITEV JE DO 13.11.1988. OBČANE VABIJO, DA PO OGLEDU RAZOBEŠE-NIH LESTVIC PODAJO SVOJE PRIPOMBE IN PREDLOGE. alnih in političnih razmer. Spremeniti se moramo tudi mi! V političnem delu je potrebno več doslednosti in enotnosti, kar je osnova za končno učinkovitost. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ENOTNO PODPRL ZAHTEVO Na 26. zasedanju zbora združenega dela so delagati potem, ko jim je bila v celoti predstavljena in argumentirana zahteva v vsej svoji širini, to enotno podprli. Ta podpora je bila odgovor sindikatu, kje mu je mesto uveljavljanja zahtev, pobud in stališč. Delegati so že predhodno pred samim zasedanjem zbora v vseh svojih sredinah obravnavali vsebino zahteve. Na zboru združenega dela so zastopali stališča svojih delegacij, ta pa so bila potrditev pravilnosti naših zahtev. Takšna povezava dela bi morala postati stalna ne samo pri tem elementarnem vprašanju temveč tudi pri vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj človeka-delavca in družbe kot celote. Za dosego tega pa je zopet potrebno spreminjati metode dela v temeljnih sredinah (osnovnih organizacijah sindikata) od katerih pričakujemo več doslednosti samoiniciativnosti in pobud. LE 2,1 % DELAVCEV BO ZA MESEC SEPTEMBER PREJELO OSEBNI DOHODEK NIŽJI OD 453.000 DIN V primerjavi z mesecem avgustom moram omeniti, da je to razveseljiv podatek. Pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust smo ugotovili, da je od skupno 10.604 zaposlenih delavcev, 811 delavcev za polni delovni čas in doseganje norme dobilo osebni dohodek — nižji od 453.000 din, kar je 7,6 odstotka celotnega števila zaposlenih. Tu moramo omeniti veliko pomoč, ki nam jo je v zbiranju, urejevanju podatkov in nasvetov nudil Komite za družbeno planiranje pri SO Domžale. Velik vpliv na tako ugoden podatek imajo tudi znižane prispevne stopnje (razbremenjevanje gospodarstva), ki pa bodo v prihodnjem mesecu zopet korigirane v tem smislu, da bo neto osebni dohodek za mesec oktober za okoli 7 odstotkov nižji v primerjavi z izplačanim osebnim dohodkom za mesec september. To sem podčrtal samo za primer, kako prispevne stopnje vplivajo na gibanje višine osebnega dohodka. Pričakujemo, da v OZD delavci ne bodo dobili za 7 odstotkov nižji OD, saj je v tej smeri vsaka organizacija obveščena oz. ji je bilo dano priporočilo, da se ta eventuelni padec amortizira z dvigom rednih akontacij. Da bi zagotovili izplačilo najnižjih osebnih dohodkov, so v nekaterih organizacijah zniževali razpone. To so naredili v tistih organizacijah, kjer kontinuirano in sistematično opravljajo delo na področju politike nagrajevanja. Naša ocena je, da to ni »uravnilovka«, ni pa tudi realno vrednotenje cene dela. Cena dela pa mora biti takšana, da delavec z ustvarjenimi rezultati dela doseže takšen osebni dohodek, ki omogoča eksistenco njemu in njegovi družini. KAKŠNE SO OSNOVNE ZAHTEVE V RAZREŠEVANJU PROBLEMATIKE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Osnovne zahteve so jasne in že pred časom sprejete v občinskem svetu ZSS. Nedavna seja Sveta za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov pri Občinskem svetu ZSS je dala odgovore oz. usmeritve vsem tistim delovnim organizacijam, ki imajo še primere delavcev, ki ne dosegajo najnižjega osebnega dohodka. Te organizacije morajo izdelati predsanacijske programe v katerih mora biti delavcem jasno predstavljeno, kdaj, v katerem mesecu bodo dosegli najnižji osebni dohodek. To je ena usmeritev. Druga, izredno pomembna pa je ta, da v teh organizacijah pristopijo k začasni korekciji razponov, ki se v povprečju ne bi zniževali izpod 1:3,3 o čemer naj odločajo organi upravljanja. V smislu izziva moramo omeniti, da uresničevanje teh usmeritev zavisi od aktivnosti in dela samih osnovnih organizacij sindikata. 1. Višina najnižjega osebnega odhodka na podlagi živega dela mora zagotavljati reprodukcijo delavca in njegove družine na doseženi ravni družbenoekonomskega razvoja. 2. V vseh delovnih sredinah je potrebno uveljavljati motivacijske prvine v delitvi osebnih dohodkov, saj je to eden izmed osnovnih pogojev za produktivnost dela in za pridobivanje kvalitetnih strokovnih kadrov. 3. Ukiniti interventno zakonodajo na področju delitve osebnih dohodkov. Ukinitev ali ustrezna sprememba te bo omogočila hitrejše uveljavljanje najnižjega osebnega dohodka. Ob koncu bi želel opozoriti še na eno pomembno dejstvo. V vsej svoji vsebini je bila vodena aktivnost sindikata, usmerjena v širok izraz nezadovoljstva nad zakonodajo, ki je na področju delitve preveč restriktivna. Končno je ta široko vodena akcija izrazila tudi širok — fronta-len pritisk na nujnost spreminjanja obstoječega interventnega zakona in predpisov o plačah. Po zadnjih informacijah iz dnevnega časopisja bo v skupščini SFRJ že 20. ali 21. oktobra potekala razprava o predlogu sprememb zakona o plačah. Justi Arnuš SLOVENUALES UP RADOMLJE 61235 RADOMLJE JUGOSLAVIJA TELEFON: (061) 721-922 OBVEŠČAMO VAS, DA IMAMO OD 1. SEPTEMBRA V NAŠEM RAZSTAVNO-PRODAJNEM SALONU PODALJŠAN DELOVNI ČAS SALON JE ODPRT VSAK DAN OD 8. do 16. ure OB SOBOTAH OD 8. do 12. ure IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: , — stole in mize iz hrasta, bukve in bora — usnjene sedežne garniture — počivalnike, tapecirane v usnju in blagu POSEBNA UGODNOST PRI PLAČILU Z GOTOVI- NC: Vsako leto je mesec november razglašen za mesec boja proti alkoholizmu. To seveda ne pomeni, da boj proti alkoholizmu poteka samo en mesec v letu, temveč pomeni, da v tem mesecu pospešeno pregledamo, kako je preko leta ta boj potekal, kako uresničujemo dogovorjene naloge, kakšni so naši uspehi oziroma neuspehi in kako naprej. Dobro je, a se večkrat spomnimo, kaj je boj proti alkoholizmu in zakaj se je proti alkoholizmu vredno boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Boj proti alkoholizmu predstavlja pomembno komponento socialne varnosti ljudi in- večjih delovnih uspehov. Kot tak je tudi pomemben del naporov družbe za izhod iz krize. NOSILCI BOJA PROTI ALKOHOLIZMU Po programu skupščine socialistične republike Slovenije iz leta 1973 so osnovni nosilci boja proti alkoholizmu krajevne skupnosti in delovne organizacije, saj so v življenjskem in delovnem okolju, največje možnosti za učinkovito preventivno in kurativno družbeno akcijo. Program nosilce določa samo načelno in nič ne pove, kdo v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji konkretno oziroma od koga realno lahko pričakujemo, da bo pobudnik in nosilec boja proti alkoholizmu, od koga lahko pričakujemo, da bo proti-alkoholično osveščen. V prvi vrsti so to učitelji, kot učitelji in krajani, ki otroke učijo in vzgajajo in najprej lahko opazijo, da je v neki družini nekaj narobe. Drugi so zdravniki in patrona-žne sestre, ki v večini primerov vedo v kateri družini je prisoten alkoholizem, kot pravi vzrok različnih bolezni. Kot tretji so socialni delavci, ki so tudi krajani v krajevnih skupnostih, poleg tega pa so tudi delovno zadolženi po krajevnih skupnostih. Negativnih posledic, če v boju proti alkoholizmu nič ne naredimo in pozitivnih posledic, če naredimo vsak svoje, bi se morali bolj zavedati zlasti v sedanjih kriznih razmerah. Alkoholizem je za delovno organizacijo velika ovira, saj se negativne posledice alkoholizma odražajo pri delu in delovnih učinkih. To potrjujejo tudi nekateri podatki iz opravljenih raziskav, v pogledu kateri občina Domžale ni nobene izjema. 10 % izostankov od dela je zaradi alkoholizma, 20 % delavcev v industriji ima neposredne ali posredne težave pri delu zaradi alkoholizma, alkoholik 2 meseca na leto izostane z dela zaradi posledic alkoholizma in 10 let manj dela zaradi invalidnosti, eno tretjino nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo pripisujemo alkoholizmu. Mnogi alkoholiki so za delo skoraj nesposobni, na delu so prisotni le formalno in tako prejemajo velik del osebnih dohodkov na račun sodelavcev. Naštetih negativnih posledic alkoholizma bi se morali zavedati zlasti v sedanjih kriznih razmerah in opustiti solidarnost z alkoholikom, ko vemo za težave sodelavca, ki jih ima zaradi alkohola pa jih prikrivamo pri tem pa mislimo, da mu pomagamo in dovoljujemo sebi manjše prejemke kot nam gre. Ta solidarnost je lažna. Če alkoholika prikrivamo, mu pomagamo samo v prezgodnji grob. Če smo za krajevno skupnost rekli od koga lahko opravičeno pričakujemo, da bo proti alkoho-lično osveščen in vključen v boj proti alkoholizmu je v delovnih organizacijah to čisto jasno razdeljeno po delovnih zadolžitvah. Prvi najodgovornejši je direktor delovne organizacije, ki je dolžan kontrolirati, kako delajo strokovne službe, ki so konkretno zadolžene delati v boju proti alkoholizmu, to so predvsem: kadrovske službe, službe varstva pri delu, obratne ambulante, socialne službe, službe zavarovanja, službe nagrajevanja, službe za organizacijo dela, pravna služba. Kadrovske službe veliko lahko naredijo pri izbiri kadrov, s spremljavo v poskusnem delu, z usposabljanjem delavcev za delo, kamor.sodi tudi protialkoho-lična osveščenost (alkoholik ni pripravljen za varno in produktivno delo). Varstvo pri delu, varnostniki morajo vztrajati za proizvodni proces brez alkohola in to tudi stalno nadzirati ter takoj tudi ukrepati. Obratne ambulante morajo & alkoholika takoj predlag8" zdravljenje alkoholizma in več let neučinkovito zdraviti P" sledic alkoholizma. Socialna služba v sodelovi z družino alkoholika in zdr^ stveno službo organizira priprf vo alkoholika za zdravljenje f, nudi pomoč pri resocializaci) zdravljenega alkoholika. Služba zavarovanja iz požaf novarnostnih razlogov ne sn>( dovoliti alkoholiziranim dela* cem, da vstopijo v tovarno in sme dovoliti oziroma more prečiti vsako vnašanje alkohol* Služba nagrajevanja ne mof dovoljevati, da alkoholik preje ma osebni dohodek na račf pridnega in treznega delavca, \ velja tudi za kadilce in nekad* ce, ko kadilec v osmih urah P, kadi osem cigaret 8 x 8 je 64 nut in zato nič manj ne dobi. T mlade* tudi ženske, naravno* sili k kajenju, ker si tako lahk1 privošči eno uro odmora več k' nekadilci. 7 Delo družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov Sindikat, ZSMS in ZK vjej' vni organizaciji ter SZDL v kri jevni skupnosti spremljajo pr< blematiko in zahtevajo odgovo' no delo, zahtevajo, da sam' upravni organi v delovni orgaflj zaciji, zdravstvu, šolstvu, soci* nemu skrbstvu in drugi, neodg" vorne delavce zamenjajo in tem omogočijo, da na ta delovf>' mesa pridejo ljudje z karaktef nimi lastnostmi, navadami, lj^ dje, ki bodo poskrbeli za brez* koholni, breznikotinski in zaf najmanj 10 do 20 % bolj učinke vit proizvodni proces. Kar nevzdržno že postaja de) stvo, da najbolj odgovorni in p'8 čani v strokovnih službah, čaW jo — izjeme tudi tu še niso prf vila, čeprav izjeme so, skušaj' odgovornost za problematiko $ koholizma naložiti drugim ali P1 problematiko podcenjujejo 1 zanemarjajo. Kako naj si sic^1 tolmačimo njihovo nedelo. Postavljam vprašanje: Kak1 naj v krajevni skupnosti odgov" rijo na vprašanje? Koliko kraj* nov ima zaradi rednega in pi* komernega uživanja alkoholni* pijač zdravstvene, ekonomsk8 socialne in druge posledice bre* sodelovanja zdravnika, socialn* ga delavca in učitelja? In drugo vprašanje: Kako delavci v delovni organizaciji ^ do koliko vsi skupaj, skupina a'1 posameznik izgubi zaradi alk"' holizma sodelavcev, če stroM vna služba ne pripravi poro# koliko alkoholikov imajo, koli^ bolezenskih izostankov žara*!1 alkoholizma, koliko plavih, kol1 ko skritega popivanja in nedel* okvar in nesreč pri delu je zar^' di alkoholizma, koliko prepir0v in disciplinskih postopkov •? njih ne ovrednoti z zneski v & narjih za delovno organizacij* delovno skupino (izmena) in p* sameznika? V koordinacijskem odboru tf boj proti alkoholizmu, nark«' maniji in ostalim zasvojenostii11 pri OK SZDL Domžale smo a>; mesec boja proti alkoholizmu Ž^j večkrat predlagali aktivnosti, W; so vsebina tega prispevka zt krajevne skupnosti in delovne organizacije, da ugotovijo svoj alkoholizem, delo in nedelo v boju proti alkoholizmu ter povečajo propagandno dejavnost z plakati in nalepkami, ki se za alkoholizem in kajenje dobijo pri RO RK Slovenije in z prispevki v svojih internih glasilih. To predlagamo tudi sedaj. Dolenc Anton požar v SPB-2 znova opozoril ta napake: Rdeči petelin šn pločevinasta džungla ... V soboto, 24. septembra je sredi Domžal, v stanovanjski soseski SPB-2 zagorelo. Pozno popoldne, okoli 18. ure se je 36-letni Remzija T. spri z ženo, ki je med prepirom z otrokoma zbežala iz stanovanja v četrtem nadstropju na Ljubljanski 87. Remzija je bil močno vinjen, pa se je odločil da bo zažgal svoje (družbeno) stanovanje. Z oken v četrtrem nadstropju se je začelo kaditi. Samozaščitno osveščeni sosedje so nemudoma obvestili postajo milice in gasilce, zatulile so sirene. Še predno so prišli gasilci prostovoljnih gasilskih društev, so Remzijevi sostanovalci poskušali pogasiti požar, ki se je v nekaj minutah nevarno razplamtel. Toda, vsak drugi priročni gasilni aparat v sta- Vozila prostovoljnih gasilskih društev, ki so prišla gasit požar, so se le s težavo prebila skozi gozd parkiranih vozil na ulici in na platoju. Takole so se pred ograjo terase gostinskega lokala morali zaustaviti Mengeški gasilci. Bližje stavbi niso mogli. (Foto: S. Novak) V soboto, 24. septembra, je zgorelo stanovanje v bloku na Ljubljanski 87 v Domžalah novanjskem bloku je zatajil. Tudi stopniščnih hidrantov ni bilo moč uporabiti, saj niso delovali, povrhu pa tudi nihče v bloku ni vedel, kje se odpre voda zanje. Hišna samouprava ne deluje, ali pa je zgolj na papirju, usposobljenost prebivalstva za požarno zaščito je slaba. Toda to je šele prvi del zgodbe. Zavijajoče sirene gasilskih avtomobilov so že po nekaj minutah napovedale, da se bodo z ognjem spopadli tisti, ki so za takšna dejanja bolje usposobljeni. Prvi so v prometno zmedo sredi soseske »prileteli« mengeški gasilci. Le stežka so se prebili skozi pločevinasti gozd med bloki, prav do vhoda v blok na Ljubljanski 87 pa niso mogli, saj je tam gostinski lokal, o katerem je steklo že veliko besed in črnila. Kmalu za mengeškimi gasilci so pri-brzeli še avtomobili drugih domžalskih gasilskih društev, toda, parkirati so morali daleč stran od prizorišča požara. S skupnimi močmi so rdečega petelina ukrotili, še predno so jim prišli na pomoč poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so s seboj pripeljali tudi lestev, s katero je moč doseči višja nadstropja v stanovanjskih zgradbah. V Domžalah menda take lestve ne premoremo, imamo pa kar nekaj izredno visokih zgradb — poleg SPB-2 še SPB-1 in stolpnice na Šercer-jevi ulici. Sobotni požar je ponovno opozoril na številne napake, ki so bile povzročene ob zidavi sosesk v centru Domžal. Ob njih se bodo morali globoko zamisliti in hitro ukrepati tako v inšpekcijskih službah, kot tudi v Sisu požarne varnosti in komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja. Resnici na ljubo velja povedati, da so se na pobudo nekaterih skupnosti stanovalcev v SPB-2 najprej zganili v komiteju, kjer je že sprožena akcija za dokončno ureditev mirujočega prometa v soseski. Potem, ko so bile ugotovljene pomanjkljivosti, povzročene v preteklih letih, ko se je ta soseska gradila, je bil sprejet dogovor, da se bodo pričele urejati prometne površine, tako kot predvideva zazidalni načrt Domžale — Center (odlok št. 351-4/87-11, ki je bil sprejet julija lani). Največja pomanjkljivost soseske je namreč mirujoči promet in dejstvo, da bi za tako sosesko (stanovanjsko — poslovno) morali imeti na voljo 1,1 parkirnega mesta na stanovanje oziroma lokal, dejansko pa je sedaj ta številka precej manjša — le 0,87 parkirnega mesta. Posebej veliko so k prometni gneči v soseski pripomogle spremembe namembnosti lokalov, ki so za razliko od prvotno načrtovanih takšne, da zahtevajo daljši čas parkiranja. Na prvem mestu za tako dolžino parkiranja so zagotovo številni gostinski lokali, v katerih se oblikovalci dalj časa zadržujejo. Hkrati prav ti lokali povzročajo nemalo sivih las stanovalcem, pretežno mladim družinam. Poleg hrupa, ki ga povzročajo, so »lep zgled« odraščajoči mladini in otrokom. Ob ugotovitvi, da je taka prometna rešitev, kot jo imamo sedaj slaba, saj je promet skoncentriran znotraj soseske, se ponujajo nekatere rešitve, ki naj bi vsaj nekoliko ublažile to pločevinasto džunglo. Strokovnjaki iz Biroja 71 predlagajo ureditev parkiranja na obrobju soseske, čeprav bi bilo najbolje razmišljati o ureditvi centralnega parkirnega prostora ali morda celo parkirne hiše v hitro se razvijajočem mestnem jedru. Taka rešitev je za čase, v katerih živimo, predraga, zato torej velja podpreti predlog, da se uredi novo centralno parkirišče ob Župančičevi ulici, kjer naj bi bilo prostora za 76 parkirnih mest, deset dodatnih pa bo moč zgraditi še ob predvideni zapori Župančičeve ulice. Po ocenah naj bi taka ureditev veljala ' (sedanje cene) okoli 80 milijonov dinarjev. K stroškom pa je treba prišteti še preureditev obstoječega centralnega parkirišča v igriščni plato (okoli 40 milijonov dinarjev) in izvedbo signalizacije celotnega območja SPB-2, vključno do območja, do katerega naj bi segala sprememba prometnega režima. Ne gre pozabiti, da so kupci stanovanj in lokalov v soseski plačali prometno (slabo) ureditev v ceni kvadratnega metra, hkrati pa plačujejo tudi prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Denar je bil pač nesmotrno porabljen, toda napak ne smemo več dopustiti. Nenazadnje nas je na to opozoril tudi nedavni požar v soseski. Sašo Novak ELEKTROMEHANIKA SKOK ANTON 61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4 Tel.