D o molfub v Ljubljani 6. maja 1942-XX 55 . šlev. 19 Pod tem naslovom in na tem mestu bi radi prinašali nekaj misli, ki naj bi v vsakem našem bralcu i božjo pomočjo obudile hrepenenje po popolnosti duše in srca. Te misli naj bi bile nekako ogledalo, r katerem bi vsakdo lahko videl iu spoznal, kakšen prav za prav je, da bi mu s tem bilo olajšano dvigniti se do popolnejšega življenja. Začetek vse modrosti je namreč: samega sebe spoznavati. In kdaj je bil čas za tako splošno prizadevanje bolj primeren jn pripraven kakor je dandanes, ko nam zmeda današnjih dni od vseh strani kar kriči na ušesa, da je hudo, ki nas tepe nastalo i< pomanjkljivega duhovnega življenja tudi krščanskih ljudi. Misli so povzete po slovečem nemškem župniku dr. Janezu Hirscherjo in naj bi med našim slovenskim ljudstvom obrodile svoj ■lati sad. Ne brez ljubezni! Hudo pereča naloga današnjih dni leži na katoliških kristjanih, zlasti nad nami Slovenci. Treba je bolj ko kdaj braniti krščanstvo in cerkev. Gre za vero našo. Tudi ti, prijatelj, skrbno paziš »a verskega sovražnika. Kjerkoli bi se krivi nauk vtihotapil, paziš, nanj opozarjaš ter ga spretno in ognjevito pobijaš. Vsaj tako bi moralo biti, čeprav — žal — ni povsod tako. Taka čuječnost med zavednimi katoliškimi kristjani je hvale vredna, goreči boj, ki ga biješ, je potreben in zaslužen. Kdo bi zatisnil oči, ko se bliža nevarnost, ko hočejo tvojim bratom s silo vzeti resnico? Bojevnik, ki ima to pred očmi, je pa v nevarnosti, da sam sebe zgreši, da sebe premalo opazuje. Zato pa naj mu tole ogledalo pomaga varovati se. Ko skrbno paziš, ali se za sladkimi in gladkimi besedami morebiti ne skriva kaka zmota, ki bi se rada vtihotapila, si v nevarnosti, da bi se ti zlahka, ne da bi opazil, utegnila izviti iz tvojega srca ljubezen, ki vse veruje in vso upa. Tvoje srce lahko polagoma izgubi svojo naravno dobrodušnost ter postane sumnjivo. Grozi ti nevarnost, ko boä z besedo pobijal krive preroke, da pomalem začneš hrepeneti, ne da bi jih' pridobil, marveč, da bi jih v očeh sveta premagal. V človekovem srcu namreč se v takih trenutkih kaj rada. kakor vojakom v boju. poraja nekaka trpkost, ki v njo vedno bolj toneš, čimbolj se bojuješ. Človek misli, da narašča njegova vnema za dobro, je pa morebiti le notranja sovražnost. Kolikrat'se človeku dogodi: Cim ogujevitejšo so njegove besede in čim bolj jih ljudje odobravajo, fem bolj človeka prevzema občutek duševna premoči ter želja po nasprotnikovem ponižanju. Človek postane častihlepen in ponosen na zmago. To pa je näpak in človeku ni v blagor. Najhuje je to, da vsega tega človek sam na sebi niti ne opazi, tudi drugi ljudje ne vidijo v tem nič hudega, ker vidijo le vidno gorečnost, ki je pravična in sveta. Da se ta notranji sovražnik ne pritakne tvojemu plemenitemu delu, glej, da boš pobijal, ša bolj vneto ko doslej, zmoto, da pa boš nasprotnika krščansko ljubil, ga skušal pridobiti in za njegovo spreobrnjenje in ža spreobrnjenje vseh, ki razširjajo pogubne krive nauke, goreče molili Ce boš tako delal, se ti ne ho treba bati, da bi tvoja duhovna podoba v ogledalu kdaj poštah« zmaličena. Hkrati pa boš klical božji blagoslot na svoje delo in na vse svoje rojake. Gvetoči maj D PO SVETU ieszzkč $au2BMTBC2 3 liner ra e- 7,' u cresasrrnai : . 