(061) 737-559 Kaj so pokazali nočni obiski nekaterih delovnih organizacij: Naša nočna samozaščita ... V skupni akciji požarne inšpekcije in Postaje milice so vnovič preverili na terenu, kolikšna je naša nočna varnostna organiziranost, usposobljenost, kakšna je ponoči moč in nemoč soočiti se z nepredvidenimi dogodki, obiskovalci, ognjem. Pogovora o tem, kaj je pokazala nočna akcija sta se udeležila MARJAN TROBEC požarni inšpektor občinskih inšpekcijskih služb ter MAKS KARBA, pomočnik komandirja Postaje milice Domžale. Preverjanje — že tradicija Pravzaprav so preverjanja o tem, kako skrbimo za naše skupno družbeno premoženje Ponoči, že tradicija. V teh akcijah — ki so seveda nenapovedane, potekajo pa večkrat na leto, želijo pristojni za našo vsakršno samozaščito dognati ali je fizična prisotnost varnostnikov ob objektih zagotovljena in stalna, ali poznajo nevarnosti, ki tovarnam ponoči grozijo in če poznajo navodila, postopke in dolžnosti za konkretne primere ter drugo. V teh nočnih akcijah se želi dognati, če je Zagotovljeno za požarno varnost, kakršne delovne prostore in naprave po opravljenem delu Zapuščajo delavci in podobno. Ha vsa taka vprašanja daje odgovor nočna akcija, kakršna je Potekala neke noči v zadnji polovici septembra. Prisotnost že ... toda ... Akcija preverjanja fizične prisotnosti na delovnem mestu Ponoči je pokazala, da so bili vsi varnostniki na delovnem mestu, vsi so tudi bili budni. Pa vendar: ne more biti v korist varnosti dejstvo, da so določeni varnostniki, ki morajo v eni noči skrbeti za dve tovarni. Na dlani je, da je v vsakem trenutku ena od obeh tovarn nezavarovana, ko v njej ni zagotovljena fizična prosotnost, saj je znano, da en človek hkrati ne more biti na dveh mestih. Tako varčevanje — (navidezno varčevati na tak način je varljivo), zagotovo ni pravo. Navsezadnje tudi ni čisto pravo tisto fizično varovanje objektov, koder je stalno zaposlen en človek. Le-ta se hkrati ne more nahajati v vratarnici, na vratih v tovarno, istočasno pa biti na obhodu. Če je tak varnostnik na obhodu, tedaj tovarna v tem obhodu telefonsko ni dosegljiva, saj so vse notranje telefonske centrale praviloma nameščene v vratarjevem prostoru ali bližini. Prav enako je z avtomatskimi javljalci požarov. Vsi indikatorji začetega požara se nahajajo nekje v bližini vratarja.. . Prav tako pa smo ob akciji bili priče primera, ko je bil na delovnem mestu varnostnika starček; moral je biti na delu kar 16 ur nepretrgoma. Kar je preveč za mladega, je za starejšo osebo praktično nevzdržno. Poleg vsega, kar smo omenili, pa je varnosti na škodo tudi to, da morajo varnostniki opravljati v svojih delovnih okoljih še najrazličnejša druga opravila, predvsem kurjaška. Je to prava varnost? Pri nas je zvečine vpeljana oblika varnosti — z varnostnikom na delovnem mestu, ki se občasno ali po rednem urniku odpravi na obhod po delovni organizaciji. Če je to prava varnost je vprašanje, saj je telefonsko nedosegljiv, požarna varnost je sporna, zato se postavlja resnična dilema kako v naših pogojih (in ob naših sredstvih) to dejavnost organizirati. Res je, da določenih mestih so varnostniki tudi oboroženi. V akciji je bilo ugotovljeno, da nekateri varnostniki sploh ne poznajo svojih pooblastil kdaj bi lahko uporabili orožje, kljub temu, da bi ta pravila (izpit!!) morali poznati. Ugotavljajo pa tudi, da se v delovnih kolektivih s temi zadevami vse premalo ukvarjajo, ponekod jim je celo vseeno. Posledica tega je, da marsikje vodilni in vodstveni ljudje sploh ne opravijo nobene kontrole, pregleda kako je z varnostjo njihove delovne organizacije ponoči. Požarnovarstveni položaj — nekoliko ugodnejši vtis ... Lani smo v podobni akciji ugotavljali, da je položaj glede požarne varnosti ponoči precej slab. Letos je požarni inšpektor ugotovil nekoliko ugodnejše stanje, saj je pri pregledu požarno najbolj ogroženih objektov v posameznih delovnih or- ganizacijah namenjeno nekaj več skrbi. Prostori so po končanih izmenah bolj urejeni oz. pospravljeni, četudi se še vedno najdejo primeri odprtih posod z laki in topili ter razne kartonske embalaže s krpami, papirji, odpadki v njih. Vse to kar kliče po požaru, ki je nekajkrat res tudi že zato ogrozil družbeno premoženje. Vžig, samovžig sta le posledica velikih koncentracij hlapov — če temu ne posvetimo ustrezne pozornosti in ukrepov. Če je takšna neodgovornost stalna, tedaj je tudi verjetnost, da bo do požara prišlo, velika in nenehna. Splošna ocena — dokaj ugodna... Na splošno je organizacija varovanja družbenega premoženja dokaj izboljšana tam, kjer imajo poleg varnostnika nameščenega tudi gasilca. Obhode opravljata izmenično: eden ostaja na delovnem mestu, drugi pa je na obhodu. Slabost takega varovanja je v tem, da med sabo nista povezana z radio zvezo. V mnogo kolektivih (Slovenijales, Lek, Papirnica, Tosama, Helios ter drugi) imajo že dva ali celo več zaposlenih, s tem pa se povečuje tudi dejanska nočna varnost. Vsega skupaj je bilo v nočni akciji obiskano oz. pregledano 11 različnih delovnih organizacij — manjših in večjih. Stanje je precej boljše, to pa ne more biti razlog, da bi prenehali skrbeti za naše skupno premoženje. Pokazalo pa se je žal tudi precej napak, na katere bodo v prizadetih delovnih organizacijah tudi opozorjeni. Ce odstranimo le nekaj potencialnih nevarnosti, ki v varstvenem ali požarnem smislu obstojajo, tedaj bo še kako upravičen trud, ki sta ga udeleženca v akciji MAKS KARBA in MARJAN TROBEC tisto noč opravila. M. Brojan DRUŠTVO PSIHOTRONIKOV DOMŽALE OBVEŠČA: tečaji, tečaji... Društvo psihotronikov Domžale vabi na tečaj mentalne dinamike, ki bo v Domžalah v mesecu oktobru in novembru 1988. Tečaj bo zajemal naslednje teme: — fizična relaksacija ali sprostitev, — psihična relaksacija ali sprostitev, — poudarek na uvajanju načina zdravega življenja, — kontrola lastne podzavesti, — učenje tehnike lastne koncentracije, vizuali-zacije in imaginacije, — poudarek na pozitivnem razmišljanju, — tema parapsihologije. Tečaj bo v času: 29.10.1988 od 10. do 18. ure z odmorom za ko-30.10.1988 od 9. do 18. ure z odmorom za kosi-5.11.1988 od 10. do 18. ure z odmorom za kosi-6.11.1988 od 9. do 18. ure z odmorom za kosi-Tečaj bo potekal v mali dvorani Hale KC Donu žale. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tei. št. 722-909. Društvo psihotronikov Domžale silo, lo, lo, lo. POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA? Preglejte naš cenik, prihranili boste denar! Restavracija Repovž Domžale -- OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 7 Informacija o sredstvih v Občinski izobraževalni skupnosti v letu 1988 po majskih ukrepih: ' - Toliko je denarja V letošnjem letu smo se v domžalskem šolstvu soočili z dejstvom, da je zanj na voljo manj denarja, kot pa ga je zahtevala organiziranost, obseg, vsebina in programi dosedanjega vzgojno izobraževalnega dela. Aktivnosti, ki so bile zagotovljene za to, da se ga zagotovi čimveč in da se ohrani čimveč dosedanjih progi amov, so stekle že v maju. Po celoviti vseobsegajoči razpravi in akcijah se je oblikoval v danih razmerah največji možni obseg dela, ki smo ga sposobni s finančnimi sredstvi v občini zagotoviti. S pričujočo informacijo ne želimo polemizirati z nikomer, prispevek in odgovor na kakršenkoli članek želimo le prispevati k večji obveščenosti občanov o tem, koliko bo domžalsko šolstvo letos imelo denarja. Zvezni interventni zakon za področje skupne in splošne porabe je posameznim republikam dal možnost, da po svojih kriterijih uskladijo obseg svoje skupne in splošne porabe v tako imenovana nominalna sidra, opredeljena v pogojih mednarodnega monetarnega sklada. V SR Sloveniji je bilo odločeno, da to usklajevanje ne bo temeljilo na združenih sredstvih posamezne SIS oz. DPS v preteklem letu (kot je to opredeljeval zakon), temveč na osnovi obsega programa na posameznih področjih v letošnjem letu. Na podlagi take opredelitve, ter ob dejstvu, da z realizacijo vseh planiranih programov ni bilo na razpolago dovolj sredstev, je bilo možnost uskladitve v skupščini OIS doseči le ob krčitvi programov oz. ob iskanju novih finančnih virov (participacija). Situacija, kot posledica reks-triktivne politike, je narekovala organiziran ter širok pristop za uskladitev materialnih okvirov, zato sta Predsedstvo kot tudi Odbor za svobodno menjavo dela s sprotnim informiranjem izvajalcev (preko aktiva ravnateljev, ter delegatov izvajalcev, ki so člani omenjenih organov) opravila mnogo razgovorov ter posvetovanj na nivoju Republiške izobraževalne skupnosti, Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Sveta za vzgojo in izobraževanje pri SZDL in Predsedstva Občinskega sindikalne- ga sveta. Na podlagi 9. sklepa Zbora združenega dela Skupščine občine Domžale z dne 28. 7.1988, ki opredeljuje globalno razdelitev sredstev za SIS družbenih dejavnosti v letu 1988, je Občinska izobraževalna skupnost dobila za program izobraževanja 9.987 milijard-din in v teh okvirih sta predsedstvo in Odbor za svobodno menjavo dela pri Občinski izobraževalni skupnosti, skupščini predlagala finančni plan za leto 1988. Občinska izobraževalna skupnost bi za program v taki širini, kot ga je izvajala v preteklem koledarskem oz. šolskem letu potrebovala 12.055 milijard din. Glede na odobrena finančna sredstva, ki pa se od potrebnih razlikujejo za 2.068.000.000 din, sta bila Predsedstvo in. Odbor primorana, da v skladu s svojo vlogo in pooblastili zagotovita vsa potrebna finančna sredstva za zagotovljeni program, v ostalih delih programa, ki ga izvajajo osnovne šole, pa predlagata krčenje in omejitve. Zagotovljeni program, to je tisti del, ki ga določa zakon o osnovni šoli, predstavlja 9.489.700.000 din in v tem so zagotovljeni z gospodarstvom usklajeni osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju in materialni stroški v dovoljenih indeksih rasti (osebni dohodki 219, materialni stroški 233). V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986 do 1990 Izobraže; valne skupnosti Slovenije mora Občinska izobraževalna skupnost Domžale zagotoviti y letu 1988 za republiške programe (vzajemnost, solidarnost, skupne naloge) 731.337.000, kar je kar 7,7 % celotnega zagotovljenega programa. Pri nadaljnjem usklajevanju dogovorjenega dela programa, pa sta samoupravna organa Občinske izobraževalne skupnosti Domžale za šolsko leto 1988/89 predlagala naslednje omejitve: 1. ukinejo se oddelki celodnevne osnovne šole v vseh šolah v občini; 2. v prvem in drugem razredu se sofinancirajo oddelki podaljšanega bivanja do višine sredstev, ki so izkazana v planu; 3. oddelki podaljšanega bivanja po drugem razredu se organizirajo na osnovi svobodne menjave dela; 4. Glasbena šola se s strani Občinske izobraževalne skupnosti financira do 50 %, ostalih 50 % mora Glasbena šola pokriti iz drugih virov; 5. v šolskem letu 1988/89 se šolarjem zagotavlja malica, od katere morajo uporabniki poleg ekonomske vrednosti živil pokrivati tudi del kadrov (2 kuharici v celotni šolski mreži) 6. z novim šolskim letom se racionalizirajo prevozi otrok v šolo tako, da se prevozi, ki ne izpolnjujejo zahtev zakona (oddaljenost nad 4 km) v celoti ukinejo, prevozi s šolskim kombijem, ki so izredno dragi, pa se preusmerijo na prevoze z javnimi prevoznimi sredstvi. Občinska izobraževalna skupnost se še kako zaveda, da so bili posegi v življenje in delo šol v občini Domžale, povod za mnoga negodovanja, tako izvajalcev kot uporabnikov, vendar ob nenehnih restrikcijah in poseganju v višino sredstev ter določanje materialnih okvirov drugih možnosti nismo imeli. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Domžale Prenova tudi v Občinskem poročevalcu Za potrebe vseh delovnih ljudi in. občanov v naši občini, kar okoli 43000 nas je, združenih v več kot 12000 gospodinjstvih, že 27. leto Občinska konferenca SZDL Domžale izdaja OBČINSKI POROČEVALEC, ki je pomemben sestavni del informiranja v naši občini. O uresničevanju njegove vsebinske zasnove, problematike financiranja, delu uredniškega odbora in vseh treh urednikov, sodelovanju z dopisniki, njihovemu honoriranju ter nenazadnje o prihodnosti našega glasila so na razširjeni seji spregovorili člani Sveta za informiranje pri Predsedstvu OK SZDL Domžale. Osnovna ocena je bila dobra, saj Občinski poročevalec kljub nekaterim težavam (le en pro-' fesionalni delavec, težave s financiranjem, premajhno število dopisnikov, problemi z ra-znašanjem) primerno opravlja nalogo informatorja v občini. Zaznani so tudi premiki, saj je manj forumski, k temu sta prispevala izločitev Uradnega lista in delegatske priloge. Posamezni podatki kažejo, da je dovolj pester (npr. v letošnjih številkah je bilo obravnavanih 20 KS, 205 prispevkov pa je predstavilo delo družbenih organizacij in društev), manjka pa nam kritičnosti in polemi- čnosti (le 38 letos objavljenih člankov bi lahko uvrstili v to kategorijo)! Urediti pa bi bilo potrebno marsikaj. Ker bo to problematiko celovito obravnavalo tudi Predsedstvo OK SZDL Domžale, naj tokrat predstavimo nekatere ponudbe: — dopolniti je potrebno vsebinsko zasnovo Občinskega poročevalca, — urediti tehnično urejanje (krajši, pestrejši članki, tematske strani, več rubrik ...), — proučiti možnost samofi-nanciranja Občinskega poročevalca: v zvezi s tem je dana pobuda po morebitnem uvajanju naročnine, sicer se za Id 1989 predlaga financiranje proračuna, —- pridobivanje novih do[ . nikov iz vseh okolij ter urediti njihovega honoriranja (izdelajj PRAVILNIKA), ter stalnega us: sabljanja, — kvalitetno sodelovanje vsemi organi in subjekti, ki sj bijo za področje informiranji občini, — zagotoviti ustrezno t| nično opremljenost uredništvi kakor tudi preučiti možno^ opravljanja vseh storitev za po trebe Občinskega poročevalk v eni DO, — urediti status odgovorni qa urednika ter prenovi UREDNIŠKI ODBOR, ga kadrojf sko dopolniti ter zagotov| vsebinsko delo vseh članov of bora, — urediti nemoteno dos$ vo (preučitev možnosti dru^ čnega raznašanja!), — zagotoviti večjo priso'' nost Informacij o vsebini del« gatskega odločanja tako skupščini občine kot v SIS, — vzpostaviti večjo poverf nost med tovarniškimi glasil1 glasili KS, glasili družbenih o[ ganizacij in društev ter uredd[ štvom Občinskega poročen ca. To je le nekaj izhodišč, H? katerih bomo gradili nada' nje izhajanje našega, in up* mo tudi vašega, OBČINSKE CA POROČEVALCA. Zanesljiv« imate tudi vi svoje pogled« ' na naše glasilo, pišite natfk Hvaležni vam bomo za va#p predloge, pobude in mnenja 0 ki jih bomo v okviru možnosti; tudi upoštevali!! b, Krajevna skupnost Dob: Resnične potrebe Večji del temeljne kandidacijske konference v Dobu je bil namenjen razpravi o morebitni uvedbi V. samoprispevka ter razgovoru o krajevni problematiki, prisotni pa so spregovorili tudi o trenutni gospodarski in politični situaciji v državi. Za kandidata za člana Predsedstva SRS so soglasno podprli tov. Bavčarja in Pučnika, med več predlogi pa so za člana Predsedstva SFRJ iz naše republike evidentirali Milana Kučana. Po daljši razpravi so vsi prisotni podprli stališča OO ZKS Dob, ki jih je le-ta sprejela v zvezi s samoprispevkom: — glede uvedbe krajevnega s3'i moprispevka, ugotavljamo, da zarar0j di velikih finančnih obremenite^; krajanov KS Dob, le-ta skoraj ne — Višina samoprispevka se mora zaradi trenutnega gospodarskega položaja in poslabševanja soci-. alnega stanja nujno zmanjšati (predlagamo 1 odstotek oz. 1,5-od-stotni samoprispevek) — soglašamo, da se upoštevajoč resnične potrebe delovnih ljudi in občanov oblikuje občinski program V. samoprispevka, ki pa naj skuša upoštevati zlasti osnovne življenjske potrebe KS (zdrava pitna voda, ustrezne cestne povezave, izboljšanje električnih napeljav, telefoni v oddaljenejše KS ipd.) (predlagana višina 0,5 odstotka); pride v poštev. V KS Dob srfi namreč v letu 1987 izglasoval 2-odstotni krajevni samoprispeveKj^ katerega dokončno uresničenji, zahteva poleg le-tega še dodatnkf/e'a- O sami nadomestni lokaciji i i* 'P °dkupu tega objekta je bilo 'rora že pred več kot 10 leti — .Mpvsem takrat, ko se je ALKO PČ7o dogovoril za lokacijo v ob-P' Kamnik in ne v naši občini. Iz '.fcnističnih in vseh drugih vidikov i*akor dejavnost Alka ni sodila v i;nte/ mesta Domžale. 