3. J 9. cr:i - iit.Tmun .;er ta « ee .i.,. Ä. ernia ra. ta «»tifa taiira a r.li : ;;i as xncs «miri 3nsurOTrt.a -orna. 30 xeorrwc:rr « lasia rarr a leoavrieci - -ti liri 'n "aer-n. i. noMBn ierx ae- -norx-rse uaar: - a : !. n 2 h_.ini .>.--:.,----- ^ m -tr*_.At Z au IIL T-^--- -EÜÄ 1 i 'T'.'T -ht-ti S»™ • asrta xu Tai :ran tposbsi Tiarega ^mcZEica * olika. ia. a» sar. nra.vTL insili ücoii EC Tn: rtir-r- ic:azr«-r : -niro-m :tt« .-, «IT liT-rSÜ 3-31ÄÄT "HÜ ? rssir-rcirsT .oscoaarrKia ior-i maasr-sse ^uicr '-aa m -7 aoract- ooo "'" ?sGooar-sgrm-avl ■ »Eime ofBcazsrte -nmcn i awtt3ru THir- a anc-^c—ua im -r.u- & .cui n r * lean-tve aai :nnr-U: n«i: x ia» ammsti tosijiiù m Taxikamz cu -ente Tnvc aeaia ' i ' t i.^c:.. lisici. 32 is. laza ami lame t. a e i ri - ieü£Ei irszam - mrnnyuJ - 'ir 'iJà. tacessi : tì -ttnn. —nam. sai fl snudili morrai: iriiLiij ''—r-"—<,..-, aia iaraac^me üiTjjeaH«: » yamc ■ ira-r-ti r^iiLeaniü. ~GICT«IÌ ? roteai _nra- I." .777---: --.n-— - atgr- . or^. ^ j. à .3 i -xror'ti isolai -*- ■" f7T"'-~,w i « » rr:aa ü:- -=eii Tfian7» meifci ' iyrci s 7 -rrca ^ttcci TOTC rrc:.i --ras «am 7?neiitxrr ■ - 1 r-ü -Pira 1IMS:i TT7-7 Ml«;H ì i un r^irx-a a zm. % «'«ini -"im » Umm « »uè, ij,^, ^aro ""iaaen; oa -r-a mr-iu « »1 nen^v^a .a ^nyi-rirrega aaiorri. :au* - ln»«it «10» n >,lo. __xrikia» initruia a esawa. majisa BM - -^«uviu 'lmo«i — vb , mrena.. .ì 1.1 »mttt "inviai a t~i*-. "ves. MJMI ara » 12-nBie '.«moie )0>ac.n aieai. .1 i n« a - . ,. a , . ,(ii <"jaca,; 1 * i -ema-a-fca Um..»!.^ filila r, f-nr .--Ti r 1»' iic^i \ét**frt :t. hi. 1aui . (f r '7t»fit l"7.-TO irietwxTit sa 11.:- e?- ni -es «-.ira:» rrt Tìt-T^ tiesse--.. -e : nj-tt-ik. tìftar üMKUt fcui'r-er ni '»vìsrai -art iieaj. -t-n:.. il m/nal. e K^rtn-a^mi et n )-• . w.cn. ci .e ia 7 mwfci -»r>miza::-3i:a e ajerat ìiia «oja.i rara. 3iifc.r .e »! » ijo ao m»r» mari zcrtiiia ' jiW.iro. :::..ir ir~ ;;.. er s -nra«. a» e «la a 3»»': 7,1. e «tznwm. la. okbii le "iJLtf.i ae xr;2i.iaire osero. e cr F- ! m l,OAn ; - marTW- Coes e -riicsTTa mrazno -tar-"i: »awTHbcä. .a i m :pf . r'-prr—ieai »siez, aiate ic----.. iiietB ttaei u; eB.it-.ji. 1 ■arikanii t..aai ae .. jmn a -lil.ir Uli i - ISrHi. 7. i ii eces. ro tu e -teer 7 i-: uj 331. : :«r i 3T7 r 'liraere irr. m iü! ». imun "tueiL _i*»7rfitt? r iniiiia Tnar?ei c e nii 3jìo essa, ia e e -ce a.-.-a mnicii 'likar-o. iüi azeai e e CHiiiti lUDoroTTai wir m iirs* • e met tost: :eia. Hijüi e rxia jrwtea "e iuv-»ii -tiko uiesnie i^-"-'ìikai « e ' nuiu e-uuire wotitr Lot -Wpmo -«.ile Biaut»t:. le-ite.-D ja. aj e -«ikar r ^jn ai 'tomi uk>iuiw. a Eli 11 >tt3 iitni^nu e -waa vat»», p la filili uno-', '"/ne: -wntu mi miìi" iae licaa. lliiua vesmina e muleta 11 -isiiia '.)v.-Hta wimn. e ni» am: ai*» eoa wiüita e «u0.ta e:-aia r.: -iwji er ;.iKaia iuar-i. '' esa .e imi •• toiiu imo -liki 5">»iarrii -u o «J n>k» jw-ietie. ia » 1» iwiestt»ii<« 1 aiiiso ■•!««•». e »un pe«a. . -liku. ittnar e >r»»ùa. ca.i i ia •• ,r)K'euuia * p - ijcTsiiaio er min ^rta * [un—nniiaii : iior'ii. . iwtmkuv» i«iiia -^ rtv aiauo-" l» 1 ili 1 rr, .TV*' I4T«w, Var 1 n., nti 31 Hiii.lO>i, e tti^u t»Ui J IT«. OH*." la, v -e a) ir*,-ia maiTT-t n ira.i. ' sto. tar * e mia. v. e li ìOt*jvii raje 1 ><-, t i uvt. ' - '13 u- •a <; « ' a lii .