10 Osrednje naloge družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986— 1990 so bile: razvoj kmetijstva (potekajo obsežna melioracijska dela), razvoj obrti (Trzinska obrtna cona) ter razvoj turizma vključno z gradnjo hotela. Dejansko so Domžale eno redkih mest sorodne velikosti v Sloveniji, ki nimajo hotelskih zmogljivosti kljub izredno dobrim naravnim danostim in infrastrukturi. Vseskozi pa smo se zavedali, da z akumulacijo našega domžalskega združenega dela ter krediti naše banke ne bomo v stanju zgraditi oz. realizirati tako obsežnega in investicijsko zahtevnega objekta, zato smo sprejeli možnost, da potencialnega investitorja pridobi ustrezna usposobljena delovna organizacija. V konkretnem primeru se je ur n« Odgovori na »sitna vprašanja«, ki so jih pripravili ^delavci Razvojnega zavoda Domžale Kako je s telefoni? V občini Domžale tečeta dve akciji zbiranja sredstev za razvoj telefonije in sicer: akcija »4000 telefonov« v osrednjem delu občine Domžale in akcija v Mengšu. Na obe akciji je velik odziv, saj je bilo preko Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale sklenjenih že blizu 3000 pogodb z občani, delovnimi organizacijami in obrtniki. Trenutno znaša delež za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja za občane več kot 2000000 din, ob priklopu samem pa bo potrebno Poravnati še obveznosti takrat veljavne cene telefonskega priključka. Po pogodbi z občani se je Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale (in sicer seveda na osnovi posebnega sporazuma za Območno SIS za PTT promet Ljubljana in Podjetjem PTT Ljubljana) obvezala, da bo podpisnik pogodbe priključen na telefonsko omrežje do konca srednjeročnega obdobja 1986—1990 — torej najkasneje do konca leta 1990. Dejstvo je, da je prva digitalna telefonska centrala v Sloveniji v izvedbi ISKRE ob sodelavi tujega Partnerja ALCATEL bila že pred časom montirana h bi bilo teoretično možno ob koncu letošnjega leta pričeti s priključevanjem prvih telefonskih naročnikov. Kot je bralcem znano iz dnevnega časopisja, se je ISKRA pred kratkim dokončno odločila za sodelovanje na telefonskih digitalnih centralah s SIEMENS-om. Zaradi enotnosti telefonskega sistema v SR Sloveniji bo že zmontirana centrala tipa ALCATEL zamenjana s SlEMENS-ovo in to predvidoma do sredine prihodnjega leta. To seveda pomeni, da najmanj do takrat, občanov ne bo možno prikiapljati na telefonsko centralo. Kljub temu pa končni rok priklopa pričakovalcev telefona ne bi smel biti ogrožen, saj naj bi do tega roka ostalo na razpolago še več kot leto dni. V letu 1989 in 1990 se bo sočasno tudi intenzivno gradilo telefonsko omrežje v naši občini. Iz te krajše informacije je razvidno, da akciji za pridobitev telefona nista ogroženi, ter da je do zapletov v zvezi z našo novo centralo prišlo iz objektivnih razlogov, na katere pa v občini Domžale nismo imeli vpliva. za to ponudil IRC Planum TOZD Cea-projekt Ljubljana. Poudarjamo, da je Cea-projekt iskala investitorja doma in v tujini na svoj strošek in kot svoj poslovni rizik. Prišlo je tudi že do podpisa pogodbe o nameri gradnje hotela, vendar se je tuji investitor, verjetno zaradi dvomljivo-sti vlaganj v Jugoslavijo umaknil. Breme priprave stavbnega zemljišča za hotel (predvsem preselitev tovarne Alko, delno tudi drugih objektov) je nosila Cea-projekt s svojimi poslovnimi partnerji. Ko tega zaradi odlaganja pričetka gradnje ni mogla več, je finančno breme kot svoj poslovni interes prevzel Pionir Novo mesto. To so običajne poslovne povezave, kjer posamezne gospodarske organizacije v pričakovanju določenih učinkov prevzemajo tudi morebitne rizike. O tej problematiki so večkrat razpravljali zbori občinske skupščine in so bili občani o vsem kar dobro informirani. Ključen problem za realizacijo naložbe je spremenilo zakon na področju vlaganj tujih oseb v našo državo. V zadnjem ča- Povejte svoje mnenje! su tudi splošna situacija nič kaj dobro ne vpliva na interes potencialnih tujih firm za take naložbe, vendar je to za nas objektivna situacija, ki vpliva na vse subjekte v Sloveniji in Jugoslaviji. Kar pa se tiče zazidalnega načrta, ta še naprej predvideva na tem mestu hotel. Ce bo kadarkoli prišlo do drugačnih potreb ali hotenj, bo o tem ponovno odločala občinska skupščina s spremembo zazidalnega načrta. Do sedaj takih prea'o-gov še ni bilo. Menimo, da je sedanja prostorska situacija nesporno boljša od prejšnje, kajti stari ostanki tovarne Alko v samo središče mesta niso več sodili. Do preselitve tovarne bi v vsakem primeru moralo priti, sedaj pa je ta faza za nami in to za domžalsko občino brez bolečih finančnih posledic. Nosilci aktivnosti v občini Domžale, vezanih na pripravo te lokacije in gradnjo hotela so: Sklad stavbnih zemljišč pri občini Domžale, Razvojni zavod Domžale, Izvršni svet občine Domžale in ne nazadnje Skupščina občine Domžale. Kakšen naj bo pokopališki red? Na zadnji seji Zborov skupščine občine Domžale je bil v 30-dnevno javno razpravo posredovan osnutek ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU ZA POKOPALIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE. Osnutek odloka je objavljen v Skupščinskem gradivu št. 30 (dobite ga na sedežu vaše KS), prinaša pa nekatere novosti, pa tudi dileme, katere naj bi razširila javna razprava. V odloku so pokopališča opredeljena kot komunalno sanitarne naprave, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Domžale ali krajevna skupnost, ob tem pa je predlagana tudi variantna rešitev, ki predlaga možnost, da po prehodnem obdobju 4 let vsa pokopališča preidejo v upravljanje Komunalnega podjetja Domžale. 5. člen pravi, da je na vseh pokopališčih, ki imajo zgrajene mrliške vežice, uporaba le-teh obvezna, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri za notranje zadeve pristojen občinski organ. Upravljalec ima vrsto pravic in dolžnosti, od katerih naštejmo le nekatere: — določa mesto, dan in uro pokopa — praviloma v sporazumu ž naročnikom, — izvršuje pokope, pa tudi prekope grobov in ekshumacije (soglasje inšpekcije občine Domžale), — zahteva dokumente o smrti pokojnika, vodi evidenco grobov in seznam pokopanih oseb, oddaja v najem prostore in grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobišča, — skrbi za pietetno izvrševanje pokopov, za red in snago (določanje mest za odlaoganje odpadkov), skrbi za skupne naprave, rekonstrukcije in novogradnje), — daje tudi soglasje k spremembi načrta za ureditev grobov in grobnic, odstranitev spomenikov, plošč, ipd. proti plačilu dejanskih stroškov, — obenem pa upravljalec prijavlja sodniku za prekrške kršitelje pokopališkega reda. Najemniki pridobijo pravico do uporabe groba s plačilom najemnine, pogodbe se sklepajo le za grobišča in grobnice. Pravica do uporabe groba se podaljša ob ponovnem plačilu najemnine oz. podaljšanju pogodbe. Najemnik groba ima v primeru prenehanja pravice do uporabe oz. ukini- tve groba na osnovi ureditvenega načrta pravico zahtevati pie-tetni prenos in brezplačen pokop posmrtnih ostankov pokojnika na zemljišče skupne kostnice ali zahtevati nov grob. Če se niste vedeli, potem preberite, kaj ste kot najemniki in obiskovalci pokopališča dolžni: — odlagati smeti in odpadke na za to določeno mesto, skrbeti za red in snago ter se s pieteto vesti do pokojnih, — redno vzdrževati grobove in saditi ter odstranjevati drevje le z dovoljenjem upravljalca; enako potrebujete njegovo soglasje tudi za postavitev oz. odstranitev spomenikov, — obiskovati pokopališča in pokojnike v mrliških vežicah samo v dovoljenem času (predlog: od 1. aprila do 30. septembra v času od 6.00 do 21. ure, ostale mesece od 7.00 do 18.00 ure), — skrbeti za to, da ne poškodujete grobov in upoštevati posamezne zvrsti grobov po navodilih upravljalca. Na pokopališču je prepovedano uporabljati prevozna sredstva razen ročnih vozičkov, na pokopališče se ne sme voditi psov in drugih živali, postavljati poškodovanih posod za cvetje. Otroci do 10. let morajo biti v spremstvu staršev. Kot zanimivost: odlok prepoveduje gradnjo novih grobnic. Pokopi se lahko opravijo od 12. do 19. ure v času od 1. aprila do 30. septembra v letu, ostale mesece pa od 10. do 17. ure. V odloku so predpisane tudi kazni in sicer od višine 250.000 do 1.500.000 din; nadzor pa v naši občini opravlja komunalna inšpekcija. Na osnovi javne razprave bo oblikovan predlog ODLOKA, zato posredujte svoje pripombe, predloge in pobude. Razprava se bo zaključila v začetku novembra 1988! B popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR, ČUFARJEVA 6 Tel.: (061) 723-324 61230 DOMŽALE Hidranti, kje ste? Finski poročevalec Hidrantno omrežje je bilo že mnogokrat tema naših pogovorov, nekajkrat tedaj', ko smo se pogovarjali o delu prostovoljnih gasilskih društev, pa tedaj, ko je bilo govora o vzdrževanju komunalnih zadev in tudi na občnih zborih gasilskih društev je bilo mnogokrat povedanih precej grenkih besed. Da, hidranti! To so pravzaprav vodni centri, zbirališča vode, brez katerih gasilci ne morejo gasiti. Pač tisti gasilci, ki za gašenje potrebujejo vodo... Koliko jih pač imamo, so hidranti v različnem stanju — kar zahteva njihovo brezhibnost. Eni so v redu, drugi niso. Ob različnih prekopavanjih, popravilih cestišč in drugih gradbenih posegih so nekateri ostali pokvarjeni, tisti, ki so zadolženi in usposobljeni za vzdrževanje in popravila pa so bili vsaj doslej pripravljeni popravila izvesti le, če je bil naveden plačnik. Vsaj tako je veljalo dosedaj. Medtem pa smo zvedeli, da je SKIS namenil za popravilo hidrantnega omrežja in hidrantov znatna sredstva, ki jih je treba aktivirati — in popravila hidrantov izvesti. Komunalno podjetje kot izvajalec del sredstva torej ima na voljo in prav zanimivo bi bilo izvedeti, kaj jih še ovira, da se popravil na celem območju občine ne lotijo. Ob pokvarjenih hidrantih (kolikič že to pišemo!) uspešnost gasilcev tudi slučajno ne more biti taka, kot bi lahko bila. Ob pokvarjenem hidrantu — iz katerega ne bo pritekla voda, bo spet mnogo besed, izgovorov, prenašanj odgovornsoti kdo je kriv, kot je pri nas vedno običaj. Mnogo babic — hidrant pa kljub temu ne dela. M B Hidrantna omrežja v občini Domžale Sistematično smo pristopili k akciji pregleda in popravila hidrantov v naši občini v letu 1986 v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale ob sodelovanju KS in gasilskih društev. V letu 1986 in 1987 je bil izvršen ogled hidrantov v KS Vencelj Perko Domžale in KS Mengeš. V KS Mengeš so izvedli popravila hidrantov, dvig cestnih kap, čiščenje in zamenjava oznak. Po pregledu je bil izvršen pregled požarno-hi-drantnega omrežja s predstavniki požarne inšpekcije in Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale. V KS Mengeš je bilo pregledanih in popravljenih 106 hidrantov. Stroški za to akcijo so znašali 5.048.905 din. V letu 1988 se predvideva sanacija hidrantov in sicer: — v KS Trzin, Mengeš, Loka, Topole 69 komadov — KS Vencelj Perko Domžale 52 komadov Vrednost vseh del znaša po predračunu po cenah na dan 25. 3.1988 kar 20.604.460 din. Istočasno pa se morajo še v letošnjem letu pregledati hidranti na območju KS Vir in KS Radomlje, v naslednjem letu pa bomo nadaljevali s sistematičnimi pregledi in popravili v vseh naših KS. Poleg navedenih aktivnosti je Komunalno podjetje Domžale dolžno ob sodelovanju z gasilskim društvom voditi stalno kontrolo hidrantnega omrežja ter tudi odpravljati tako ugotovljene napake. Apeliramo tudi na vse občane, da ob eventuelno ugotovljenih napakah na hidrantih obvestijo Komunalno podjetje Domžale. Menimo, da je dosedanje sodelovanje med Komunalnim podjetjem Domžale, Gasilskim društvom in Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale dokaj dobro potekalo, da pa je dejansko za sistematično odpravo napak na hidrant-nem omrežju zagotavljala finančna sredstva le Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale in le delno v manjši meri Komunalno podjetje Domžale. STRAN 9 KULTURA in KUlTURng PRIREDITVE Koncerti v naravi - v arboretumu Volčjega potoka so z letošnjim letom pričeli z uresničitvijo lepe zamisli - organiziranjem koncertov v naravi. Prvi gost je bil Simfonični orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta, nastopili pa so tudi gosti, nekateri uveljavljeni solisti (loto: Vili Majhenič) Koncert v naravi_ 1/ čudovitem okolju baročnega parka v Volčjem potoku je bil 25. septembra že drugi »Koncert v naravi«. V nedeljskem popoldnevu se je zbralo nemalo poslušalcev, da so prisluhnili godalom Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. V uvodni skladbi smo prisluhnili orkestralnemu kvartetu Carla Stamitza, lahkotnemu klasicističnemu delu predstavnika mannheimske šole. Delikatno delo, ki zahteva veliko mero natančnosti in lahkotnosti so orkestraši v okviru svojih možnosti zaigrali predano in muzikalno. Koncert je nedvomno obogatil s svojim sodelovanjem vrhunski slovenski trobentar Stanko Arnold. Poslušalce je prevzel z briljantno, intenzivno, muzikalno in kristalno čisto igro. Vse te odlike je izkazal v dveh baročnih koncertih italijanskih skladateljev Ciuseppa Torellija in Thomasa Albinonija. Pred sklepno točko, za katero je priredbi za pieco-lo trobento in orkester (Haendlov Largoj napisal dirigent Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik prof. Tomaž Habe, smo v izvedbi solistov Branke Be-čaj, Helene Burja, Tanje Babnik in orkestra slišali še Corellijev Concerto Grosso v D-duru. Prostor parka v Arboretumu je zaradi lepote, ki ga nudi narava, izziv kulturnim delavcem, da postanejo koncerti tradicionalni in tako nudijo obiskovalcem en-kratnost zlitja narave z umetnostjo, teme in svetlobe, nočnega miru in nežnega zvoka instrumentov. I ! 0 glasbeni vzgoji naših otrok »Vsakomur je najbližja tista glasba, na katero se je njegovo uho navadilo v zgodnjem otroštvu«, je misel, ki jo je izrekel madžarski skladatelj, dirigent in pedagog Zol-tan Kodalv. Ta misel me že kar nekaj časa sili v to, da kot poklicna glasbenica tudi sama storim vsaj nekaj za osnovno glasbeno vžgejo naših otrok. Čudoviti svet glasbe želim na enostaven in priljuden način približati otrokom, ki so (kar je znano in kar starši lahko sami ugotavljamo) pripravljeni sprejeti, kar jim je še neznano in novo. In če smo otroku pripravljeni odkriti na njemu ustrezen način vse dimenzije glasbe, potem je to vzgoja estetike v najširšem smislu. Natančno poskušam analizirati Cankarjevo razmišljanje: »Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv.« Otroci in mladina na sploh ima rada glasbo. Zato pa jim je potrebna osnovna glasbena vzgoja, da bi jo lahko bolje razumeli in sprejeli. Kljub sorazmerno razširjenim možnostim glasbene vzgoje v vrtcih, osnovnih šolah ter glasbenih šolah, je po mojem mnenju ta še vedno in pogosto nestrokovna ali premalo strokovna in neustrezna tudi tam, kjer bi morala biti. Ne morem sprejeti in razumeti, da se možnosti glasbene vzgoje zmanjšujejo. Po ukinitvi izredno uspešnega glasbenega krožka v okviru celodnevne šole na OŠ Šlandrove brigade v Domžalah in sedaj še tako visoka šolnina — vse to me navdaja z bojaznijo in skrbjo, saj je vedno manjše število otrok vključenih v pravilno glasbeno vzgojo. Otrok je ustvarjalno bitje, osnova njegove ustvarjalnosti pa je glasbeno čustvovanje. Glasba v izredno veliki meri vpliva na oblikovanje otrokovega značaja ter pospešuje njegov umski in telesni razvoj. Zato bi morala biti glasba v večji meri prisotna v izobraževalnem procesu. Ko sem kot članica komornih skupin ali sama zaigrala otrokom v vrtcu ali nižjih razredih osnovne šole, sem opazila ne samo njihovo željo po poslušanju, pač pa tudi željo, da bi sami zaigrali, da bi jim prišli še kdaj kaj zaigrat, predvsem pa, da bi se o glasbi tudi pogovarjali. Kot poklicna glasbenica — sem članica Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —, ki sem svoje življenje v veliki meri podredila in posvetila glasbi, že vrsto let spremljam, kaj se na področju glasbenega izobraževanja dogaja pri nas in v tujini. Tako sem pripravila program glasbene vzgoje za Novi kapelnik Mengeške godbe se predstavi: Treba bo več srca Po Lipičnikovem odhodu iz Mengeške godbe je za nekaj časa godbo prevzel Smiljan Makelja, z novim šolskim letom pa so godbeniki dobili spet novega kapelnika — prof. Lojzeta Velkavr-ha, priznanega pedagoga in glasbenika, ki bo skušal v vrste mengeških godbenikov vnesti več reda, širše zanimanje za glasbo in tudi precej resnejši pristop do dela. — Lojze Velkavrh, kdo pravzaprav ste? »Po rodu sem Logatčan, napravil sem Srednjo glasbeno šolo in Akademijo za glasbo v Ljubljani, že v času študija sem se zaposlil v ljubljanski Operi, kjer sem služboval tudi pozneje, kot študent sem igral tudi v znani Godbi milice, od 1966 leta naprej poučujem na Glasbeni šoli v Radovljici, kjer sem tudi še sedaj zaposlen in se vozim tja iz Dragomlja, kjer imam zdaj stalno bivališče. V letih 1976 do 1980 sem bil tudi direktor Glasbene šole na Vrhniki. Učim pihala-tro-bila.« — Imate pa tudi izkušnje z vodenjem godbe ... »Da, enajsto leto že teče, odkar sem prevzel Gorjan-sko godbo in pravkar končujemo sodelovanje z nastopom v inozemstvu.« — V kakšnem stanju ste dobili Mengeško godbo? »Že predsednik Marjan Trobec mi je nakazal, da je v godbi precej nereda, da godbeniki slabo obiskujejo vaje, da nekateri prihajajo samo kakšen mesec pred prireditvijo Pod mengeško marelo, da je nasploh veliko samo občasnih godbenikov. Moram priznati, da se je to hitro potrdilo tudi na samih vajah. Nekaterih godbenikov sploh še nisem videl.. . Po mojem mnenju takšen godbenik nima kaj početi v takšni skupini in ga bo treba preprosto črtati, če bomo hoteli skupno napredovali.« — In kako je s kvalitetno ravnijo? »Raven je še kljub temu solidna, čeprav bo treba marsikaj izboljšati. Predvsem večina godbenikov nima prave dinamike, vsi bi najraje igrali le na ves glas, da rečem poenostavljeno, manjkajo pa tudi nekateri inštrumenti. Imeti bi morali vsaj še en rog, še eno pozavno in morda se bo pokazalo še kaj.« — Kakšen je vaš pogled na vlogo godbe v današnjem »Godbo takšen velik kraj, kot je Mengeš, vsekakor potrebuje, saj mora z njcPzado-voljiti tako potrebe ob večjih slovesnostih kot ob žalnih trenutkih, vmes je vsekakor primerno pripraviti tudi kakšno takšno prireditev, kot je otrok,e, ki ga bom izvajala sama, seveda ob aktivnem sodelovanju otrok. V dveh starostnih skupinah (od 5 do 7 let ter od 7 do 9 let) bom otrokom ob poslušanju lepe glasbe, igranju na enostavne in prave instrumente, pogovarjanju o glasbi in umetnosti ter v igri približala svet glasbe in vso lepoto te umetnosti, ki bi jo velikokrat radi razumeli, pa nam ostaja skrita nekje daleč. — Pa ni tako daleč, le po pravi poti je treba kreniti. Tako se bomo s tem poukom lahko izognili zadregam staršev, kateri instrument naj otrok igra. Če torej želite svojemu otroku približati ta čudoviti svet glasbe, se mi oglasite ali pokličite. Pouk bo potekal enkrat tedensko (po dogovoru s starši) in bo trajal od oktobra do konca maja. Moj naslov: Zdenka KRISTL-MARINIČ, Prelog 16 61230 Domžale, telefon: 724-275. In še misel, ki jo je o glasbi izrekel Beethoven: »Glasba je največje odkritje — večje od vse modrosti in filozofije. Glasba človeka plemeniti in osrečuje, v njem razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.« " . Z. M. 1 I Pod mengeško marelo, seveda pa bi se morali letno vsaj enkrat dokazati tudi z zahtevnejšim koncertnim programom, s katerim bi nastopili tako v Mengšu kot kje drugje v občini in tudi drugod. Vsaka godba je hkrati' tudi odsev kraja: Če te vprašajo, iz kod je ta in ta godba in če rečeš, da je iz Mengša, si marsikdo ustvari vtis o kraju tudi po godbi, zato tudi pri glasbi polovičarstva ne bom trpel.« — Letos naj bi bila prireditev Pod mengeško marelo tudi televizijska, vendar V to zahtevalo še več resno*1 pri vajah ... »Prav o tem govorim ves čas tudi godbenikom Delajmo resno, pa bodo tu<* dobri rezultati. Treba pa v vložiti več srca, več veselj' več prizadevnosti. Brez n" ni nič. Vsekakor v MengS' imamo dobre glasbenike, jih bo treba pravilno usrn6f jati in bolje izkoristiti. P" sebno me veseli, da je vn$ veliko mladih, kar tudi ol še boljšo prihodnost Mengf ške godbe v celoti.