-—a -■:i-:ai eoiirt. tuba) . ■rte • ■ le-t.ie-et i.er ■ .u-.-tt -l'.if "Teil. . ra: le i a o i... :ea n n ::.iio IT . ì-aij —ir- iMà .■ami ,e' ref-i'üio -"i.iai , ; ,: i«-ì ini-."iiu.ca i"tii:». vii, t.lto f - 1.1 a j,)Hl- .-■ae 1 ^ šnmm Jo>kiui|* i, aiata -w. -f.lt- U-NM ui m atačiia, ''' 11 »«»k'.-mo. «.ti -.„,ittt* h V« \ 't»a « MM Wut -smt.:vtr ì«' ivi utMa.ic.iin iMiusltih upart«« -mir^t" ":ita" .olis1! ««m. t,,v. w xjyo .ui»,l u ivitiai i>'5 ■nilv.ii -, mit, .»üa . Kaj /e šmarnice »Naša gospa presv. Srca Izšle so letošnje šmarnice, majski govori, ki jih je letos izdal Odbor za obliujanje devetih prvih petkov pod pomembnim naslovom Naša Gospa Presvctega Srca. l ako se ludi ti majski govori vključujejo skladno v vsenarodni slovenski misijon, v splošno češčenje Presvetega Srea Jezusovega, ki ga slovenski katoličani opravijajo na pobudo in željo svojega nadpastirja z namenom, da se naše duše obrnejo k Bogu, da se ]>o!em tudi Bog obrne k nam v milosti in dobroti. Lepa misel je bila povezati letošnjo Mari jino poliožnost s pobo/nostjo k Jezusovemu Srcu, t a j ti tako sovpadata obe pobožnosti v en sam cilj: »Naša ljuba'Gospa presvetega Srea, izprosi nam to milost, da bomo zvesti v ljubezni do presvetega Srca Jezusovega in poslali deležni njegovih obljub!« Srce Jezusovo nas uči ljubiti, ljubiti se med spIhij, odpuščati in deliti usmiljenje. Le v če-ščenju presvetega Srea se bo prenovil svet, od njega pričakujmo obnovo človeštva, narodov, družin in posameznikov, ono je kralj miru in vir življenja in svetosti. Njegova želja je — apostolsko dello oznanjevanja «v. evangelija po vsem svelu, pn tudi med nami samimi v apostolati! molitve in žrtve. Knjiga sama je lep zbornik razprav o osnovah katoliškega verovanja in življenja v zvezi 7. Marijo, |H)srednieo božje milosti, našo priproš-njico v potrebah iu čpščenju presv. Srca in ima veliko vrednost v okvirju vsenarodne ipolitve za zemsko in večno srečo pripadnikov našega rodu. Te šmarnice so tako 'lepa dušna paša, da jih priporočamo, dn si jih nabavi vsaka krščanska družina! šmarnice naj bodo zbrana priprava za posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu. Knjiga stane le 10 lir. Priporočite se za knjigo v domačem župni-šču oli pa jo naročite naravnost na: Pripravljalni odlxir devetih prvih petkov, Ljubljana, Miklošičeva 7 (Prosvetna zveza). Na istih naslovih lahko dobite tudi slike presv. Srca. Jezusovega, ki so še vedno v zalotri, zato jih tudi naročite bodisi za spomin na velike pobožnosti, bodisi za posvetitev družin. Sejmi za plemensko govejo živino v Kočevju preloženi Napovedani sejmi za plemensko živino v Kočevju, ki bi morali bit! v dneh od 5. do K. maja, so preloženi na dneve, ki bodo določeni pozneje. * d Za Škofijskega duhovnega svetnika je imenovan g,Jožef Pravhar, župnik v Loškem potoku. Čestitamo! d Iz Ribnice v Kočevje se |e preselilo okrajno cestno nadzorstvo. d Lastniki radijskih aparatov, ki so predložili prošnjo, da bi bili izvzeti dolžnosti oddaje svojih aparatov, lahko počakajo z oddajo aparatov do 10. maja. d 50 letnico obstoja slavi letos cerkniško sodišče. Obsega delokrog cerkniške, rakovske, begunske in sv. viške občine, d Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Liubljani je imela