« Ivan Sivec Jubilej: 10 let pevskega zbora Toko V teh dneh praznuje 19-članski ženski pevski zbor DO TOKO Tomžale lep jubilej — 10-letnico kontinuiranega prepevanja, ki ga že vsa leta vodi Mara VILARJEVA. Ob tej priložnosti bodo pevke in pevovodkinja pripravile JUBILEJNI KONCERT, KI BO 18.11.1988 OB 19. URI V STARI KINODVORANI. Tokove pevke vabijo vse delovne ljudi in občane, ki jih zanima zborovsko petje, da s svojim obiskom počastijo jubilej, saj bodo prisostvovali lepemu kulturnemu dogodku. Knjiga za znanje: O naši novi rubriki_ Domžalska knjižnica je v zadnjih letih skladno s sodobnimi težnjami v svoji stroki dosegla precejšen napredek. Ta se kaže predvsem v izdelavi in izpopolnitvi priročnih in drugačnih bibliotečnih pomagal (z intenziviranjem informacijske dejavnosti torej), v formiranju obsežnega strokovnega oddelka ter v opremi in ureditvi dveh čitalnic: časopisne in študijske. Zmogljivost storitvenih uslug seje s tem povečala tako naglo, da bralci temu razvoju niso mogli slediti. Da bi vsem občanom in uporabnikom naše knjižnice predstavili usluge, ki jih ne nudimo le v razvedrilo bralcev, ampak tudi V pomoč ŠTUDENTOM, RAZISKOVALCEM, umetnikom, znanstvenim delavcem itd., odpiramo na tem mestu rubriko knjiga za znanje, ki predstavlja našo dejavnost in njene zmogljivosti tudi s te strani. vsaka številka Občinskega poročevalca (ali skoraj vsaka) bo tako prinesla članek, ki bo skušal čimbolj izčrpno obdelati eno od zastavljenih tem. Na ta način vas bomo informirali: — o priročnih knjižničnih pomagalih (katalogih, bibliografijah, enciklopedijah, leksikonih ...), ki jih imate na razpolago v naši knjižnici, o načina njihove uporabe (o načinu iskanja informacij torej), o njihovem pomenu za študij, znanstveno in raziskovalno delo, itd. — o fondu dveh čitalnic; posebej velja opozoriti na izredno bogato in dragoceno zbirko jugoslovanskih strokovnih revij s področja humanističnih ved (ki jo je skoraj v celoti podaril znani literarni teoretik in kritik Taras Kermauner) — o fondu knjig s posameznih strokovnih področij; pri tem bo poseben poudarek na humanistiki, ki je za vsakršne študijske namene izredno dobro založena, predstavili pa bomo tudi ostala področja, med drugim tudi ažurno zbirko knjig s področja teorije in zgodovine znanosti, discipline torej, ki ima v zadnjem času vedno večji ponien za vse znanstvene panoge — o tujejezični strokovni in leposlovni literaturi — o fondu otroške in mladinske znanstvene oz. poljudnoznanstvene literature — o izposoji knjig, s katerimi naša knjižnica (trenutno) ne razpolaga, vendar jih lahko posreduje s pomočjo medknjižnične izposoje; o prednostih in omejitvah (izključno knjige za študijske in znanstvene namene) take izposoje — o literaturi za razvedrilo — o knjižnih novitetah — o visoki umetniški literaturi — o jubilejih v zvezi s knjigo — o sprotni literarni produkciji — o drugih dejavnostih knjižnice, itd. Poleg tega bomo pripravljali tudi problemske-informativne bloke o nagrajenih knjigah in njihovih avtorjih, o posameznih literarnih smereh, delih, problemih itd. in končno bomo občasno objavljali tudi predstavitve posebej pomembnih znanstvenih in umetniških del. S to akcijo želimo opozoriti na ne dovolj izkoriščeno možnost (predvsem) za študij in znanstveno delo, ki jih nudimo svojim bralcem. Če bomo na ta način razvili zavest o knjižnici kot ne le skladišču vsakovrstnih knjig, ampak vedno bolj tudi zakladnici znanja in mini-informacijskemu centru, bo s tem naš namen dosežen. DELAVCI KNJIŽNICE DOMŽALE Momo Lisičić je telesnovzgojni delavec, ki v naši občini ( in v šoli v Radomljah) poučuje že od leta 1968. Številni ugledni gosti obiskovalci in tekmovalci ob krosu Dela 15. oktobra 1988 v Domžalah. V okviru prireditve Kros Dela 1988 pa je v likovnem razstavišču Domžale razstavil lastne kompozicije na temo »Telo v gibanju«... 23. Kros Dela: Velik tekmovalni in organizacijski uspeh Atletski klub Domžale je ob svoji 10-Ietnici zaprosil Skupščino občine Domžal« in Telesnokulturno skupnost Domžale, da prevzameta pokroviteljstvo nad 23. Krosom Dela. Atletska zveza Slovenije je z razumevanjem sprejela predlog občine Domžale ter zaupala izvedbo 23. Krosa Dela telesnokulturnim delavcem, ki so to tekmovanje uspešno izvedli tako v organizacijskem kot tekmovalnem delu. — Kaj pomeni 23. Kros Dela za razvoj atletike v občini Domžale? — Kaj pomeni pridobitev tekaške proge v Športnem parku Domžale? — Ali bomo znali izkoristiti sedanjo zagnanost mladih atletov? — Ali bomo znali očuvati pridobitve — tekaške poti, poti za sprehajanje? — Ali smo s to prireditvijo dokazali, da je Športni park objekt za športno dejavnost in ne za smetišče ali druge neprimerne prireditve? Veliko je bilo napisanega in izrečenega na uspešno izvedeno najmnožičnejšo atletsko prireditev, ki je vsako leta ob koncu atletske sezone, pomeni pa zaključek krosov po šolah in občinah širom Slovenije. Pohvale in čestitke smo sprejeli organizatorji v Atletskem klubu, v organizacijskem odboru in prireditelj — občina Domžale. Vse premalo pa je bilo napisanega o sponzorjih te prireditve, nekateri jih imenujemo sopokrovitelje; ti so nam omogočili, da smo realizirali vse naloge in da je prireditev v celoti uspela. V imenu organizacijskega odbora in atletov se zahvaljujemo de- Zmagovalka Veronika IMihalec teče v domačem kraju svoji drugi zmagi na krosu Dela naproti. lovnim organizacijam: Helios, TRAK. Mengeš, Papirnica Količe-vo, Termit, Univerzale, Toko, Tosa-ma, Indu pluti. INCE Mengeš, Komunalno podjetje ter Samoupravna komunalna skupnost za finančno pomoč ter materialna sredstva. Iskreno zahvalo izrekamo pokroviteljema 23. Krosa Dela Skupščini občine Domžale in Telesnokulturni skupnosti Domžale, posebna zahvala gre predsedniku častnega odbora za izvedbo Krosa Dela tov. Petru Primožiču, predsedniku skupščine občine Domžale, saj se je moral večkrat seznanjati s problemi, jih pomagal reševati, da smo lahko uspešno izvedli 23. Kros Dela. V pripravo in izvedbo dosedaj največje športne prireditve v občini Domžaie — (po številu nastopajočih), niso bili vključeni samo atletski delavci, pomoč so nam nudili taborniki, smučarji, radioamaterji, učenci Glasbene šole in skupina mažoretk. 23. Krosa Dela se je udeležilo 47 občinskih reprezentanc z več kot 1000 tekmovalci in tekmovalkami v 14. starostnih kategorijah; od pionirjev letnik 1976 do kategorije članov oz. članic. Vse reprezentance niso imele kompletne ekipe, tako da se je za ekipnega zmagovalca potegovalo le 16 občinskih reprezentanc. Ekipa gostitelja je bila kompletna, čeprav je bilo potrebno pred začetkom starta dve ekipi popolniti z rezervnimi tekači, oz. je prišlo do prerazporeditve v ekipah. Rezultati po kategorijah posamezno in ekipno in najboljše uvrstitve ekipe Domžal: ML pionirji letnik 1976 — 1000 m: I. mesto: VAŠ TOMI, Žalec, ekipno Žalec 37. mesto: GRUBER MATEJ, Domžale, ekipno 30. mesto ML pionirke letnik 1976 — 1000 m: 1. mesto: MEŽNAR ANITA, Ravne na Koroškem, ekipno Velenje 18. mesto: NAHTIGAL VILMA, Domžale, ekipno 5. mesto ML pionirji letnik 1975 — 1000 m: 1. mesto: BARIČ DAMJAN, Domžale, ekipno Žalec 5. mesto: Ekipa Domžal ML pionirke letnik 1975 — 1000 m: 1. mesto: MIHALEC VERONIKA, Domžale, ekipno Velenje 2. mesto: ekipa Domžal ST pionirji letnik 1974 — 1000 m: 1. mesto: BASELJ IGOR, Jesenice, ekipno Jesenice 35. mesto: REPEŽ SAMO, Domžale, ekipno 26. mesto ST pionirke letnik 1974 — 1000 m: 1. mesto: POSELJ DIJANA. Maribor, ekipno Nova Gorica 14. mesto: KERŽAN SPELA, Domžale, ekipno 8. mesto ST pionirji letnik 1973 — 1000 m: 1. mesto: ŠTERN JANEZ, Ravne na Koroškem, ekipno Ptuj 22. mesto: CUNDER ALEŠ, Domžale, ekipno 10. mesto ST pionirke letnik 1973 — 1000 m: 1. mesto: MANDELJ TATJANA, Maribor, ekipno Maribor 4. mesto: MARK1Č MATEJA, Domžale, ekipno 3. mesto ML mladinci letnik 1971/1972 - 2000 m: I. mesto: POTOČNIK MILEN-KO, Ptuj, ekipno Velenje 12. mesto: PAJNIČ TOMAŽ, Domžale, ekipno 11. mesto ML mladinke, letnik 1971/1972 - 1000 m: 1. mesto: MRAZ NATALIJA, Velenje, ekipno Celje 9. mesto: ŽEKAR MATEJA, Domžale, ekipno 6. mesto ST mladinci letnik 1969/1970 -3000 m: 1. mesto: PUŠNIK PRIMOŽ, Ravne na Koroškem, ekipno Novo mesto 25. mesto: VAVPETIČ ALEŠ, Domžale, ekipno 11. mesto ST mladinke letnik 1969/1970 — 2000 m: 1. mesto: KVAS MATEJA, Celje, ekipno Murska Sobota 9. mesto: CERAR MATEJA, Domžale, ekipno 8. mesto Člani letnik 1968 in starejši — 5000 m: 1. mesto: Ž1VKO ROMEO, Velenje, ekipno Velenje 15. mesto KAVKA MARTIN, Domžale, ekipno 9. mesto Članice letnik 1968 in starejše — 2000 m: I. mesto: MAČEK ALENKA, Ljubljana-Bežigrad, ekipno Vele nje Vodja tekmovanja Marjan Gorza je na operativnem področju priprav krosa Dela v Domžalah prevzel največje breme... Start tekmovalcev v kategoriji starejših mladincev. Drugo - nepričakovano prvo mesto je osvojil za AK Domžale Damjan Barič v Kategoriji mlajših pionirjev letnik 1975. 5. mesto: HORVAT LILJANA, Domžale, ekipno 7. mesto Ves ekipni vrstni red po 14 kategorijah je naslednji: 1. mesto Velenje 1. mesto Mribor 3. mesto Celje 4. mesto Domžale 5. mesto Tržič 6. mesto Ptuj 7. mesto Kranj 8. mesto Novo mesto itd. Ekipa občine Domžale je osvojila izvrstno 4. mesto, česar objektivno nismo pričakovali; pričakovali smo — glede na vloženo delo — uvrstitev med 5. in 6. mestom. Poleg 4. mesta ekipno smo osvojili dve prvi mesti letnika 1975: zmagala sta Veronika Mihalec in Damjan Barič. Atletski klub Domžale bo ob koncu oktobra praznoval 10. letni- co delovanja; lahko rečemo uspešnega dela; vsa leta je deloval v okviru možnosti, predvsem na področju strokovnega dela ter financiranja oz. zagotavljanja sredstev za delovanje vseh selekcij. Letošnji uspehi tako v tekmovanju Atletske zveze Slovenije — (osvojene so bile tudi medalje), ter na 23. Krosu Dela so zagotovilo, da bo atletika v Domžalah poslej še kvalitetnejša. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem tekmovalcem, trenerjem, organizacijskemu odboru, častnemu odboru, zboru atletskih sodnikov, strokovnim delavcem ZTKO in Telesnokulturne skupnosti Domžale ter vsem zunanjim sodelavcem, da so s svojim delom omogočili našo skupno prireditev ki je ne bo moč kmalu pozabiti... Marjan Gorza Uspeh v Sankukai karateju: Domžalčani četrtič ekipni prvaki Poročilo z ekipnega sankukai prvenstva, ki je bil v Domžalah 25. septembra 1988 Domžalski karateisti so že štiri leta zapored ekipni prvaki Sankukai stila v Sloveniji in s tem tudi v Jugoslaviji. To je posledica temeljitega in strokovnega dela vseh članov kluba. Seveda je tu tudi bistvena usmeritev k dobrim strokovnjakom karateja. Sodelovanje s tehničnim mentorjem Vladom Paradižnikom in prek njega s svetovnimi mojstri kot so Tsukada in Kusano z Japonske, ki bostav naslednjem letu v maju tudi gosta našega kluba, je torej že obrodilo sadove. Boj za prvo mesto je bil letos precej trši, saj je biia konkurenca dokaj izenačena, naša ekipa pa delno oslabijena. Največ težav nam je tako povzročala ekipa Foruma iz Ljubljane ter ekipa iz Ivančne Gorice. Ekipe so bile sestavljene tako, da so vključevale ves spekter tekmovalcev. Na prvih treh mestih so bili tekmovalci od zelenega do črnega pasu, na četrtem tekmovalci z rumenim ali oranžnim pasom, na petem mestu pa ena tekmovalka. V domžalski ekipi je mesto Irene Ce-rar, ki je takrat zbolela, zasedla Pika Vrankar, ki ima sicer precej nižji pas, pa je kljub temu pokazala precej znanja. Mojstra Vlado Paradižnik 5. Dan in Ryozo Tsukada 7. Dan na treningu v Domžalah. Steber domžalske ekipe sta vsekakor trenerja Slavko Šorotar in Darko Kotar, ki sta zmagala v vseh bojih. Vsekakor upamo, da bomo kmalu imeli ekipo še tretjega tako kakovostnega tekmovalca, kar bo pomenilo bolj zanesljivo zmago v vsakem boju. Kot kaže, bomo imeli kmalu tudi nekaj takšnih tekmovalcev, ki bodo v višjem razredu kakovosti. Druga domžalska ekipa je imela manj uspeha, saj je nastopila brez enega tekmovalca. Lahko pa pohvalimo mlado članico Martino Curhalek, ki je s svojo borbenostjo in znanjem vse prijetno presenetila. Sestava zmagovalne ekipe: Slavko Sorotar, Darko Kotar, Robert Strehar, Robi Bomgek in Pika Vrankar. Boje je spremljalo precej več gledalcev kot prejšnja leta in tudi število vpisanih novih članov in članic je precej večje kot običajno. Za vse, ki ste zamudili vpis naj povemo, da se lahko še priključite na treningih v osnovni Šoli Venclja Perka ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20. ure, vendar najkasneje do konca oktobra. Matjaž Drenik Šport za staro in mlado Mengeški toalinarji na treh stezah Zdravko Šink Mengeški športni park 8. julij je z letošnjim letom pridobil še eno večje tekmovališče: balinišče s tremi stezami. Razprostira se v prijetnem kotičku ob Pšati, v bližini teniških igrišč, postavljeno je bilo tako rekoč samo s prostovoljnim delom, kar je še enkrat dokaz, da se tudi danes da kaj narediti, če se zberejo pravi krajani, pri izkopu in betoniranju je priskočila krajevna skupnost, drugače pa so izgradnjo podprle tudi bližnje delovne organizacije in nekaj zasebnikov, ki jim je veliko do razvoja kraja. O tej novi veliki športni pridobitvi za stare in mlade sem se pogovarjal s štirimi najbolj zasluženimi mengeškimi bali-narji, to pa so Zdravko Šink, ki je predsednik balinarske sekcije pri TVD Partizanu Mengeš, z gospodarjem sekcije Ivanom Blejcem, s prizadevnim članom Srečom Blejcem in s predsednikom tehnične komisije Dragom Zdravičem. Ivan Bitje Srečo Blejc Drago Zdravič Od Kralja do parka Balinanje je bilo že od nekdaj priljubljen šport v gostiščih, v mengeškem primeru predvsem pri Kralju, občasno pa tudi Pri lovcu. Žal se ga je dolgo časa držalo mnenje, da gre za gostilniški šport preveč povezan s pijačo, čeprav to sploh ne drži. Pri Kralju so se v Mengšu nekdaj spontano odvijala tekmovanja posebno ob sobotah in nedeljah, uradnega kluba pa v Mengšu doslej še ni bilo. Pobudo za ustanovitev balinarske sekcije pri TVD Partizan so dali — zanimivo — starejši krajani in tudi Društvo upokojencev, kajti prav balinanje je šport, s katerim se lahko ukvarja tudi starejši človek, ni prenaporen, nudi pa dovolj razgibavanja in bivanja na svežem zraku. Uradno je bila mengeška balinarska sekcija ustanovljena 30. maja 1985, torej pred dobrimi tremi leti, vendar takoj ni pristopila k izgradnji balinišča, ker je vmes prišlo do nekaterih nepotrebnih nesporazumov. Po izkopu in drenaži pa je delo resno in tudi izredno intenzivno steklo letos spomladi, 1. maja pa je bilo balinišče s tremi stezami tudi že odprto, oziroma ob koncu maja dano v uporabo. Mnogo prostovoljnega dela Med najbolj zaslužnimi za mengeško balinišče je vsekakor zdajšnji gospodar Ivan Blejc, poleg njega pa še Zdravko Šink, Srečo Blejc, Herman Verbič, Stane Malus, Vilo Majdič in Drago Zdravič, če omenimo le tiste, ki so naredili več kot trideset udarniških ur. Seveda pa so zaslužni tudi vsi drugi člani, ki so skupno opravili kar 1406 prostovoljnih ur. V balinarski sekciji je trenutno 72 članov, igra pa jih precej več, saj je prostora zaenkrat še dovolj, želijo pa si tudi novih članov. Članarina je bila letos 20 000 dinarjev, dva stara milijona, za upokojence pa štirikrat manjša. Ob tem bi se vodstvo sekcije rado zahvalilo delovnim organizacijam Trak, Hidrometal, Melodiji in Emoni-2aga Jarše, ki so jih finančno podprli, prav tako pa zasebnim obrtnikom Pun-gerčar, Bognar Petru in Bognar Tonetu. Posebna zahvala velja tudi krajevni skupnosti, ki jim je ves čas stala ob strani, pa tudi svojemu matičnemu društvu TVD Partizanu s predsednikom Jožetom Mlakarjem na čelu. Med svojimi člani pa bi posebej radi pohvalili še Jožeta Kunst-lja, ki je postavil ograjo, naredil načrte za konstrukcijo in nasploh veliko strokovno pomagal. Zdaj že s svojimi kroglami Začetki mengeških balinarjev so bili precej skromni, saj niso imeli niti svojega osnovnega sredstva — poleg balinišča seveda — krogel. Te jim je prijazno posodil sosedni klub Budničar s Količevega, zdaj pa so se že toliko opomogli, da imajo vse že sami. Seveda pa razmišljajo tudi o nadaljnih načrtih. Prihodnje leto se bodo mengeški balinarji uvrstili v tekmovalno ligo, tako da ne bodo balinali samo med seboj. Daljni načrt je tudi, da bi igrišče pokrili in tako sezono močno podaljšali. Kot pravijo, se da z udarniškim delom narediti še veliko, kar so uspešno dokazali tudi v prvi fazi. Radi bi pridobili tudi najmlajše, zato nameravajo predlagati ustanovitev balinarskega krožka tudi v šoli, nekaj članov pa nameravajo dati tudi v trenerski tečaj, tako da bodo imeli v svoji sredi svoj strokovni kader. Balinišče je odprto vsak dan od 16.00 naprej, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne, za kar skrbi neutrudni gospodar Ivan Blejc, ki so mu balinišča postala drugi dom in je zagotovo tudi najbolj zaslužen, daje Mengeš pridobil ličen športni objekt ob Pšati, Ivan pa bo tudi skrbel, da bo ostal v dobrem stanju veliko let. Vse tiste pa, ki bi vas ta šport veselil, vabijo v svoje vrste, saj se sploh ne zapirajo vase in si želijo čimveč dobrih balinarjev na nove steze. Edina oprema, ki je potrebna, so ustrezne copate, vse drugo pa imajo v hišici za rekvizite, ki stoji ob balinišču. Ivan Sivec ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE_ Tečaj aerobike za naše ženske... Domžalčanke, prijavite se! Jesen je tu, s tem pa tudi deževno, megleno, pusto vreme, ko se umaknemo v zaprte prostore. Pozitivne učinke poletja in gibanja v naravi moramo na nek način zadržati, ne smemo se prepustiti lagodnosti in lenarjenju, telo in duh hoče svoje. V ZTKO Domžale smo zato, poleg standardnih jesensko-zimskih aktivnosti, pripravili posebej za dekleta in žene TEČAJ AEROBIKE. Zdaj pa nekaj suhoparnih, pa vendar nujno potrebnih podatkov: — tečaj bo v telovadnici OŠ Olge Avbelj (na Rodici), vsak ČETRTEK od 18.