lani 5 milijonov 129.000 lir denarnega prometa. d Novi vozni red, veljaven od 4. maja 1942 za vse zelezniške in avtobusne proge v Ljubljanski pokrajini je izšel in se dobi v trafikah. Stane 1 liro. d Lastovke so se začele vračati z dalinega juga v našo domovino. Videli smo jih tudi v Ljub-Jiam in okolici, vendar jih ni prišlo še toliko, kakor navadno. d Iz Ducejevega sklada sta prejela po 600 lir nagrade ob priliki rojstva dvojčkov Sterle Franc jn Ivana iz Poljan pri Starem trgu in Cučnik Jožef ln jzeia iz Orehovca pri Kostanjevici. | t •! 'e Prv'2 obiskal Vatikan japonski I Poslanik min. Harada. Ta prvi obisk so posneli za I fil™' kiga pripravljajo za 25, škofijski jubilej pa-peza i ija XII. d Omejitev razsvetljave v cerkvah. Italijanski škofje so določili, da se po vseh italijanskih cerkvah omeji predpisano število sveč. Pri slovesnih mašah se bodo lahko odslej uporabile štiri sveče z električno lučjo in dve voščeni sveči. Pri izpostavljanju sv. Hostije bodo gorele štiri voščene sveče in 8 električnih. Pri izpostavljanju monštrance štiri voščene sveče in osem z električno lučjo. d Opozorilo radijskim naročnikom. Obveščamo radijske naročnike, da morajo za irtesec april brezpogojno poravnati radijsko naročnino vsi naročniki. Naročnino za prihodnji mesec maj morajo plačati vsi tisti, ki so vložili prošnje na Kr. Kve-sturo ali okrajna načelstva, ne glede na izid prošnje. V naslednjih mesecih pa bodo dolžni plačevati radijsko naročnino samo naročniki, ki bodo prejeli dovoljenja. Starostna doba za pokojnine rudarjem znižana od 60 na 55 let. Predsednik zveze rudarskih delavcev se je oglasil pri Duceju in mu poročal o perečih vprašanjih rudarskega delavstva. Duce je izročilo vzel na znanje in odredil, da morajo rudarska podjetja, katerih delavnost je danes boli potrebna kakor kdaj koli poprej, posebej posvečati izredno skrb delavstvu in naj zato grade čimveč zdravih stanovanj, ustanavljajo skupne delavske obednice in naj poskrbe tudi za zdravo zabavo delavstva ob prostem času. Končno je odločil Duce, da se zniža starostna doba, po kateri dobi rudar pravico na pokojnino od 60 let na 55 let. Določene so bile tudi posebne nagrade za najbolj prizadevne rudarje. Te nagrade bodo razdeljevali vsako leto na dan sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. d Z dežnikom nad poročenca. V neki fari pri Ferrari se je v tamošnji župni cerkvi med poročnim obredom nenadoma pojavilo pred oltarjem čvrsto dekle z dežnikom v roki ter je brez ovinkov začela udarjati po ženinu in nevesti. Duhovnik je prekinil poročni obred, dokler niso odstranili hude ženske iz cerkve. Pred cerkvijo se je tepež ponovil, dokler se niso svatje z novo-poročencema zatekli v pripravljene avtomobile in se lako rešili užaljene device. d Z vodovodnimi gradbenimi deli so pričeli na Bregu pri Ribnici. Vodovod bodo napeljali tudi v Otavice, ko bodo odprli novo zajetje v Ravnem dolu. d Delavske pokojnine. Po nalogu Zavoda za socialno skrbstvo, oddelek za goriško pokrajino, so bile na narodni praznik 21. aprila med delavce in delavke, ki so dosegli od zakona določeno starost, razdeljene pokojninske knjižice, na podlagi katerih bo vsak mesečno dobival predpisano pokojnino. V mestu je bilo razdeljenih 40 knjižic med delavke, 56 knjižic