—19. ure za udeleženke do 30 let, oziroma od 19.—20. ure za starejše (nad 30 let) — prvič se boste zbrale v ČETRTEK, 27. 10. 1988 — prijave v pisarni ZTKO Domžale (v dvorani KC Domžale) — prijavite se lahko vsak dan (razen sobote in nedelje) od 7.30—14.30, ter v ponedeljek, torek in sredo (24., 25., 26. 10.) tudi popoldan od 17. do 19. ure — prijavnina, ki znaša 40.000.— din, se vplača ob prijavi Tečaj bo vodila tov. Tanja Hostnik, študentka Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, sicer pa aktivna članica plesne šole URŠKA. Zaradi omenjenih prostorskih možnosti, bomo sprejeli maksimalno po 40 udeleženk na skupino. Storite nekaj za svoje zdravje in vitalnost! S to akcijo se tudi ZTKO Domžale vključuje v skupno akcijo pod geslom »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«. Ranko CUKROV Zanimivo »smučarsko« tekmovanje Rolkarji v Ihana V zelo lepem vremenu je v Ihanu na tekmi v rolka-nju nastopilo 112 tekmovalcev iz 11 klubov, ki so že na prvem letošnjem tekmovanju pokazali, da so v odlični formi pred sezono. Pohvalno je bilo, da je v skupini pionirjev nastopilo rekordno število tekmovalcev. Proga je bila v Ihanu standardna, tekmovanje pa si je ogledalo kakih 500 gledalcev, ki so burno pozdravljali tekmovalce. Organizacija je bila odlična. Smučarsko rolkanje ... REZULTATI: Ml. pionirji 2 km 1. Gostiša B. 08,46 SK Logatec 2. RupnlkV. 09,07 SK Logatec 3. BergincG. 09,43 SK Vrhnika St. pionirke 4 km 1. Race P. 10,13 SK Bled 2. LenarB. 10,30 SK Bled 3. RupnikD. 10,32 SK Logatec Društvo za boj proti sladkorni bolezni DOMŽALE, Titov trg 1 VABILO Sladkorne bolnike, svojce, zdravstvene delavce in druge, vabimo na predavanje dr. Janeza Svolj-ška: ZDRAVLJENJE BLETAMI, SLADKORNE BOLEZNI S TA- novembra 1988 — trakt C — ob 16. uri v kletni Zdravstveni dom ki bo dne 11 predavalnici DOMŽALE. Predavanje bo združeno z rednim letnim občnim zborom društva in kulturnim programom. Člane, ki še niso poravnali članarine, pa tudi tiste, ki se želijo včlanit v društvo, kupiti DIE-MON, SOS obeske in literaturo o sladkorni bolezni, prosimo, da to uredijo uro pred predavanjem. Izvršni odbor St. pionirji 4 km 1. Marici. 10,00 TKS Bled 2. Gostiša M. 10,25 SK Logatec 3. PintarD. 10,26 TKS Olimpija Ml. mladinci 8 km 1. MohorlčA. 15,11 TKS Triglav Kranj 2. MohoričM. - 16,11 TKS Triglav Kranj 3. Sklic M. 16,13 TKS Bled St. mladinci 12 km 1. Kovic Bojan 24,15 SK Termit Ihan 2. Zupan Andrej 24,30 TKS Kranj 3. Kastellclgor 24,38 SK Olimpija Za člane je nastopil Kardež Matej in dosegel na 12 km 24,24. Ženska enotna skupina: 2 km 1. FačurU. SK Logatec 2. Potočnik S. SK. Logatec 3. GriljS. SK Brdo Rekreatlvci do 30 let: 1. Orešek B. ŠD Podbrdo 2. PovIrkM. SK Termit Ihan 3. Kalan T. Šutna Veterani nad 30 let: 1. UrankarNIko Mengeš 2. Bahar Milan SK Olimpija 3. Kovic Lojze SK Termit Ihan 08,02 08,09 08,32 07,24 07,30 07,56 08,28 08,45 10,03 F. R. ffedsednik Sob Domžale Peter Primožič predaja najhitrej-^Biu tekmovalcu na Grobniku Igorju Akrapoviču (AMD Ljubljana - Moste) kitaro, darilo Melodije iz Mengša. I* moto športa — cestno hitrostne dirke: Novi prvak v razrčdu do 250 cem Martin Šraj in trikratni prvak v tem razredu Silvo Habat, ki se je na tej dirki poslovil od aktivnega tekmovanja. AMD Domžale državni prvak; imamo tudi tri naslove med posamezniki AMD Domžale je letos že drugič organiziralo dirko za državno prvenstvo v cestno hitrostnem motociklizmu. To je bila šesta — zadnja preizkušnja motoristov v letošnjem prvenstvu, zato je imela še toliko večji pomen, ker se je odločalo o novih naslovih državnih prvakov. Tekmovanje je potekalo na avtodromu Rijeka na Grobniku, ker v naši republiki za to še nimamo ustreznega tekmo-vališča. Zaradi oddaljenosti prireditve je organizacija pomenila tudi več dela iri'večje stroške, ki jih je imel organizator. Ugoden odmev je bil v vseh naših delovnih organizacijah, kjer je bila naproše-na pomoč. Tako so omogočile prevoz funkcionarjev oziroma osebja, ki je pri takšni prireditvi nujno potrebno DO Helios, Papirnica Količevo, Slovenija-les, Termit in Toko s svojimi kombiji. ^omoč delovnih organizacij Darila za tekmovalce so prispevali Helios, Tosama in Melodija iz Mengša, ki je s kitaro nagradila najhitrejšega tekmovalca. Zdravstveni dom Domžale je dal na razpolago tri reševalna vozila z osebjem vred. TGDO Napredek pa je omogočila prevoz hrane in pijače v svojih hladilnikih. Uvod v zaključno prireditev je popestrila godba na pihala iz Krškega ter mlajše moravske mažoretke. Pozdravni nagovor v imenu društva je imel njegov sekretar ing. Miha Pavlic, slavnostni govornik pa je bil Peter Primožič, predsednik Skupščine občine Domžale, ki je bila tudi glavni pokrovitelj prireditve. Ob tej priložnosti se je od domačih gledalcev poslovil od aktivnega tekmovanja eden naših najboljših motoristov trikratni državni prvak v razredu do 250 cem Silvo Habat, ki je zadnji dve leti kot prvi Jugoslovan, tekmoval v razredu do 500 cem na dirkah za evropsko in svetovno prvenstvo. ' Izreden uspeh Letošnja sezona se je za AMD Domžale izredno dobro končala. Osvojili so naslov ekipnega prvaka Jugoslavije in še tri posamične naslove. Zaključni izid bi bil lahko še popolnejši, vendar sta imela lanska prvaka Janez Pintar v razredu do 80 in 125 cem ter Božo Janežič v razredu TT 750 F-1 precej smole. Prvo leto tekmuje - pa že prvak - Rok Kreč... Nov alpinistični podvig v decembru? Karo, Jeglič, Korbar - spet v Patagoniji Naša uveljavljena alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta s snemalcem in režiserjem Boštjanom Korbarjem vnovič na poti v Argentino, spet Patagonijo. V minulih letih smo že poročali o njunih podvigih: — vzponu na FITŽ ROY leta 1983 — vzponu na CERRO TORRE (vrh, stena) leto 1985/86 — vzponu na TORRE EGGER leto 1986 — vzponu na CERRO TORRE leto 1987/88. Tokrat se alpinista lotevata dveh ali treh ciljev, ki jih bosta določila ob prihodu v Patagonijo. .Ob tem bosta skušala ob pomoči snemalca — režiserja Boštjana Korbarja dokončati alpinistični film, katerega kadre sta posnela v minulih odp.avah. Ob odhodu so vsemu temu pripravili manjšo svečanost, z izbranimi besedami pa so jih pospremili na pot Tone Škar-ja, predsednik komisije za odprave v tuja gorstva PZS in Peter Primožič, predsednik Sob Domžale. Poudaril je njuno vlogo v domžalski telesni kulturi, ob tem pa žal ugotovil, da so gmotni okviri pomoči, ki jo lahko nudijo zoženi bolj, kot njuni uspehi zaslužijo. Gre za podvige, ki so več kot normalne človeške zmogljivosti zmorejo; skozi to ugotovitev pa bi se morali kazati tudi skrb in pomoč za njuno delovanje. Ob željah za srečno vrnitev je spregovoril tudi predstavnik glavnega sponzorja firme EDIGS iz Mengša. Poleg te firme so alpinisti dobili pomoč tudi od Skupščine občine Domžale, Discoteke Špom in drugih. Silvo Karo, Janez Jeglič in Boštjan Korbar bodo na poti do 5. ali 6. decembra, ko pričakujemo njihovo vrnitev. Alpiniste je pospremil na pot predsednik komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS Tone Škarja. Poudaril je, da gre v primeru domžalskih alpinistov za ekstremno zahteven alpinističen podvig. Popestritev pred dirko z godbo iz Krškega in mažoretke iz Moravč. Pintar si je prav pred zadnjo dirko, ko bi moral braniti oba naslova, na treningu zlomil roko. Janežič je bil po dveh zmagah poškodovan, nato se mu je pokvaril še motor in zato na zadnjih dveh dirkah ni vozil. V razredu do 50 cem je Rok Kerč, ki je letos prvič tekmoval v CHD, osvojil prvo mesto z zmago prav v zadnji vožnji. Janez Pintar je v razredu do 80 cem vodil do zaključne odločitve, ko je nato brez boja izgubil naslov. Novi prvak je tako Zdrav-ko Matulja (Kvarner, Reka). Najmlajši prvak V skupnem razredu do 175 cem je slavil Gregor Goreč, naš najmlajši prvak. Pintar se je ob štirih zmagah moral zadovoljiti z drugim mestom. Za Domžalčane je že od nekdaj najzanimivejši razred do 250 cem v katerem imajo največ tekmovalcev in najboljše uspehe. Kljub poškodbam, ki so ga letos pestile, je Martin Šraj edini, ki je uspel ubraniti že lani osvojeni naslov. Na četrto mesto se je uvrstil Albin Štern, šesti je Dorian Dobrič, trinajsti Tomaž Starin, osemnajsti Boris Cafek in dvaindvajseti Mitja Gu-štinčič, vsi člani AMD Domžale. V najhitrejšem razredu TT F-1 se je uvrstil na prvo mesto Drago Josipović (SI. Požega), na drugem mestu je pristal Zagrebčan Daren Dimitrijevič, ki se je letos pridružil ekipi Domžal. Osmo in deveto mesto pa sta si razdelila s po dvema zmagama lanski prvak Božo Janežič in Igor Akrapovič (Ljublja- na-Moste). Kot posebna atrak-^ cija v tem razredu je bil nastop' motokrosista Jureta Lampreta z Rov, ki se je srčno boril na svojem starem KTM-u in pokazal veliko rutine z nekonkuren-čnim motorjem predvsem na ovinkih. AMD Domžale ekipni državni prvak AMD Domžale je z enajstimi tekmovalci zavzelo prvo mesto pred Zagrebom, za katerega je nastopilo 19 tekmovalcev. Med republikami in pokrajinama je zmagala Hrvatska, za katero je nastopilo nad 50 tekmovalcev, pred Slovenijo, ki je nastopila z 21 tekmovalci. Med šestimi delovnimi organizacijami je bil Riko tretji, znano je, da zanj nastopa tudi nekaj Domžalčanov. Posebna zanimivost je bil tudi nastop prikoličarjev s štirimi posadkami, teh na naših dirkah že dolgo nismo videli. Kdaj na domačih tleh? Športni delavci iz Domžal, ki jim vedno z veseljem priskočijo na pomoč tudi Meng-šani so s še bolj izkušenimi funkcionarji iz Matuljev uspešno organizirali dirko. Največja želja direktorja dirke Petra Verbiča, kot tudi njegovih sodelavcev in še posebno vseh tekmovalcev iz Slovenije je, da čimprej tekmujejo tudi v domačem okolju slovenske dežele pred svojimi gledalci in navijači. Načrti za to so že narejeni, ko bi se tudi kmalu uresničili... Stane Benkovič Mengeški nakupovalni center... Trgovska in gostinska DO NAPREDEK DOMŽALE, namerava v prvih dneh novembra odpreti rovO, večjo prodajalno Zarja v Mengšu, Kidričeva 30 dopolnjenim prodajnim programom. V najbolj znani mengeški hiši so se Mengša, ,i že doslej oskrbovali v več lokalih, sedaj pa bo marsikaj tega združeno na enem mestu v eni trgovini, ki vam jo želimo predstaviti. V prodajalni boste lahko kupovali: metrsko blago, vse za šivanje in pletenje, pletenine in peri. j za vso družino, krila, hlače in vetrovke, ženske bluze, moške srajce, bunde, trenirke, športne copate in čevlje ter vse kar potrebujete za prosti čas udi opremo za tenis in razne športne igre, vse za oio in tudi na igrače nismo pozabili. Prodajni program bo prilagojen za nakupe sikov, ki jih potrebujemo prav »ta trenutek >t: nogavice, copate, zadrge, šolski zvezek ali kn, j. Poseben poudarek pri izboru blaga namen no cenam in kakovosti. Trudili se bomo, da bo na r oli-cah res kvalitetno in izbrano blago — po ugodnih cenah. Dogovarjamo se z našimi znanimi tovarnami pletenin in konfekcije za stalne posebne ponudbe izdelkov, ki so ostali od izvoza ali pa imajo manjše napake in zato tudi nižje cene. Pa še to. O n^ an-čnem datumu otvoritve boste pravočasno ob aš-čeni. OBČINSKI POROČEVALEC s"J \n 13 Ribiški poziv k drugačnemu ravnanju z naravo in vodotoki..,. Voda pomeni življenje Zaradi posegov v naše vode, imamo zmanjšano površino gojitvenih potokov ter lovnih voda, s tem pa tudi zmanjšan ribji fond — ribe. K tem posegom, kot so regulacije, melioracije, utrditve brežin, pa moramo prišteti še zastrupitve naših voda, katere naredijo veliko škodo ribjemu življu. S spreminjanjem naravnega okolja pa ne prizade-nemo samo vodnega življenja, temveč tudi življenje ob vodi. Vse premalo se zavedamo, da izginjajo tudi žuželke in ostalo živalstvo. Spreminja pa se tudi klima. Po regulaciji se spremeni dno vodotoka. Uničijo se naravna skrivališča, uniči se ribja hrana (postranice in ostali biotop), ob vodi pa se posekajo vsa drevesa in podrast, kar vpliva, da ni niti zračne hrane za ribe. S tem posegom pa onemogočimo normalno življenje ob vodi in v njej. Posledica vsega tega je tudi ta, da se spremeni sestava ribjih vrst v posameznih vodah, to se pravi, da se iz salmonidnih voda te vode spremenijo v ciprinidne. Na vseh vodah v naši družini, pa so bila tudi naravna drstišča (Rača - podusti, Pšata R 23 dr-stišče suleev). Z regulacijami se je: z uničenjem teh delov voda naredila nepopravljiva škoda. Odkar je regulirana Pšata R 23 nimamo več možnosti za naselitev sulca, kar za nas predstavlja ogromno škodo. Če vemo, da je ravno v tem delu Pšate kraljeval sulec vsaj 50 let, se moramo nad tem zamisliti. Isto velja za »Bistrico«, vendar s to razliko, da nam tam naredijo isto tovarne in ostali onesnaževalci. Vemo, da zaradi tega ne moremo z umetnim vlaganjem držati naravnega ravnovesja. Življenjsko ogroženih je pri nas praktično več vrst rib, kot so lipan, sulec, mrena, podust in nazadnje tudi naša avtohtona riba — potočna postrv. Od leta 1981 do 1987 so v našem ribiškem okolju posegli v 16 ribogojnih potokov ter v 6 lovnih predelov. Naj jih naštejemo: Bistriščica, Markovec, Grabni-ca, Mošenišnica, Brnik, Rape, Rjaveč, Žabjek, Češnjevk, Učak, Reka, Cevka, Knežji potok, Do-bravščica, Porebrščica, Rovšči-ca, morda je še kakšen potok, pa ne vem, če smo bili o posegu sploh obveščeni. Ribolovne vode pa so: Kamniška Bistrica — revirji 26 a, 27 a, Nevljica — 26 b, Pšata vsi revirji, Rača, Radomlja. V tem času pa smo pridobili dva ribnika — Lahovče in Češ-njevek, kar predstavlja 15 000 m2, ter del zajezitve Rače. Čestitamo, Tone Ahčin! 1500 krat na Rašico. Tone Ahčin iz Domžal, Pot na Pridavko, je dosegel neverjeten rekord: 1504) krat je prišel (bodisi sam, bodisi z ženo Pavlo) na Rašico; in z nje tudi. Ob jubilejnem pohodu t. j. poti so ga spremili številni prijatelji, ki so mu doma in na cilju pripravili program, podarili spominska darila in uprizorili lepo planinsko »fešto«. Tudi mi se pridružujemo čestitkam! Srečno, Tone. Na 2000. pohodu se spet vidimo... Tone Ravnikar: Stare študljanske družine in domačije Študija št. 2 — domače vulgo ime »Pri Jakovih, kasneje Spodnji Cander« Ta kajža je spadala pod dvor cerkve v Ihanu. Leta 1929 je ta domačija zapisana kot Študijan-ska cesta št. 44. Prvi lastnik te domačije po Statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Jakob Košir, rojen 1756 in njegova žena Mica, rojena Hribar, iz Šentjakoba. V zakonu se jima je rodila hčerka Marjana, rojena leta 1808. Kasneje je postal gospodar te domačije Jožef Janežič, rojen 1801 in njegova žena Marija, rojena 1805. Za njim je postal lastnik te domačije Janez Hribar iz Trzina. V zakonu so se mu rodili otroci: Janez, rojen 1862, Franc, 1864, Jožef, 1865, Marija, 1868 in Jakob, 1870. Pri Spodnjem Candru sta stanovala tudi Jožef Sveje in njegova žena Frančiška, rojena Sker-lep in njuna hčerka, ki se jima je rodila leta 1874. Za njim je postal gospodar te domačije Jakob Močnik iz Ježe, župnija Črnuče rojen 1863, ki se je leta 1898 poročil z Nežo Če-bulj iz Ježe št. 14, rojeno 1872. V zakonu so se jima rodili otroci: Mihael, rojen 1891 v Trzinu št. 96, Jožef, 1893 v Studi št. 18, Andrej, 1894, Lovrenc, 1901, Marija, 1906, ki se je 1935 poročila z Albinom Kepicem, in Neža, rojena 1912. Novi gospodar je postal Albin Kepic, rojen 1907 v Spodnjih Gameljnah župnija Špartno pod Šmarno goro in se je 1935 poročil z Marijo Močnik, rojeno 1906 v Studi št. 18. V zakonu so se jima rodili otroci: Albin, rojen 1936, ki se je 1967 poročil z Marijo Hribar, Marija 1938, ki se je 1968 poročila z Jožefom Nedel-ko in Stanislava 1940, ki se je 1964 poročila z Ivanom Peter-kom. Novi gospodar te domačije je postal Milan Kepic, rojen 1936, ki se je 1967 poročil z Marijo Hribar iz Zapric št. 3, župnija Kamnik. V zakonu sta se jima rodila: Milena, rojena 1968 in Marinka, rojena 1969. V zadnjem času je bilo melio-liranih najmanj 3000 ha površin, dela pa še potekajo na zadnjem večjem kompleksu ob Radomlji. Naša družina je pred regulacijami razpolagala z gojitvenimi potoki v dolžini ca. 200 km. Če bo šel ta trend regulacij s tako stopnjo naprej, moramo pričakovati, da bomo v nadaljnih letih izgubili vse ravninske potoke. Če se ozremo, katere vode nam preostanejo, bomo videli, ■ da nam jih je ostalo za ribolov bore malo. V Kamniku Nevljica ter Kamniška Bistrica, na Gorenjskem Pšata ter Brnik (Brnik samo dva meseca), v Moravčah del Rače, Drtijščica, del Radomlje, v Domžalah pa smo ostali praktično brez čistih lovnih voda. V lanskem in tudi v letošnjem letu pa smo bili priča tudi zastrupitvam (Pšata, Kamniška •Bistrica, Drtijščica). Z zadnjima dvema zastrupitvama v Drtijščici in Pšati so nam praktično spet uničili dva lovna revirja. Po sedanjih ocenah se ta dva revirja ne bosta opomogla vsaj v treh letih. Ob teh ugotovitvah regulacij in zastrupitev, pa se poraja vprašanje, kje so druge organizacije in institucije za zavarovanje človekovega okolja. ,Menimo, da je sodelovanje med profesionalnimi ustanovami (Zavod za ribištvo, RZS, ZRD, razne inšpekcije občin) z nami amaterskimi oziroma prostovoljnimi društvi premajhno ali pa ga sploh ni. Verjamemo, da je v nekaterih delih strug potrebna regulacija in utrditev brežin, vendar pa ne bi bilo potrebno tako drastično uničevati ostalih delov. Mislim, da nekateri posamezniki na določenih področjih — KS ipd. ne bi smeli imeti toliko pooblastil in pravic, da bi delali po svoje in vplivali na izvajalce del, da neka dela naredijo v njihovo korist. Prepričani smo in tudi vemo, da" bi za vsa dela na vodotokih morali izvajalci del vprašati tudi ribiče za mnenje in tudi naše zahteve, ki pa so v večini v skladu z Zakonom o sladkovodnem ribištvu in Zakonom o vodah upoštevati. Naj vam povemo samo za en primer delegacije na območju Občine Kranj, ki pravi v opozorilo ribičem (tekst prepisan iz programa del KS cerkljanskega področja): »S TEM PLANOM IN PROGRAMOM SE SEZNANI TUDI RIBIŠKA DRUŽINA DOMŽALE: PODODBOR PŠATA IN SE RIBIČE OPOZORI, DA NE BODO ONEMOGOČALI IZVAJANJA POSAMEZNIH DEL OZIROMA ZAHTEVALI ODŠKODNINE, KI JE NAJVEČKRAT NI. V KOLIKOR BODO RIBIČI OVIRALI ŽE OMENJENA DELA, SE Z NJIMI SKLIČE SESTANEK IN SE JIH OPOZORI NA POSLEDICE!« Mislimo, da tu ni potrebEN noben komentar. Drugi primer, ki bi ga opisali, da se je dogodil na že regulirani Rači. Od štirih majhnih pragov, ki so bili postavljeni Je ostal samo eden. Zakaj? Zato, ker so bili nekomu na poti brez škode! Zopet se lahko vprašamo, na koga se lahko obrne naše članstvo, naša celotna ribiška organizacija za iskanje naših pravic. V Kamniku na Nevljici je bil podoben primer. S težavo so zgradili jez, toda ne! — bil je previsok! Sedaj, ko so ugotovili, da ni bil, se vprašamo kdo ga bo popravil in na čigave stroške! Delegacija RD je obiskala tudi predsednika skupščine občine Domžale. Morda bo pomagalo in bo tov. Primožič le dal kakšno besedo v dobro ribičem. Letos, ko praznujemo 100 letnico organiziranega ribištva na Slovenskem, bi lahko izkoristili za večje čuvanje in obvarovanje naših naravnih lepot. Poraja se vprašanje, ali bodo naši zanamci imeli kaj proslavljati čez 100 let? Zato smo ribiči na redni letni skupščini dne 20. marca 1988 sklenili, da zahtevamo od pristojnih skupščin občin, ter vseh DPO in organov, da storijo vse za zaščito naravnega okolja. Posegi v okolje in vode naj bodo dopustni le v najnujnejših primerih in z upoštevanjem naših pravic in zahtev v dobro očuvanja našega okolja, se pravi tudi za očuvanje naših lepih voda. RIBIČI Pregled naselij po območjih 1. Naselja v nižinskem območju: Bišče, Brezje pri Dobu, Češe-nik, Depala vas, Dob, Domžale, Dragomelj, Homec, Hudo, Ihan, Količevo, Krtina, Loka pri Mengšu, Mala Loka, Mengeš, Nožice, Pre-log, Preserje pri Radomljah, Pre-voje pri Šentvidu, Podrečje, Pšata, Radomlje, Rodica, Selo pri Ihanu, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Studenec pri Krtini, Šentpavel pri Domžalah, Šentvid pri Lukovici, Škocjan, Skrjančevo, Topole, Trzin, Turnše, Vir, Vrba, Zaboršt, Zg. Jarše, Želodnik 2. Naselja v hribovskem območju: Blagovica, Bršlenovlca, Brdo pri Lukovici, Brdo pri Ihanu, Če-plje, Češnjice pri Moravčah, Drtlja, Dešenj, Dolenje, Dupeljne, Gaber-je pod Limbarsko goro, Gradišče pri Lukovici, Golčaj, Gorica, Gorl-čica pri Ihanu, Gorjuša, Hrib nad Ribčami, Hribi, Imovlca, Jasen, Javorje pri Blagovici, Jelša, Koreno, Kompolje, Korpe, Kolovec, Kranje brdo, Krašnja, Križate, Log, Lukovica pri Domžalah, Mali Jelnik, Moravče, Mošenik, Negastrn, Peče, Ples, Podgorlca pri Pečah, Podmilj, Podsmrečje, Podstran, Pogled, Preserje pri Lukovici, Pre-terž, Prevalje, Prilesje, Prevoje nad Blagovico, Prvine, Rafolče, Rova, Rudnik pri Moravčah, Selce pri Moravčah, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Sp. Dobrava, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Spodnji Petelinjek, Spodnje Prapreče, Spodnji Prekar, Spodnji Tustanj, Straža, Suša, Šentožbolt, Trnjava, Trojane, Učak, Veliki Jelnik, Velika vas, Videm pri Lukovici, Vlnje pri Moravčah, Vošce, Vranke, Vrho-vlje, Vrhpolje pri Moravčah, V Zi-deh, Zagorica pri Rovah, Zalog pri Krenicah, Zalog pri Moravčah, Zavrh pri Trojanah, Zgornja Dobrava, Zgornje Koseze, Zgornje Loke, Zgornje Prapreče, Zgornji Petelinjek, Zgornji Prekar, Zgornji Tustanj Naselja delno v hribovskem območju : Zaboršt — kmetija Boštaj 3. Višinsko-gorska naselja: Brezovica pri Zlatem polju, Češnjice pri Blagovici, Gaberje pod Spiljkom, Hrastnik, Katarija, Limbarska gora, Lipa, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem Polju, Poljane nad Blagovico, Selce, Tr-novče, Vrh nad Krašnjo, Gorenje Delno višinsko-gorska naselja Češnjice pri Moravčah — samo Kopač Srečo, Češnjice 27 Drtija — zaselki: Štorovje, Šte- balija, Štance Laze, Kovačija Dešenj — samo kmetija Ribič Gora pri Pečah — samo Gornja Gora Hribi — samo Llpovšek Jože, Hribi 10 In Llpovšek Anton, Hrlbl11 Log — samo Razpotnlk Jože, Log 8 Peče — samo zaselek Tlačnlca Preterž — samo Smrkolj Stane, Preterž 5 Učak — samo Baloh Ivan, Učak13 4. Naselja v kraškem območju: Brezovica pri Dobu, Dobeno, Dole pod Trojico, Dole pri Kra-šcah, Gora pri Pečah, Gorlčica pri Moravčah, Imenje, Kokošnje, Krašce, Laze pri Dobu, Prikernica, Račnl vrh, Selo pri Moravčah, Stegne, Spodnja.Javorščica, Trojica, Zalog pod Trojico, Zgornja Javorščica, Žeje Naselja delno v kraškem območju: Češnjice pri Moravčah, samo Krulc Jože, Češnjice 28 in Peterka Franc, Češnjice Vodja varnostnega okoliša razlaga ob pomoči tovarišic Fani Francke najmlajšim možne nevarnosti na cesti. Vrhpolje pri Moravčah: Da ne bo nesreč V podružnično šolo na Vrhpolje prihaja vsak dan v šolskem letu 1988/89 36 otrok; med njimi 6 prvošolcev. Zato se je krajevna skupnost Vrh-polje-Zalog in vodstvo šole že pred pričetkom novega šolskega leta dogovorila, kako bodo tokrat poskrbeli za varne poti v šolo, posebno v prvih dneh pouka. — Prvi šolski dan je našo podružnično šolo obiskal miličnik - vodja varnostnega okoliša. Na omenjeni dan smo dve uri posvetili varnosti otrok na cesti. Miličnik je teoretično in praktično na cesti pokazal, kako naj otroci hodijo po cesti, seznanil jih je s prometnimi znaki in podobno. Velik poudarek je bil namenjen pravilnemu opremljanju koles, kdo se sme z njimi voziti itd. Otroci naj bi v prihodnje opravili teoretični del preizkusa znanja na šoli v Vrhpolju, praktični del pa naj B izvedli v Moravčah, kjer je v# križišč in je prometni reži"1 tak, da bodo otroci preizkus lahko opravili. — Poleg tega smo voznika starše in otroke z opozorili rti novo šolsko leto, na nevarnosti ki v cestnem prometu prežijo na njih in na odgovornost star-šev za otrokovo prometni vzgojo itd. — Prvi šolski dnevi skrbi 1} varnost so minili brez posebnih zapletov, kar smo zvedeli o» vodstva šole. — Opozorili smo, da so otro ci kar dobro prometno vzgoje ni, da kar dobro poznajo prff metne znake, pravila hoje p" cesti itd. Upamo, da smo z širni aktivnostmi poskrbeli, $ bodo otroci kar najbolj varni. — Ko v prvih šolskih dnevih ocenjujemo akcije ugotavlja mo, da je bila uspešna, kajti otroci niso bili udeleženi < nobeni prometni nezgodi. Naša skupna želja je, da doživeli čim manj prometni nesreč, predvsem takih s po škodbami otroka, ali celo takit s smrtnimi izidi. Jože Novak Nova razvrstitev zemljišč V začetku letošnjega leta je Kmetijska zemljiška skupnost Domžale pozvala vse krajevne skupnosti, da aktivno sodelujejo pri obravnavi pregleda naselij po območjih iz ELABORATA opredelitve območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo na območju naše občine, ki ga je kot predlog pripravila strokovna komisija, sestavljena pretežno iz predstavnikov Kmetijske zadruge Emona Domžale. Razprava, ki je sledila, je bila »vroča«, po oceni Kmetijske zemljiške skupnosti zaradi odmevov iz celotne občine zelo pozitivna in kakovostna. Vanjo so se vključile tudi delegacije posameznih krajevnih skupnosti (Vrhpolje Zalog, Trojane, Moravče), ki so problematiko razvrstitve zemljišč posredovale v obliki delegatskih vprašanj na Zboru krajevnih skupnosti. Po kar nekaj usklajevalnih sestankih, tudi precej razburljivih zborih delovnih ljudi in občanov, je svoje povedala tudi stroka in pripravljen je bil nov PREGLED NASELIJ PO OBMOČJIH, ki je del ELABORATA o opredelitvi območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo na območju občine Domžale, in velja od 1.7. 1988 dalje. Ob sprejemu pa je Kmetijska zemljiška skupnost oblikovala tudi naslednje predloge: — delovni skupini za recenzijo občinskih elaboratov pri Republiškem komiteju za kmetijstvo se predlaga, da v čim krajšem času pristopi k reševanju pritožb in morebitnih ugovorov. Pri tem mora upoštevati obdelovalne razmere, pridelovalne možnosti in druge kriterije, ki vplivajo na proizvodne možnosti, — metodologija ni ustrezna za razvrstitev območij (Pravilnik o izdelavi agrokarte), ustrezna pa ni tudi za razvrščanje območij z namenom diferenciranega regresiranja kmetijske proizvodnje (na ta del je bilo podanih zelo veliko pripomb!), zato se predlaga, da se metodologija dopolni in dodatno upošteva: težje proizvodne pogoje zaradi strmine, za-senčenosti terena in v zvezi s tem vegetacijske dobe, oddaljenost proizvodnih površin od kmetije in razdrobljenost, oddaljenost kmetij od potrošniškega centra in infrastrukturnih objektov, pedološke in hidrološke lastnosti itd., — metodologija naj dodatno vključi prehodno območje med nižinskim in hribovskim območjem (gričevnato območje) ter dodatno območje — kmetije v strmini. V. V. pisma bralci; v' Mladi pišejo ne temo o tyenju: ko bom velik, Ne bom Kad i i____ ' Kajenje je za pljuča zelo ' škodljivo. Temu lahko sledi tudi rak. Marsikdo kadi. Nekateri zaradi živčnosti, nakateri zato, ker ijrn prija. Pri nas doma nihče ne kadi. Tudi jaz ne bom, ko bom Wika. Vem, da je to zelo škod-Hivo. Poznam, star pregovor, ki Pravi: Cigareta ima na enem koncu tobak na drugem pa je bedak. V tobačnem dimu so znanstveniki odkrili okrog tristo škodljivih snovi. Med njimi so najbolj znane: nikotin, arzenik in rakotvorne snovi... Z dimom pridejo te snovi v Pljuča; tu poškodujejo nežno tkivo, dražijo sluznico ust, grla, bronhijev. Sčasoma povzroča bronhitis. Kašelj kadilcev in včasih celo smrtnonosnega raka... Po krvi potuje nikotin v teh, kvari krvni obrok in srce °ži žile, draži želodec in črevesje. Strastni kadilec je bolnik, vedno utrujen in živčen, neodporen za mnoge bolezni. . . Pravi športnik/, kozmonavti in •*/, ki žel/jo kaj doseči v življenju, ne kade! Vse več pametnih ljudi po svetu opušča to razvado, kajti kaditi ni moderno, moderno je biti zdrav in krepak! Mislim, da bi bilo bolje, če bi zbrali nekoliko volje in premislili. Maja Černigoj, 5. a ko bom velik, . ne bom kadil.. ' Na svetu je veliko smrtnih bolezni, med katerimi je tudi rak na pljučih. Eden od povzročiteljev raka na pljučih je kajenje cigaret. Med kajenjem se nikotin in katran kopičita v pljučih in motita zdravo dihanje. Tudi Pljučne celice zaradi tega moteno delujejo. To se vidi tudi od zunaj, saj tak človek težko diha, kašlja, ima orumenele prste in zobe, smrdi in tresejo se mu roke. Taki ljudje so v večini tudi živčno napeti in nemirni. Kadijo zato, da bi pozabili na težave, vendar jim to ne pomaga, saj Postanejo še bolj živčni, napeti in nemirni. Toda tak človek se tudi težko odvadi kaditi. Veliko akcij proti kajenju je neuspelih, vendar se še vedno pojavljajo Po svetu, ker veliko mladih ljudi kadi in si ogroža svoje zdravje. Sicer pa če si v družbi kadilca, ki kadi, si ti bolj zastrupljen s strupenim dimom, kot kadilec sam. Ob prebiranju takih podatkov se zgrozim in zato sem se odločil, da ko bom starejši, ne bom nikoli kadil, saj bi lahko dobil raka in kmalu umrl. Tudi prijateljem pravim tako. Ne kadite, saj škodite svojemu zdravju in zdravju ljudi okoli vas! Denis Sarkič, 7. b. Moje misli o cigaretah in tobačnem dimu... Kajenje je hud strup, saj povzroča bolezni dihal. V naši družini kadi oče. Začel je kaditi v vojski, ker ni imel kaj početi. Kadi v stanovanju in v avtomobilu. Jezi se, ker se cigarete kar najprej dražijo. Po mojem mnenju bi morali vse tobačne tovarne zapreti, ali pa astronomsko dvigniti cene, iako da bi si ta "užitek« privoščil redkokdo. Pri nas v Jugoslaviji je bilo prepovedano propagirati cigarete. Zadnje mesece pa so na raznih revijah na zadnji strani narisane s~katljice, v katerih so te »paličice«. Na straneh z reklamami piše »V korak s časom BOSS«. To društvo zahteva ukrepe. Želijo si. da v javnih prostorih ne bi več kadili. Izdajajo plakate, na katerih piše: »Kadim, da bi bil odrasel«. Mladi se odločajo, da bodo kadili, če so v taki družbi in da bi bili videti odrasli. Cigarete so nevarne tudi v poletnih mesecih, ko je vse suho, takrat beremo v časopisih z velikimi črkami: »Cigaretni ogorek zanetil požar«. V tujini ukrepov proti kajenju še niso tako ostro začel/, saj so na nogometnih tekmah zmerom table z reklamami znanih tobačnih tovarn. Otroci se srečujejo s cigaretami tudi pri zbiranju cigaretnih škatlic. V mnogih stripih imajo glavni junaki v ustnih cigareto; to otroke vzpodbudi, da bi bili taki kot oni in poizkusijo. Nek francoski risalec je svojemu najuspešnejšemu junaku Srečnemu Luki spremenil cigareto v travico zaradi ogorčenja staršev. Razni znani pisatelji pa pišejo zbadljivke na račun kadilcev. Jure Drašček, 8. a. Zadeva o pokopališču v Št. Pavlu se je navidezno umirila Pokopališče v Št. Pavlu je postalo pretesno. Šentpavel-čani povečini niso navdušeni nad njegovim življenjem, ker da gre za strnjeno naselje. Šentpavel spada v KS Simona Jenka Domžale, Drago-melj — Dragomljane namreč že od nekdaj pokopavajo v Št. Pavel — pa v KS Drago-melj-Pšata. Da bi Dragomelj izvajal glede sicer potrebne širitve pokopališča kakršnokoli nasilje nad št. Pavlom, ki (si) širitve očitno ne želi, čeprav bi — tako menijo starejši Dragomljani — morala njifiova beseda v zvezi s pokopališčem v Št. Pavlu glede na zgodovinske okoliščine imeti večjo težo. »Toda pokopališče se le nahaja v Št. Pavlu,« se branijo Šentpavel-čani. In po eni strani imajo morda! celo prav ... Kaj je torej storiti? Stališča psihologov, da človek najraje umira v domačem okolju in da je tudi pokopan najraje na domačem pokopališču, če je le mogoče, nam niso neznana. Koliko ljudi prihaja iz tujine na starost domov, ker se hočejo na domači zemlji in v domačem krogu posloviti od tega sve-' ta ... Tega si torej nismo izmislili Dragomljani! Glede na to, ker je že tekla beseda o morebitni gradnji novega pokopališča in da bi bil volk sit in koza cela, bi o zadevi nemara le kazaio temeljito premisliti: se opredeliti za novogradnjo ali misel nanjo docela opustiti, o čemer bi se v bližnji priložnosti lahko izrekli, morda kar s tajnim glasovanjem (ali tudi z dvigom rok), na sestanku SZDL v Dragomlju, kamor bi povabili predstavnike KS Simona Jenko in seveda Šent-pavelčane. Glasovalne izide bi preverjala oziroma imela na skrbi nepristranska mešana komisija. Kolikor bi se odločili za gradnjo novega pokopališča, bi zaprosili pristojne službe za izbiro oziroma določitev za to primernega zemljišča, nakar bi začeli voditi demokratični dialog z lastnikom oziroma lastniki predlagane lokacije in po ureditvi papirjev, kakor pravimo, začeli z gradbenimi deli. Pred kratkim smo imeli v Dragomlju pogreb in zadeva glede pokopališča v Št. Pavlu je namreč spet oživela ... Tu gre za nekakšen občutek varnosti pred smrtjo, zlasti starejših krajanov, pa tudi mlajši s(m)o v današnjem vrvežu življenja in tudi sicer kakor kaplja na veji .. . Skratka: tu gre za nekaj podobnega, kot neke vrste bivanjski moment oziroma problem. Kako oziroma ali sploh bomo nanj odgovorili? Da so še vsakega pokopali... je prazen izgovor; ne mešajmo se z otrobi, da nas ne bodo požrle svinje. Pa še to: Nekdo mi je oni dan zabrusil: Vaša pokopališka zadeva je postala že pravcata godlja, ki jo lahko ve le Bog, ki ve, kaj vse je notri: Mhm ... .„,.., Ivcek Kepic SPOROČILO BRALCEM ... Ugotavljamo, da v zadnjem času v UREDNIŠTVO OBČINSKEGA POROČEVALCA prejemamo čedalje več člankov za rubriko PISMA BRALCEV. Veseli smo jih, vendar bi vas radi opozorili, da je večina predolgih, zato jih skušamo smotrno skrajšati oz. strniti. Da do tega ne bi prihajalo, vas prosimo, naj vaša pisma ne bodo daljša od 40 vrstic oz 1,5 strani. Pisma morajo biti podpisana s polnim imenom in naslovom, po želji naslov ostane v uredništvu, ni pa nujno, da so napisana na pisalnem stroju. Pišite o vsem, kar se dogaja okoli vas, opozarjajte na napake in nepravilnosti, v okolju kjer živite in delate, prispevajte svoj predlog, pobudo za naše boljše glasilo! Čakamo vas! Uredništvo Samoprispevek v današnjih gospodarskih razmerah Na poziv Uredništva, da bi delovni ljudje in občani tudi za naše glasilo napisali svoje mnenje o morebitnem razpisu V. občinskega samoprispevka, se je oglasil tudi naš bralec Tone Oven. Objavljamo povzetek njegovega prispevka. Zakonska ureditev Novi zakon o samoprispevku je bil objavljen v Uradnem listu št. 35/85 in določa kdo (praviloma KS, v izjemnih primerih občinska skupščina), za kaj (družbene dejavnosti, komunala, varstvo okolja, SLO in DS) kdaj (če so se občani vnaprej z referendumom izrečejo za njegovo uvedbo), za koliko časa (največ za pet let) lahko uvede samoprispevek. Zakon govori o osnovah za določitev samoprispevka: osebni dohodki delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšani za davke in prispevke iz OD; drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter pokojnin; našteva pa tudi osnove, od katerih se samoprispevka ne more uvesti: socialno varstvenih pomoči, priznavalnin od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidov vojne, od denarnega nadomestila in drugih prejemkov — pomeni, da kategorije prebivalstva, ki ne presegajo zakonsko določenega minimuma, ki zagotavlja socialno in materialno varnost določeno z zakonom, samoprispevka _ ne plačujejo. Izid glasovanja — barometer uspešnosti politike Pozitivni ali negativni izid glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka velja v naši politični praksi za nekakšen politični barometer in merilo (ne)uspešnosti politiziranja množic. Tako gledanje na politično ozadje referenduma o samoprispevku je zgrešeno iz naslednjih razlogov: — referendum o samoprispevku v svojem bistvu ni politično vprašanje, ampak in predvsem ekonomsko in sociološko. O njegovi uvedbi odločajo vsi (volilna pravica je splošna), ne glede na to, ali samoprispevek plačujejo ali so ga oproščeni; — razpis glasovanja o uvedbi samoprispevka je v svojem jedru zelo globok poraz splošne gospodarske politike, ker ni mogla z vsemi instrumenti zagotoviti skladnega razvoja, niti ni gospodarska politika izvršila svoje alokacijske, prerazdelitvene, stabilizacijske in razvojne funkcije; — uvedba samoprispevka pomeni aktivistični pristop k reševanju določenega ekonomskega problema. Z njim sicer zagotovimo sredstva za realizacijo nekega objekta, ne zagotovimo pa tudi sredstev oz. virov za financiranje dodatne dejavnosti v tem objektu. kar se potem zagotavlja navadno s povečano prispevno stopnjo. Zato je uvedba samoprispevka opravičljiva le, ko gre za objekte in dejavnosti, ki se financirajo preko cene storitve, ki jo plača invidualni koristnik objekta ali storitve. O samoprispevku — stroka Ob razmišljanjih o samoprispevku se mi je porodilo zelo zanimivo vprašanje: Zakaj v dosedanji zgodovini povojnega razvoja nismo, v podobni obliki uvedli samoprispevka za financiranje izgradnje oz. razvoja določenega perspektivnega in visokoakumulativnega proizvodnega programa? Preko takega programa bi lahko tako podjetje sfinanciralo vrtec, ambulanto, vrtec, itd. Ko je samoprispevek izglasovan dobi povsem značaj javnega financiranja oz. značaj davka. V ekonomski teoriji in praksi pa so ekonomistom znani učinki uvedenih davkov in vsaj nekaj teh učinkov bi morali poznati tudi iniciatorji referendumov o samoprispevku. Ti učinki čisto praktični so: vpliv davka na dohodek prebivalstva, vpliv davka na dohodek države (SIS), tudi vpliv davka na razpoloženje ljudi (smatram, da se pri referendumu za samoprispevek vse bolj pojavlja njegova kontraverza: izglasovan je z osebnim izjavljanjem potem pa je ob plačevanju kritiziran in prehaja v svoje nasprotje), vpliv davka na dohodek podjetij itd. Vprašati se je potrebno, kako pri samoprispevku kot davku delujeta fiskalni in investicijski multiplikator, kolikšen generator inflacije je samoprispevek itd. Objekti družbenega standarda, ki so zgrajeni s samoprispevkom niso posledica naravne rasti gospodarske moči države (družbe), ampak so forsirana rast potrošnje, ki se napaja iz dodatnega prispevka v podjetjih. Zato je potrebno pri pripravi samoprispevka ljudem jasno in glasno povedati, da šola, vrtec, ambulanta itd. ne bo stala I, 1,5 ali 2 % samoprispevka za dobo petih let, ampak še toliko in toliko promil ali procentov iz dohodka oz. čistega dohodka podjetja in toliko in toliko procentov iz osebnega dohodka za ves čas trajanja objekta. Res je, da se s samoprispevkom rešujejo določeni problemi družbenega standarda. Vprašanje pa je ali pri nas v šolah ne moremo imeti dvoizmenskega pouka oz. so problemi družbenega standarda res vedno reševani racionalno? Kje lahko iščemo vzroke za tako razvpito preobremenjenost gospodarstva. Če ne v neracionalni neproduktivni sferi, ki se je razbohotila čez vse meje? Smatram, da je odgovor v tem, da je o delitvi in potrošnji odločila politična oligarhija, ki je dušila pretihe proteste redkih gospodarstvenikov, ki so še pravočasno opozarjali na razvojne zablode. Vprašati seje potrebno, koliko k tem razvojnim zablodam prispevajo tudi samoprispevki, saj so prispevne stopnje tudi na demokratičen način izglasovana oblika samoprispevka, pa vendar v končni fazi davek, ki duši astmatično gospodarstvo in njegov razvoj. Glede na vsa zastavljena vprašanja in ugotovitve bi morala o samoprispevku in njegovem vplivu že pred razpisom referenduma temeljito razmisliti in svoje mnenje povedati predvsem strokovna jav-" nost in šele nato sprejemati politično odločitev. Glede na polna usta o razbremenitvi gospodarstva od zveze navzdol, pa bi o samoprispevku morala svoje povedati tudi republiška izvršna oblast, če misli resno, da je potrebno gospodarstvo razbremeniti. Tone Oven: Mačkovci 48 Domžale Nova trgovina, štorklja, parkirišče Dolgo smo čakali nanjo. Na novo trgovino (Napredek) na Rodici. Njena zunanjost je privlačna za oko, notranjost pa za želodec. Dobi se vse od različnih vrst mesa, klobas, sirov, mlečnih izdelkov, raznih sladoledov do pijač, sadja in zelenjave. Pa še kaj drugega, za gospodinjo koristnega. Pa ni samo to. Imajo tudi nekaj, kar ne najdeš povsod po naših trgovinah. Namreč prijaznost in postrežljivost. Vsi radi postrežejo, celo s prijaz nim nasmehom, ki je pri nas med prodajalkami bolj poredko prisoten. Ličen, moderno urejen bife zraven trgovine ponudi gostom odlično kavo, tudi s prijaznim nasmehom. Zato ni nič čudnega, da se je nova trgovina priljubila tudi Domžalčanom. Pa mi še nekaj leži na srcu. V »Poročevalcu« sem z zanimanjem brala zgodbo o Trzinski štorklji. Vesela sem, da je tako priljubljena ptica našla novi dom v Ljubljanskem živalskem vrtu. Prepričana sem, da se bo tam dobro počutila. Vsa zahvala gre novinarjem Občinskega poročevalca, ki so se tako vključili v reševalno akcijo in s tem štorklji rešili življenje. Nekaj pa me žalosti. Brala sem tudi, da so otroci kamenjali ptico. Kako so mogli? Kaj bo iz teh otrok ko odrastejo, če že zdaj mučijo živali? Kaj ni nikogar, ki bi tem otrokom vcepil ljubezen do živali, ki so tudi del narave? Kdor ne mara živali, tudi sočloveka ne bo maral! Kajti tudi ljubezen do živali je del kulture. Na koncu pa še malo kritike. Parkirišče v sredini mesta ob avtobusni postaji je vse prej kot urejeno. Šopi nepokošene trave, odpadki, papirji, vegasta, zarjavela žična-ta ograja, kamenje na pločniku, vse skupaj meče senco na sicer dokaj urejeno mesto. Z metlo, koso in seveda rokami, bi se dalo vse to urediti in z najmanjšimi stroški okolje polepšati. Tisti košček ceste, ki pelje od avtobusne postaje proti pošti, pa so končno odlično uredili. Zdaj Jahko pešci hodimo po asfaltu ne pa po vodi in pridemo suhih nog v pošto ... Majda Baner ZB Krtina na Primorskem Na seji odbora KS Krtina so se odločili, da bodo organizirali izlet na Primorsko. V soboto, 17. 9.1988 navsezgodaj zjutraj, se je poln avtobus krajanov iz KS Krtina in okolice, v glavnem so bili to borci in nekaj mladih nas je bilo, odpravilo na pot po Primorski. Organizacija ZB je na izlet povabila tudi tov. Sadnikarja iz Kamnika, ki je dober poznavalec dogodkov in zgodovinskih znamenitosti iz NOB in iz krajev, po katerih smo potovali. Na pot smo se odpravili iz vasi Brezje. Odpeljali smo se skozi Lju- bljano proti Postojni. Ker smo odš1 z našega prvega postajališča kmak zjutraj, je bila na poti skozi Ljublja no in Postojno megla, zato nisme moali uživati ob lepem pogledu n; postojnsko pokrajino. Vendar se j( že na avtocesti prikazalo sonce ir kaj hitro se je v avtobusu razvil po govor. Tega pa je prekinil dr. Sadni kar in predsednik ZB tov. Smolni kar. Dr. Sadnikar je povedal zek zanimive podatke o Štampetoverr mostu, pravzaprav vse zanimivost v zvezi z njim. Vendar pa smo mi potovali dalj« in tudi sonce je že pošteno pripe kalo, ko smo se približevali Vipavsk dolini in sami Vipavi. Bili smo take zamišljeni v pogovore, da nismo vi deli, da mimo nas bežita Ajdovšči na in Nova Gorica. Kar naenkrat smo se znašli na mejnem prehodi z Italijo. Tam nam je carinik pregle dal potne liste in odpeljali smo s« proti Stari Gorici. Seveda je bil nai izlet, bolj kot ne, namenjen tud nakupom v Italiji. Tako smo se naj prej ustavili v najbližjem nakupo valnem središču, kjer je vsak poteši svoje nakupovalne želje. Po naku pih pa smo odšli proti mestu Pa! manovi, kjer je zelo znano mestne obzidje. Tudi tu so nekateri mahnil v najbližje trgovine, drugi pa so odšli v cerkev, kjer je bila zelo zanimi va italijanska poroka. Nato pa sme se odpeljali proti Gonarsu, ki je znano po koncentracijskem tabo rišču. Tu je najbolj pretresljivo to da so na tem mestu pokopane ce lotne družine, ki so bile žrtve nale zljive bolezni, ki se je tedaj razpa sla po taboriščih. Še boj pretresljive pa je to, da so bile žrtve teh bole zni večinoma otroci. Spomenik je zelo lep, saj simboli čno predstavlja razcveten cvet. Li sti so iz nerjaveče pločevine, pesti-če pa pomenijo rdeče svetleče ploščice na tleh. Dr. Sadnikar je na tem mestu povedal še nekaj besed in odpravili smo se proti Vitovljam. V Vitovljah pa smo imeli predvi deno kosilo. Kosili smo v hiši, kjei se ukvarjajo s kmečkim turizmom Po kosilu pa nas je gospodar pova bil na pravo vinsko trgatev. Tako se je celotna družba odpravila na tr ganje grozdja. Ko smo obrali celoten vinograd, nas je povabil v vinsko klet, kjer smo poskusili rdeče, črno in belo domače vino. Po po-skušanju vina, nekaterih se ga je tudi malo prijelo, smo odšli proti Ljubljani. Ob pozni večerni uri pa sme prišli domov. Zelo pa me je presenetila dobre organizacija in zelo zanimivo pri povedovanje dr. Sadnikarja. Štefka Rožič Meso za zimo SIS za preskrbo Sob Domžale, TGDO Napredek, ihanska farma in zaloška klavnica Emone so poskrbeli, da v jesenskem času občani Domžal niso ostali brez zalog, ki so jih lahko kupili po »tačas« ugodnih cenah. Le poglejte: Nekateri so jih vozili kot drva... Kaj bi dalj, da bi te »klaftre« zapeljali na vaše dvorišče... DIMNIKARSTVO LJUBLJANA CESTA VII. KORPUSA 17 61000 LJUBLJANA Razpored dimnikarskih storitev v novi kurilni sezoni v naši občini Vse uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav, ki so v dopoldanskem času odsotni zaradi službe prosimo, da nas telefoni-čno obvestijo o potrebnem čiščenju na telefonsko številko 312-286 (službo naročil). V primeru večjega števila naročil bomo organizirali delo v popoldanskem času. Obenem obveščamo vse uporabnike, da ima naša delovna organizacija v času od 1.10. do 31.3. skoraj vse delovne sobote, zato je dolžnost naših delavcev, da ob sobotah obiščejo tiste uporabnike, kateri ostale delovne dni niso v dopoldanskem času doma zaradi službe. RAZPORED DELA ZA MESEC OKTOBER-DECEMBER-FEBRUAR-APRIL PARIPOVIĆ ALIJA I. PONEDELJEK: URHA STENOVCA, KOLODVORSKA PREŠERNOVA, PARTIZANSKA, PREČNA TRZINSKA, KROŽNA, VOJKOVA, POT NA PRIDAVKO CKN POLJSKA POT, VODOVODNA, OBRTNIŠKA, ZORMANOVA NOVA ULICA, VARŠKOVA, KERSNIKOVA, ROŠKA HIŠNI SVET I. TOREK: I. SREDA: I. ČETRTEK: I. PETEK: II. PONEDELJEK: KAJUHOVA, SAVSKA, RADIO C. II. TOREK: AŠKERČEVA, KES ALOV A, STRANSKA II. SRED A: STOBOVSKA, TABORSKA, CKN II. ČETRTEK: TRUBARJEVA, KOŠČEVA, NA ZAVRTEH, TABOR, CANKARJEVA, SIMONA JENKA 11. PETEK LJUBLJANSKA III. PONEDELJEK: III. TOREK: III. SREDA: III. ČETRTEK: III. PETEK: JEŠETOVA, VODOPIVČEVA MASLJEVA, KAMNIŠKA, NIKOLE TESLE, LEVSTIKOVA, TONETA TOMŠIČA, ROJSKA KRAKOVSKA, BREJČEVA, CKN KARLOVŠKA, USNJARSKA, ANTONA SKOKA, VODNIKOVA, CESTA TALCEV, KIDRIČEVA ZUPANČIČEVA, LABODOV A, LJUBE ŠERCERA, TITOV TRG, ŠLANDROVA, BISTRIŠKA, UL. 29. NOVEMBRA, MURNOV A, VEGOVA_ IV. PONEDELJEK: POT KURIRJEV, HAUPTMANOVA IV. TOREK: CESTA PADLIH BORCEV, UL. 3 SEPTEMBRA IV. SREDA: SEJMIŠKA, CKN IV. ČETRTEK: KRAJGERJEVA, DETELOVA, CHVATALOVA IV. PETEK: HIŠNI SVETI__ NOVEMBER-JANUAR-MAREC-MAJ I. PONEDELJEK: TERMIT, HS LJUBLJANSKA 72 I. TOREK: POT ZA BISTRICO I. SREDA: MAČKOVCI, CKN I. ČETRTEK: ŠTUDLANSKA C. I. PETEK: ŠENTPAVEL PRI DOMŽALAH, HIŠNI SVETI II. PONEDELJEK: DEPALA VAS II. TOREK: DEPALA VAS II. SREDA: MALA LOKA II. ČETRTEK: DRAGOMELJ II. PETEK: DRAGOMELJ III. PONEDELJEK: CKN NA OLJE III. TOREK: PŠATA III. SREDA: PŠATA CKN III. ČETRTEK: IHAN III. PETEK: IHAN IV. PONEDELJEK: PRELOG IV. TOREK: PRELOG IV. SREDA: BIŠČE CKN IV. ČETRTEK: SELO PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU IV. PETEK: BRDO, HIŠNI SVETI HEDŽETSTANE RAZPORED DELA ZA MESEC OKTOBER—DECEMBER—FEBRUAR-APRIL KS VIR I. PONEDELJEK: ŠAR ANOVIČEVA 1 — 15, TRG. BUKOVCEV A, OŠ KRTINA, HS PREŠERNOVA 21, PODREČJE (DESNA STRAN) LITIJSKA CESTA, HIDRO GRADNJE DIMNIKI, PODREČJE OD TRI M BARA LEVA STRAN ŠARANOVIČEVA 15-43 HS 26,27, ČUFARJEVA UL. L. B. VIR, BEVKOVA, DVORŽAKOVA OD 10—15a LEVA STRAN DVORŽAKOVA 1-14 ERJAVČEVA, GUPČEVA, IPAVČEVA, BUKOVCEV A 1-17 FINŽGARJEVA UL., JURČIČEVA UL., KUHARJEV A UL., LINHARTOVA UL., BUKOVČEVA 18-38 HUBADOVA UL., MAISTROVA 21,22, HS ČENŠENIK 13, ALJAŽEVA, COJZOVA 1-15, HS TURNIŠČE 39 POGODBENA DELA IN DELA PO NAROČILU I. TOREK: I. SREDA: 1. ČETRTEK: I. PETEK: I. SOBOTA: II. PONEDELJEK; II. TOREK: NUŠIČEVA UL., TED. CENTRALE, ROBOVA UL., VRTEC IGOR, HUBADOVA, BUKOVČEVA 39-54, METELKOVA UL. OSOJNA UL., STRITARJEVA UL., COJZOVA 16-40 II. SREDA: ŠUBIČEVA UL. VRTEC NA ŠUBIČEVI, TOLSTOJEVA UL., BOROVA UL. II. ČETRTEK: ZRINJSKEGA UL., UMEKOVA UL., VALVAZORJEVA UL. II. PETEK: KOLIŠKA UL., SONČNA UL., ROŽNA UL., ŽNIDARŠIČEVA UL., PAPIRNIŠKA UL., HS PAPIRNIŠKA 11 a II. SOBOTA NAROČILA, OBISKI STRANK, KI JIH MED TEDNOM NI DOMA. III. PONEDELJEK: III. TOREK: III. SREDA: III. ČETRTEK: III. PETEK: III. SOBOTA: IV. PONEDELJEK: IV. TOREK: IV. SREDA: IV. ČETRTEK: IV. PETEK: IV. SOBOTA: KOLIČEVO 1-27 TED. CENTRALE, KOLIČEVO - HS, KOLIČEVO - HS KS RADOMLJE PREŠERNOVA 1-25, ŠKRJANČEVA, DERMASTIJEVA PREŠERNOVA 25-50, CESTA BORCEV C. RADOMUSKE ČETE 1-25, GREGORČIČEVA U L., ŠLANDROVA UL. PREČNA UL., BUKOVČEVA UL., TRIGLAVSKA UL., PEK. RADOMLJE, KINO GREGORČIČEVA UL., RAVNIKARJEVA UL., NOVO NASELJE HS-CENTRALNE-INDUPLATI OBRAT, RADO PLASTENKA, KOLOVEC HS, HS RADOMELJSKE ČETE 17,29, POŠTA, VRTEC RADOMLJE STRANKE PO NAROČILU, HS ŠKRJANČEVA 15,15 a, HS TURNIŠČE 40,41 HUDO-TEDENSKE CENTRALNE RADOMELJSKE ČETE 26-40, HUDO OB CESTI DO MOSTU KS RADOMUE-ROVA PIRŠ JOŽETA SUHE POD HRIBOM, TRATA, RADOMELJSKE ČETE 4043 HUDO, RADOMELJSKE ČETE 44-54, ROVA 3a-37 DESNA STRAN KSROVA ROVA DESNO OD PIRCA, ROVA LEVA STRAN OD MOSTU DO NOVEGA NASELJA, ROVA LEVO NAD PIRCEM NOVO NASELJE DOLENJE, ZAGORICA, ČIČE, VRHOVLE, CENTRALE HS, OŠ DOB, HS 7 AVGUSTA 11, 13, LJUBLJANSKA 8 KS RAFOLČE HS PREVOJE 58, HS ŠENTVID 33, OŠ LUKOVICA, ZD, HS, 15,20, RAFOLČE LEVA STRAN DELO PO NAROČILU NOVEMBER-JANUAR-MAREC-MAJ I. PONEDELJEK: KS DOB GUBČEVA UL, TEDENSKE CENTRALE, BEVKOVA UL, AŠKERČEVA UL, ŠOLSKA UL., PREŠERNOVA UL., HIDRO GRADNJE PODREČJE I. TOREK: ZUPANČIČEVA 1-5, KIDRIČEVA UL., LJUBLJANSKA 1-7,7. AVGUSTA 1-20,7. AVGUSTA 20-40 TAVČARJEVA UL, L. B. VIR, HS ŠARANOVIČEVA 26,27 I. SREDA: UL. BRATOV MIŠ, LJUBLJANSKA OD 1-FAM LEVA STR., STRITARJEVA, TRDINOVA, LJUBLJANSKA OD 7 DO FAM DESNA STRAN ŽELODNIK I. ČETRTEK: KS DOB ŽUPANČIČEVA UL, UL. MIRANA JARCA, CANKARJEVA U L, ČOPOVA UL., FINŽGARJEVA UL., ERJAVČEVA UL. I. PETEK: ČENŠENIK, TURNIŠE, TURNIŠE HS, ČENŠENIK 13 a, 13 HS TURNIŠE 39 I. SOBOTA: POG. DELA, STRANKE PO NAROČILU II. PONEDELJEK: II. TOREK: II. SREDA: II. ČETRTEK: II. PETEK: II. SOBOTA: III. PONEDELJEK: III. TOREK: III. SREDA: III. ČETRTEK: III. PETEK: III. SOBOTA: IV. PONEDELJEK: IV. TOREK: IV. SREDA: IV. ČETRTEK: IV. PETEK: IV. SOBOTA: GORJUŠA, . EDENSKE CENTRALE, RAČA, ROČNI VRH, LAZE, SP. IN ZG. BREZOVICA VRTCI: IGOR HUBADOVA, ŠUBIČEVA KS ŽEJE TROJICA ŽEJE, TROJICA KS KRTINA KRTINA, KRTINA PRI TRGOVINI ŠKOCJAN, BREZJE - STUDENEC, KRTINA - BREZJE KS PREVOJE PREVOJE LEVA STRAN, PREVOJE 1-47 DESNA STRAN, PREVOJE 47-67 IZA GOST. GAŠPER + HIŠ, HS PAPIRNIŠKA 11 a POGODBENA DELA IN STRANKE PO NAROČILU PREVOJE, ŠENTVID TED. CENTRALE, PREVOJE 79-131, VRBA, HS KOLIČEVO 40 ŠENTVID, ŠENTVID IMOVICA, PREVAUA KS LUKOVICA STRAŽA, DUPELNE, LUKOVICA, LUKOVICA VIDEM, SP. KOSEZE, VIDEM, KOSEZE, SP. PRAPROČE, PEK. RADOMLJE, KINO KOLOVEC, INDUPLATI, PLASTENKA, HS RADOMELSKE ČETE 17,29, POŠTA, VRTEC RAD., HS TRIGLAVSKA 1,2, HS ŠLANDROVA 5,7,8, CENTRALE HS STRANKE PO NAROČILU, HS ŠKRJANČEVA 15,15 a, HS TURNIŠČE 40,41 PRESERJE PRI GRADIŠČU, TED. CENTRALE GRADIŠČE DESNA STRAN OD MIZARJA ZG. PRAPROČE GRADIŠČE LEVA STRAN ČEPLE PRI ZL. POLJU, LUKOVICA, TRNJAVA KS ZLATO POLJE PRESERJE, OBRŠE-TRNOVČE, PODGORA-ZL. POLJE MALA LASNA, OŠ DOB, BREZOVICA PRI Z L. POLJU, DOB, HS 7. AVGUSTA 11,13, LJUBLJANSKA 8 DOB CENTRALE DELO PO NAROČILU RAZPORED DELA ZA MESEC NOVEMBER—JANUAR—MAREC—MAJ MENGEŠ KRAMAR JOŽE I. PONEDELJEK: I. TOREK: I. SREDA: I. ČETRTEK: RODICA I. PETEK: NA JAMI, TOPOLE, GORENJSKA CESTA VESELOVO NABREŽJE, UL. TOMA BREJCA, KAMNIŠKA UL. PREŠERNOVA - LEVA STRAN, PREŠERNOVA - DESNA STRAN, NOVAKOVA, ŠLANDROVA KAMNIŠKA, VESELOVO NABREŽJE, MEDVEDOVA, KOŽELJEVO NABREŽJE SLOMŠKOVA UL, SR. JARŠE IN JELOVŠKOVA, PERKOVA IN SP. JARŠE DO ŠT. 12 • SOBOTA: II. PONEDELJEK: MIŠEVA, DRAGARJEVA HS, PERKOVA, MIŠEVA, KAMNIŠKA 15, FAJFARJEVA II. TOREK: JARČEVA, KETTEJEVA, ROZMANOVA, KOŠIRJEVA, MAROKOVA II. SREDA: SR. JARŠE OD ŠT. 53, SP. IN SR. JARŠE DO ŠT. 54, SP. JARŠE OD ŠT. 12 do SR. JARŠE DO ŠT. 17 II. ČETRTEK: SR. JARŠE PROGA (KORALI) 32,35,36,37, SR. JARŠE OKOLI BUNKEŠA, ZG. JARŠE II. PETEK: ZG. JARŠE OKOLI ŽAGE IN MENZE ZG. JARŠE, IGRIŠKA IN HS ZG. JARŠE, KAMNIŠKA 1 + 2 II. SOBOTA: NOVO NASELJE PRESERJE III. PONEDELJEK: III. TOREK: III. SREDA III. ČETRTEK: III. PETEK: III. SOBOTA: KAMNIŠKA C, TOVARNIŠKA C. OD ŠT. 13, TOVARNIŠKA C. KAJUHOVA, BISTRIŠKA, BARAKE ZA SAMSKIM DOMOM, PELECHOVA C. DO KAJUHOVE, STARETOVA, GAJEVA VAŠKA POT, VAŠKA POT OD RODE DO ZUPAN VID, PELECHOVA, LEVSTIKOVA PELECHOVA DESNA STRAN DO KONCA VIII 1,2,3, UL. IN VI ULICA VII2,5,8,9,11,12,16, 16 a IN V. VIII ŠT. 5,6IV UL. IN VI UL, VII ULICA DO KONCA, VIII UL. 8,9,10, II, 12 IN II UL. I UL. IV. PONEDELJEK: BOLKOVA DO ŠT. 19 KOMAR, BOLKOVA ČEZ PROGO DO ULČAR P., BOLKOV A GOSTIČEVA, ŽUPNIŠČE IV. TOREK: GOSTIČEVA IV. SREDA: NOŽICE IV. ČETRTEK: PETROVČEVA, TRDINOVA, KOVIČEV A, ZORANINA, TRDINOVA IV. PETEK: ŠUBLIEVA, PETERNELOV A, TRDINOVA, ADAMIČEVA HS IV. SOBOTA: POGODBE OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL TRZIN I. PONEDELJEK: KMETIČEVA, LJUBLJANSKA (1. DEL), LJUBLJANSKA, RAKEFOVA POT OD 1 -14 I. TOREK: LOBODOVA, PARTIZANSKA, RAKEFOVA POT, CANKARJEVA - ZUPANČIČEVA I. SREDA: UL. KAMNIŠKEGA BATALJONA, MLAKARJEVA, KIDRIČEVA, KOŠAKOVA, ii PERNETOVA I. ČETRTEK: TRDINOVA, BRATOV KOTAR, BERGANTOVA, UL. RAŠIŠKE ČETE I. PETEK: ZORKOVA IN KRATKA POT, REBOLJEVA, PREŠERNOVA I. SOBOTA: POGODBENO II. PONEDELJEK: II. TOREK: II. SREDA: II. ČETRTEK: MENGEŠKA LOKA II. PETEK: II. SOBOTA: Ml AKARJEVA OD ŠT. 10-32, MLAKARJEVA OD ŠT. 33-68, UL. 7. JULIJA UL. TINETA ZAJCA IN OF, ZA HRIBOM IN HABATOVA DO HS, HABATOVA OD ŠT. 13 MENGEŠKA DESNA STRAN DO ŠT. 42, MENGEŠKA LEVA STRAN DO ŠT. 37, JAMČEVA DO ŠT. 36 MENGEŠKA DESNA STRAN DO KONCA, MENGEŠKA LEVA STRAN DO KONCA, JAMČEVA DO KONCA NA ULICAH, NA ULICAH TRZINSKA DOBENO III. PONEDELJEK: III. TOREK: III. SREDA: III. ČETRTEK: III. PETEK: III SOBOTA: POT NA DOBENO, MUŠIČEVA DO MOSTU LEVA STRAN, MUŠIČEVA DESNA STRAN + HS, STOPARJEVA IN NA GMAJNI MENGEŠ: BLEJČEVA CESTA, UL. MENGEŠKE SKUPINE, MAISTROVA, ZADRUŽNIŠKA, ZADRUŽNIŠKA LEVA STRAN TRDINOV TRG, LIPARJEVA, GLAVIČEVA, PROLETERSKA IN ŠKOFIČEVA PARTIZANSKA, ZORANINA, UL. VSTAJE, ZAVRTI JELOVŠKOVA, MULJAVA, ULICA OF IN POT RAŠIŠKE ČETE 2, ROPRETOVA IV. PONEDELJEK: IV. TOREK: IV. SREDA: IV. ČETRTEK: IV. PETEK: IV. SOBOTA: POT RAŠIŠKE ČETE, PRISTAVA, MULJAVA, OGRINOVA, CANKARJEVA IN NEKAJ HIŠ TOMŠIČEVE, TOMŠIČEVA HRIBARJEVA, UL. DR. ZAJCA, MURNOVA KIDRIČEVA DESNA STRAN, KIDRIČEVA LEVA STRAN, UL. TALCEV GL. TRG ZAVRTI, KERSNIKOVA, SLAMNIKARSKA NEKAJ HIŠ, SLAMNIKARSKA, DRMASTIJEVA SLAMNIKARSKA, GLAVARJEVA, PRELOVŠKOVA, VRHOVNIKOVA, KOLODVORSKA UL. POGODBENO RAZPORED DELA ZA MESEC OKTOBER-DECEMBER-FEBRUAR-APRIL ZEMLJARIČ MIRAN I. PONEDELJEK: KS TROJANE V ZIDEH 1,2,3,4,5,6,6A, 7,10,12,13,14,15,17 (10-11 - V RAVEN) HRIBI 1,2,3,4,5,6,7,8,10, 11, TROJANE 1,2,3,12,33, GASILSKI DOM I. TOREK: TROJANE 4,5,6,7,8,10,11,12,13,14,19,20,21, 22,23,24,28 29,30 Z A VRH 1,1A, 2,4,6,13,14, UČAK6,8,9,10,11,13,14,17,18 I. SREDA: OŽBOLT 4,5 UČAK 1,2,3,4,5 BRŠUENOVICA I, 2,3,4 PRVINE 1,2, LOG 8 (BEZOVUAK) ŠENTOŽBOLT 1,6 PODMIU 1,2,4,5,6,8,9,10, II, 12 I. ČETRTEK: HIŠNI SVETI MORAVČE VEGOVA 13,22 TRG SVOBODE 4,9, HEROJA VASJE 5, ĆEŠNJICE 13, INDUPLATI OBRAT PEČE, RAŠICA TOZD KONFEKCIJA MORAVČE, MIZARSKA OBRTNA DELAVNICA MORAVČE, ZDRAVSTVENI DOM MORAVČE, OŠ JURIJ VEGA MORAVČE, VRHPOUE TRGOVINA NA KLANCU MORAVČE, PETROL, BENCINSKI SERVIS MORAVČE I. PETEK: GOSTIŠČE KONŠEK Z GARNI HOTELOM, TROJANE, TRGOVINE TROJANE, BLAGOVICA, KAŠNJA, HIŠNI SVET TROJANE 16, CESTNO PODJETJE LJ. BAZA UČAK, PETROL BENCINSKI SERVIS BLAGOVICA, OSNOVNI ŠOLI BLAGOVICA, KAŠNJA II. PONEDELJEK: KS BLAGOVICA VRANKE 1,2, ZG. PETELINJEK 1,3,4,6,7, SP. PETELINJEK 1 A, 2,3,4, NH GORENJE 1,2, 3,4,8, JAVORJE 1,2,4,5, LOG 1,3,4,5,6,7, SUŠA 1,2,3,4 "TOREK: SP. PETELINJEK 1, PREVOJE 2,3,4, PRILESJE 1.2.3.4.5, VRANKE 4,5, BLAGOVNICA 1,2,4, „ 6,9,11, 13,14,16,17, 18,19,20,21,23,24,27,28 "SREDA: ZLATENEK 2,3,4, S, 6,7,8,9, 10, JELŠA 2,3,4, 7,8,10, G ABERJE POD ŠPIKOM 1,2,3,4, V ., _ JELNIK 1,2,4,5, M. JELNIK 1,2,3,4,5,6,7,9 "ČETRTEK: KS ČEŠNJ1CE LIPA 2,3,4,5,6,7,8, ČEŠNJICE 3,4, 5, 6,7,8,9, POLI ANE NAD BLAGOVICO 1,2,3,4, SELCE 2.3.4.5.6, PODSMREČJE 2,3,4,6,6A, 8,8A, 11, „ 12,13,14,15 "PETEK: KS KRAŠNJA ZG. LOKE 1,2,3,4,5,6,7,7A, 10,11,12,13,14, 15,16,17,18, 19,20,20A KORPE 3,3A, 5,6, B. S. I SP. LOKE 21,22, ŽIŽOVŠE 1,2,3,4,6,7,10 "SOBOTA: KRAŠNJA6A,7,9,10,11,12,12A, 14,25,26,27, 28,29,30,31,32,33,34,35,36,37,38,39,40,4l\ I___ 41 A, 43,44,54,59,61,65,66,67,68,62,73 ">• PONEDELJEK: SP. LOKE 1,2,3,4,5 A, 6,7,8,9,10,10A, 11,12, 13,14,15, 18,19,20,25,26,27,28 KRAŠNJA 2,3, 15,16,21,22,53,55,56,57,59,60,74,76 NH 2 x B Š "'•TOREK: KRAJNO BRDO 2,3A,4,5,6,7,8,11,12,13,14, 15,16,17,19,20,23, VOŠCE 1, 2,3,4,5,6,7,8, VRH NAD KRAŠNJO 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11, 12,13 "I- SREDA: KRAŠNJA 17,18,19,20,46,47,48,49,50,51,52, NH, BŠ KOMPOUE 1,2,3,4,5,7,7A KORENO 1,2,3,6,7,9,10,11,12,13,14,15,16 '"• ČETRTEK: KS PEČE, PODGORICA PRI PEČEH 1,1 A, 2,4, 6,6A, 7,10,11, NH VOJNI DOL 5, KRIŽATE 1,2, 3,4,5,6, PRETRŽ 1,2,3,4,5, PEČE 18,20,21,22, 33,34,35,36,37,44, NH TLAČNICA 33,34,35,36 'H. PETEK: PEČE 2,3,4,4A, 6,7,8,9,10,11,13,14,15,16,17, 17A, 24,25,28,30,31,32,40,42, NH ZG. KOSEZE _ _1,2,3,4, S, 6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,18,19 lv-PONEDELJEK: GORA PRI PEČAH 1,2,3,4,5,6,8,9,10,11,12, 13,15,18,19,20,21,23,24,25,28,30,31,32 |.TOREK: KS MORAVČE: PLES 3,4,5,6,7,8,11,12,13,16, ZG. DOBROVA 1,2,3,4,5,6,7,8,9, SP. DOBROVA 1,2,5,6,7,10,2 x NH DRTIJA 17,18,19,20,21,22,23,24,25,26,58,59,63, «7 'V. SREDA: DRTIJA 1,2,3,4,4A, 5,6,7,8,12,14,15,16,50, 53,60,66, ČEŠNJICE 1,2,3, DEŠEN 24, (RIBIČ) KATARIJA 4,5,6,6A, 7,8,9,10,11,12,14 DRTIJA 46,47 (ŠTANCE LAZE) ČETRTEK: MORAVČE HEROJA VASJE 1,2,4,5,6,8,8A, 9,10,11,13, 14,15,16,16A, 16B, 17,17A, 19,20,21,22,26,28, 31,32,33,35,36,37,38,39 NH ČEŠNJICE 31, DRTIJA 49, MASLEJEVA 1,2,3,4,5,6 •V. PETEK: MORAVČE MAROKOVA 1, IA, 2,3,3A, 4,5,6,7,8,9,10,11, 12,13,14,16,18,19,21,22, NH TRG SVOBODE 1, 1 A, 10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21, B. Š. PARTIZANSKA 3,4,5,5A, 5B, 5C, 6,9,9A, 10, 10A RUDNIK PRI MORAVČAH 1,2,3,4,5 ^OVEMBER-JANUAR-MAREC-MAJ '•PONEDELJEK: MORAVČE 'TOREK: '•SREDA: '•ČETRTEK: 'PETEK: DETELOVA 1,1 A, 2,3,4,5,6,7,8,9,10, TRG SVOBODE 2,3,7, TOMANOVA POT 1,2,3,3A, 4,5,6,7,9,10,13,15,16,17, VEGOVA 1,2,3,4,5, 5A, 6,8,12,12A, 14,14A, 17,18,19,20,21,2 x NH ŠLANDROVA 1,2,3,4,5,6,7, VEGOVA 11,15, 24,25,26,27,30,31,32,33,34,35,35A, 36,37A, 38, 39,40,40A, 41, ZALOG PRI MORAVČAH 1,4,6, 6A, 15,16,18,19,21,23,25,27,28,29 NH ZALOG PRI MORAVČAH 2,5,8,9,11,13,22, NH 3 x STRAŽA 1,2,3,4,7,8,10,11, SELCE 1, 2,3,4,5, GABERJE POD LIMBARSKO GORO 1, 2,3,4,4A, 5,6,7,8, NH MOŠENIK 1,2,3,4,5,6 LIMBARSKA GORA 1 HIŠNI SVETI KOT 1. ČETRTEK, L MESECA ISTO KOT 1. PETEK 1. MESECA "•PONEDELJEK: "•TOREK: "•SREDA: "• ČETRTEK: "• PETEK: "• SOBOTA: "'. PONEDELJEK: "'•TOREK: "I. SREDA: '"• ČETRTEK: "I. PETEK: MOŠENIK 7,8,9,10,11,12,13,14,15,12A LIMB. GORA 3,4,5,6,8,9,10,13,14,15, 19,20,21,22, 23,24,25,26, HRASTNIK 2,3,4,6,7,8,10,11,12 POGLED 1,2,3,4,4A, 6,7,8,9,10 SERJUČE 1,2, 4,5,6,8,10,12,14,14A, 15 SOTESKA PRI MORAVČAH 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11, HA, 12, 13,14 SERJUČE 12A, 13,16 VINJE PRI MORAVČAH 1, 2,3,5,6,7,8,9,10,11,6A, NEG ASTRN. 1,2,3,5, 6,7,7A, 8,8A, 9,10,11,12,13,16,17,18,19 DETELOVA 11,12, PODSTRAN 1,2,3,5,6,7,8, 9,10,31, PRIKRNICA 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,15, 18 DOLE PRI KRAŠČAH 1,1 A, 4,7,8,10,43,47, 51 GORICA 1,3,4,5,6,6A, 6B, 7,8,9,10,11,12,14, 16, 17,18,20,25,27,28,31,32,33,53, KRAŠCE 1, 5,6,12,13,14,15,16,18,19,20 DOLE PRI KRASCAH 11,12,13,13A, 14,16,16A, 36,39,40,54, IMENJE 1,2,3,4,5,7,8,10,10A, 11, 14,15,16,17,20,21,22 KRAŠCE 1A, 7,8,9,10,11,17, DOLE PRI KRAŠCAH 17,18,19,20,21,22,23,24,25,27,28, 29,30,30A, 31,32,34,35,37,52,53,55 SELO PRI MORAVČAH 1,3,3A, 4,5,6,10,11, 12,13,13A, 8,9,18 GORIČICA PRI MORAVČAH 1,1 A, 1B, 2,3,3A, 4,5,6,7,8,8A, 10,12,14,15 ČEŠNJICE PRI MORAVČAH 7,8,9,10,11,12, 14,15,16,17,18,19,20,21,21 A, 23,24,27,34,35, 36,10A, 15A, 16A (27 KLEN.) 28,29,30,32,32A KS VRHPOUE ZG. TUŠTANJ 1,2,5,6,7,8,10,12 SP. TUŠTANJ 1,2,3,4,5,7,8,8A, 9,12,13,14,15,16,17,18,19, 20,21,22,23,24,26,27,28 VRHPOUE 1,1 A, 2,3,4,5,6,7,9,10,14,15,17, 18, 19,20,21,22,23,26,28,29,30,31,35,36,42,55, 59 'V. PONEDELJEK: SP. JAVORŠČICA 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11, 11 A, 13,14, ZG. JAVORŠČICA 1,3,4,5,6,7,8,9, 10,13 'V. TOREK: STEGNE 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,11 A, 12,20, 22,23,24, DOLE POD TROJICO 1,2,3,4,5, KOKOŠNJE5,6,9,10,12 'V. SREDA: KOKOŠNJE 1,2,2A, 3,4,7,8,12A, 13,15, ZALOG POD ROJICO 1,2,2A, 3,4,5,5A, 6,7, 10,11,12,13,14,15,16,17,18,18A 'V. ČETRTEK: KS VELIKA VAS 1,2,4,5,6,6A, 7,8,9,10,14,15,16,17,18,19,20, 22, ZALOG PRI KRESNICAH 1,2,3,4,5,6, SP. PREKAR 1 A, 2,4,5,6,8, II, 11 A, HRIB NAD RIBČAMI 1,2,3,5,6 'V. PETEK: ZG. PREKAR 1,2,3,4,5,6,7,8,9,11, DESEN 1, 2,3,5,6,7,7A, 8,9,10,11,12,13,14,16,17,20,25 (12,13,14,16,17,20 UŠENIŠČE 20, CVETEŽ) Predstavniki zvezne konference ZRVS Jugoslavije iz Beograda Dne 4. oktobra 1988 so se mudili na obisku v domžalski občini. Delegaciji so bili predstavljeni naši dosežki, predočene težave, ogledali pa so si tudi tovarno ludiiplaji v Jaršah. Čuden pojav: Rumene črte praskajo... KAJ SE JE DOGAJALO OB BARVANJU RUMENIH ČRT NA MAGISTRALNI CESTI LJUBLJANA—CELJE_; Zgodilo se je, da nas je obiskal občan M. K. iz Domžal in pripovedoval, kako je opazoval dogajanje na magistralni cesti Ljubljana—Celje, ko so risali rumene črte ob skrajnih robovih cestišča. »Pred dnevi je bilo, ko sem prvič opazil stroj za risanje rumene črte. Menda se je pred njim »sprehodil« tudi še en drug stroj, ki je očistil površino in rob cestišča. Ampak takoj sem opazil, da je nekaj narobe. Črto je zanašalo levo in desno kot bi bila pijana. Čim daljša je bila, bolj čudno se je vijugala ob robu cestišča. Primojdunaj, lepšo ravnejšo bi izrisali celo pijanci,« je modroval. Pa taka črta ni obstala dolgo. Prišel je nov stroj: drgnil, praskal in grebel je po komaj zarisani črti, ho-tečjo čimprej izbrisati. Pa barva se ni dala (bravo proizvajalci), kot da noče dol je kljubovala, kljub praskanju, razenju, grebenju asfalta. Spet je prišel nov stroj, katerega strojnik je bil srečnejše in mirnejše roke... Spet so risali črto... Ta črta, po razah in razpokah narisana, je nekoliko boljša... Naposled.« Pa se človek vpraša? Koliko je omenjena igrica veljala, ali je kdo odgovarjal za to, kar se je odigravalo pred očmi voznikov, ki za ceste namenjamo svoje nemajhne denarje. Je morda to celo praksa... Pa menda ne zato, da je dalj časa luštno... Cestarji, cestarji, ne vem ali bi se smejal ali jokal. Zdi se mi, da bo slednje pravo... Speedv-šofer Ljubljanska cesta od Avtoservisa proti Domžalam bo poslej bolj urejena in pločniki tudi. Časi so težki - in marsikdo poišče možnost zaslužka v prodaji rabljene ali nove stvari, ki je nujno ne potrebuje; pri roki je komisijska trgovina in razstavne police, ki z vsakovrstnim blagom vabijo kupce. V galeriji »Naj« v SPB-1 razstavlja slikar amater Miro Celner. V galeriji, ki je prvič odprla vrata razstavljalcem, bo tudi v prihodnje več priložnostnih razstav. Miro Celner (na fotografiji desno) se je maloštevilnim obiskovalcem predstavil s stili iziranimi grafikami - motivi aktov in silhuetno nakazanih motivov konja, kar daje njegovi ustvarjalnosti (tudi zaradi zlatih barvnih odtenkov) neko posebno nadrealistično podobo... Mlade moravske mažoretke so se predstavile tudi s plesanjem kan-kana. Občinski poročevalec STRAN 17 RAZGlflJI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Nemščino in angleščino poučujem otroke od 7 do 12 let. Informacije vsak dan po 20. uri. Tel.: 722-619._ Z mamico nujno rabiva manjše stanovanje v Domžalah. Cenjene ponudbe vse de-lovnike dopoldne na tel. 721- 811 int. 18. _ Prodam otroško posteljico z jogijem. Telefon 737-549. Prodam domače sadno žganje in domač cviček. Telefon 722- 619._ Podpisana Ivanka Per pre-klicujem izrečene besede, ki sem jih izrekla dne 12. 9. 1988 na sodišču Jožetu Markovšek iz Zg. Lok 10 in jih navajam kot neresnične._ Sprejmem kakršnokoli delo, bodisi na domu, bodisi v delavnici. Obrtniki, če iščete pridno moč oglasite se. Naslov v uredništvu._ Jože — učitelj strokovnih predmetov v Centru srednjih šol išče 4 x tedensko prenočišče v Domžalah. Naslov v ured-ništvu, tel.: 721-686._ Prodam trajno žarečo peč malo rabljeno. Dragomelj 21. Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 737-323._ Poučujem kitaro in angleščino za osnovne šole. Ugodno! Naslov v uredništvu._ Instruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 721-552.__ Dvosobno stanovanje (61,5 m2) v ulici Veljka Vlaho-viča prodam. Tel.: 217-223 ob delavnikih od 7.—-14. ure. KAVA BAR ŠPELA v Pre-serjah potrehuje honorarno delavko v popoldanskem času. Prodam rabljeno pohištvo. Podgoršek, Masljeva 6, Dom-žale.__ Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278._ V nedeljo, dne 9. 10. 1988 smo med nabiranjem kostanja na Oklem izgubili otroško jopico rdeče barve. Poštenega najditelja prosimo, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Tomažič Vida, Vo-dopivčeva 2, Domžale, ali pa naj jo prinese v uredništvo Občinskega poročevalca, Ljubljanska 34. _ Inštruirava slovenščino, angleščino, italijanščino in poučujem klavir in glasbeno teorijo na vašem ali svojem domu. Tel.: 721-488._ Prodam garažo na Zupančičevi ulici v Domžalah. Informacije po telefonu 721-010 po 18. uri. UGODNO. Prodam globok otroški voziček, dobro ohranjen po ugodni ceni. Naslov in informacije v uredništvu na tel. 721-686. PREKLIC! Podpisana Ida Piko iz Šentvida 30 preklicujem neresnične izjave glede prijave kraje šunke, ker Pevec Janez, tedaj tajnik KS Prevoje o tem ni ničesar vedel. Ugodno prodam malo rabljen pralni stroj ZANUSSI KONCAR. Tel. 723-370. Zamenjam enosobno družbeno stanovanje v Ljubljani za večje v Domžalah ali v okolici Domžal. Stanovanje je s telefonom in centralnim ogrevanjem. Informacije po tel.: 454-213 od 15. ure dalje. Zasebna trgovina tudi v Trzinu Kaže, da so iznajdljivi domžalski občani zaslutili^ v zasebnih prodajalnah dober posel, saj te rastejo kot gobe po dežju. Pravkar je eno takih, v kateri bodo prodajali mešano blago, odprla v Trzinu na cesti Za hribom tudi Ivana HABAT. Velika, lepo urejena in dobro založena,, odprta pa kar cele dni od 7. do 20. ure (razen ob nedeljah, ko bo delovni čas od 7. do 12. ure) bo prav gotovo pritegnila trzinske kupce in potolažila njihovo pogosto ježo, ko so ob koncih tedna morali žalostno obstati pred zaprtimi vrati Mercatorjevih trgovin. PONOVNO V DOMŽALAH SERVIS OLJNIH GORILCEV. Verstošek Franc, Ljubljanska 76, telefon 722-286 po 17. uri. Nov, lep, sodoben frizerski lokal v SPB-1 v Domžalah: Salon »M« — Marije Ambroz V objektu SPB-1 se dan za dnem odpirajo novi lokali za katere pravzaprav občani sploh ne vedo, da so jih odprli. Tako je že nekaj časa odprt v predelu za pizzerijo PIPCA »Salon M« lastnice Marije AMBROŽ. Marija je doma v Depali vasi, izučena frizerka je. Nekaj časa je delala v Mengšu pri Marički Majcen, sedaj pa je — kot radi rečemo — na svojem. V izredno lepem, sodobno urejenem lokalu, ki ves diši po čistoči, je Marijin poslovni »poligon«. Dve zaposleni, Marija ima tudi sodelavko, bosta zagotovili lepšemu spolu vse pogoje za to — da bo še lepši. Ugoditi stranki, najti zanjo najustreznejšo pričesko, ki mora pristojati obrazu, je osnovna Marijina želja. Cene bodo take, kot drugje, pred nedavnim so jih vse domžalske frizerke poenotile. Pa vendar jih naštejmo nekaj: cena hladne trajne je 34.000 din, sodobno striženje — fen znaša 19.000 din, prameni veljajo 34.000 din, fen frizura 14.000. Če vam pobarvajo obrvi in trepalnice vas bo to veljalo 10.000 din. V salonu »M« imajo odprto v torek, sredo, četrtek in petek med 12. in 20. uro, ob sobotah je odprto od 6.—12. ure. Ob nedeljah in ponedeljkih pa je zaprto. Parkirišče za stranke je ob progi (vedno se najde prosto mesto), naročati pa se ni treba. Na vrsti boste takoj, ali pa bo treba počakati kako minuto... V Domžalah tudi krznarske usluge Zima gre v deželo, kmalu bo treba iz omar potegniti toplejša oblačila, denimo tudi krznena — kdor pač tako oblačilo ima. Marsikje pa je ali bo potreben tudi strokoven — krznarski po seg. Odslej imamo tudi v Domžalah možnost, da take storitve dobimo. V objektu SPB-1, Ljubljanska 80 (za pizzerijo PIPCA) je pred nedavnim odprla krznarsko delavnico NEVENKA MANDEU iz Litije. Nevenka, ki je opravila šolanje na poklicni šoli za krzneno in usnjeno konfekcijo, to delo opravlja že 12 let; precej tega časa je delala v IUV Vrnika v tovarni v Smartnem, odslej pa bo poskrbela -za krznarske storitve v Domžalah. Kaj vse opravi? Iz prinesenega materiala izdela različne jopice, jakne, plašče, kape, oblikuje ovratnike, bovice. O ceni storitve in roku izdelave se dogovori z vsako stranko posebej, zvedeli pa smo,.da denimo preureditev starega demodirane-ga plašča v modno jakno velja lastnika okrog 200 tisoč din. Za tak poseg je treba počakati približno en mesec. Nevenka tako v teh dneh pred zimo jemlje v roke krzna zajcev, nutrij in drugih živali. Stranke si posamezne modele lahko izberejo v modni literaturi krznarske stroke. Delovni čas pri Nevenki Man-delj je vsak dan od 8.—13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa od 15.30-18.30. Poiščite jo! Eksotična cvetlična ponudba: Cvetje Ksenije Kos Prvo kar nam pade v oči je priznanje Zlata vrtnica, ki ga je Ksenija lani dobila za zmago na cvetličarskem tekmovanju v Mariboru Cvetje, sadje, vino. Pa lep, urejen lokal, nikakor ne prepoln, pa tudi ne načičkan z vsakovrstno robo ... Smo pri Kseniji Kos v Domžalah, Trzinska 2. Ksenija Kos je domačinka. Njen dom je prva hiša na levi strani magistralne ceste M-10 Ljubljana— Maribor — če se v Domžale pripelješ iz Trzina. Lahko bi tudi rekli, da je Kosova cvetličarna nasproti Avtoservisa. Pravzaprav je tako na nek način Ksenija tudi prva Domžalčanka. Po cvetličnjakih objektih na vrtu marsikdo sam ugotovi, da gre pri Koso-vih za cveličarno. Cvetličarstvo pa je tudi sicer že dolgo družinska tradicija. Ko vstopiš v lokal, kaj hitro ugotoviš, da gre za drugačne sorte cvetličarko, kot smo cvetlične ponudbe navajeni. Ksenija je opravila srednjo cve'!1' carsko šolo v Celju, nekaj časa pa 1 imela svoj kiosk v Ljubljanskih cve1' ličarnah. Sedaj je doma. Kaj pon"' ja? Za vso silno veliko paleto M nega cvetja gre, lončnic, za arafl*' maje in druge cvetličarske storiti Najbolj rada se ukvarja z oblikov* njem šopkov v bidermajerskem si" gu. Četudi majhni, so vredni pozof nosti — in nakupa ... Odprto ima vsak dan 8.—19. ure. enako ob sobo» Moč je naročiti tudi po telefof* 723-218. Parkirišče, četudi ne fjf ko, je pred hišo. Veljalo bi poskusiti kako drug3 čne sorte cvetličarna je pri Kos° vih ... Cvetličarka Ksenija Kos v svojem lokalu. Obisk pri malem obrtniku nov lokat v Mengšu. Nazaj k čevljarjem V zadnjem času se tudi v Mengšu pojavljajo kot gobe po jesenskem deževju male zasebne obrti in trgovinice. Tokrat sem se odpravila na obisk k edinemu tovrstnemu čevljarju, k Abazu Šur-koviču, ki je pred nedavnim odprl svoj lokal v Mengšu, na Prešernovi cesti. Abazov lokal, pravzaprav majhna soba, ki spominja na stare, nekateri pravijo tudi dobre čase, je ob delavnikih odprt od 7.—12. ure in od 13—18, ob sobotah pa od 8—14. ure. Že ob vstopu v lokal sem opazila, da mu bo tovrstna obrt dobro stekla, saj so bile pred menoj stranke in sem morala malo tudi počakati. Čevljarski mojster Abaz Šu-tkovič mi je potem povedal, da se je poklica naučil v kamniški Uslugi in se s to obrtjo ukvarja zadnja tri leta. Pravi, da ima že sedaj, na začetku, precej dela, zaveda p« se, da ga bo ob vsej tej draginji v prihodnje še več. Pa tudi ljudje se morajo še privaditi na Šutkovič popravlja vse vrst« obutev, če je potrebno, zamenj* tudi zadrgo, seveda pa opravlja tudi vsa splošna čevljarska dela Mojster pravi, da zna narediti tU' di nove čevlje, vendar pa takšnil1 uslug v lokalu ne dela. Naj pO" vem, da stane popravilo pet o