pa med delavce. V podeželskih občinah je dobilo delavsko pokojnino 116 oseb. Razdelitev teh pokojninskih knjižic, ki se je izvršila tudi po ostalih pokrajinah v državi, dokazuje, da je socialna pomoč sedanjega režima dejanska in ustvarjajoča. V delu osiveli delavci in delavke ne bodo v zaskrbljenosti gledali v bodočnost, ko ne bodo imeli več lastnega zaslužka, saj bodo s skromno pokojnino lahko mimo preživeli svoje zadnje dneve in leta. Dne 21. aprila se obenem s spominom na ustanovitev večnega mesta, z rojstvom Rima, obhaja tudi praznik dela. Zato je razdeljevanje pokojninskih knjižic na ta dan najbolj primerno, kajti s tem se najlepše po-časji in nagradi delo. d Sestanek učiteljev in prifateljev latinščine je bil te dni v Rimu. Navzoč je bil tudi prosvetni minister Bottai. Razprave so se sukale večinoma okrog načinov, kako naj bi v srednjih šolah poučevali latinščino, da bi dosegli večje uspehe. d Blagovni promet na Donavi, ki je že prosta ledu, so te dni obnovili. d Sedemdesetič je daroval svojo kri pri prenosu krvi v prid bolnemu delavcu 76 letni duhovnik don Francesco Cirino v Neaplju, in sicer ob praznovanju svoje zlate maše. d 7183 počitniških kolonij, od teh 85 trajnih, bo v Italiji v prihodnjem poletju. V teh kolonijah bo prostora za 1,013.688 otrok. d Policijska ura v Splitu traja sedaj od 7 zvečer do 6 zjutraj. d 5340,3 stotov mesa fe bilo razdelj'enega v Ljubljanski pokrajini po uradnem poročilu; od tega je vojaštvo prejelo 1335.9 stotov, prebivalstva pa 4004,4 stotov mesa. d Zbiranje volne. Ob koncu aprila se je pričelo v vsej Italiji zbiranje volne in volnenih predmetov. V Rimu so na velikih trgih postavili v označeni namen šotore Rdečega križa, kamor pri NOVI GROBOVI Na Prevaljah je umrl za kapjo 74 letni čevljarski mojster Luka Si rev. — Pri Borovljah j« odšla v večnost gostilničarka in ,posestnica 53-letna Josipina Šnicnrjeva. — V Zutonu pri Krškem ie odšla v večnost znana gostilničarka 50-letna Marija Vaničeva. — Na robu briških gričev je mirno v Gosjjodu zaspal« dobra mati 96 letna Ana Skolaris, pri Sv. Lovrencu pa 83-letni posestnik Franc Kocijančič. — V Kranju Ìe umrl Franc Jamnik, posestnik in mesar, v lengšu pa je umrla Marija Golob, žema tovarnarja kisa. — V Tržiču so v zadnjem času umrli: 82 letna vdova Ivana Kogoj, 65 letni mojster v bombažni predilnici Alojzij Knific, 79 letna vdova po čevljarju Jožefa Meršolj, 84 letni poklicni lovec Kristijan Ahačič, 7H letna trgovka in hišna posestnica Julijana Engölsberger, vdova llantha-rek roj. Malli, iz znane družine Malli v Tržiču (industrija usnja). — V Radovljici je umrl 37-letni brivski pomočnik Ivan Kunčič. — Na Vev-čah brivski pomočnik Joško Zupančič. — V Do-Iu pri Liubljani je zapustil solzno dolino šolski upravitelj Josip Reich. — Na graščini pri Domžalah je umria Marija Hipolita baronica Lich-tenbergova, po rodu baronica Apfaltrernova. — V Dravljah ie v 78. letu svojega življenja zapustila ta svet Marija Ferjančič, po domače Pu-klarjeva Manca iz Poljan pri Št. Vidu. — Po dolgi in mučni bolezni se je v Sp. Logu pri Kočevju preselila v nebeško domovino v 65. letu starosti dobra Verderberjeva mama Nežo r. Kajfež iz Vrta ob Kolpi. Pokojnica je bila globoko verna. V njeno hišo so prihajali samo katoliški listi. Dasi bolehna, 6e ni strašila dolge in strme poti v župno cerkev k Službi božji in k sv. zakramentom. Svojih 9 otrok je skrbno vzgojila. Za siromaka in gospoda je imela prijazno besed«; in darežljivo roko. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: Ivanka Tavčar vdova Mrak roj, Verbič, u|>okojenec tobačne tovarne Matevž Je-kovec, pekovski mojster Franc Po6avec, pošliu uradnica v p. Marija Windischer, zobozdravnik Srečko Puher, Ema Perovšek roj. Bali, in sopro, ga gimnazijskega ravnatelja Marija Kadunec. — Naj počivajo v miru! Preostale toilaži Bogi i- H našajo skupine dijakov nabrane volnene predmete. Odziv prebivalstva je dober. d Huda pomota trgovske pomočnice. V neki rimski trgovini je prodajalka, ko je stregla kupcu, obenem z blagom zamotala v zavoj tudi 1300 lir, namenjenih glavni blagajni dotične trgovine, kal 60 šele naknadno opazili. Tisti kupec lir še ni vrnil. d Paketi za druge pokrajine v Italiji in za Hrvatsko se izročajo pri carinskem oddelku pošte Ljubljana 2 (na kolodvoru) ob delavnikih od 8 do 11.30. d Na stopnicah |e padla in se močno pobila na glavi 42 letna Tončka Brčan iz Ljubljane. —' Močno si je porezal prste desnice 29 letni ljubljanski kolar Miha Zibeljnik. — Na cesti je padla in si zlomila nogo 17 letna hči pekovskega mojstra Slava Lilek. d Pristojna oblast fe zaslišala in zaprla prodajalca Corba Ivana iz Avezzana pri Teonu, ker se je izkazalo, da je prodajal sveče, ki jih je sam kupil po 6 lir, kar po 80 lir komad. d Za družine v vojni padlih letalcev je določil Duce 290.000 lir. d Odlični italijanski glasbenik Augusto Righetti je umrl te dni v Rimu. d Pri avtomobilski nesreči v bojnem območja je padel 13. marca letalski pilot Edvard Krapež, doma iz črnovrških hribov. d Še nekaj nezgod. Na hrbet je padel težek zakoj 51 letnemu železničarju Jožetu Habjančiču v Ljubljani; ima nalomljeno hrbtenico. — Nevarno si je priprla z vrati prste desnice 20 letna Frančiška Žagar s Krke. — Pri skoku si je zlomil . nogo 37 letni mizar Ivan Mrzlikar iz Ljubljane. — Zid se je podrl na 29 letnega Franca Kuclarja il Horjula in mu zlomil nogo. — Z ljubljanskega tramvaja je prezgodaj skočila posestnikova žena Marija Kastelic iz Trebnjega in si pri padcu zlomila desnico. — Na ljubljanskem Gruberjevem nabrežju se je s kotalil po strmem bregu v vodno struga 13 letni Silvo Travnik. Zlomil si je nogo. Še dobro, da ni utonil. d Pod kolesa je prišel karabinjer Domenico Careta, ki se je iz Rovinja namenil domov na kratek dopust. Ko je skočil na flak, mu je na stopnici spodrsnilo, da je odletel in zdrknil pod kolesa, ki so ga razmrcvariia. Gotico odpravljajo Večina nemških dnevnikov je v svojih velikonočnih številkah obvestila «voje čitatelje, da bodo po praznikih izhajali v latinici in ne več v gotici. K° Pr>znikih so res skoraj v«i vodilni nemški dnevniki ie izšli v latinici, za njimi bo pa v latinici izhajalo tudi ostalo nemško časopisje, kakor hitro se bodo posamezne tiskarn» založile s po trebmmi zalogami črk. d Nesreča ne počiva. Pri delu v vinogradu se je nevarno sunil s kolom v oko Bruno Jurgelič, 14 letni posestnikov sin iz Št. Ruperta. — Vrata so se zvrnila na triletnega trgovčevega sina z Vrhnike, Ferdinanda Šinkovca; (ant ima zlomljeno ključnico. — Z voza, visoko naloženega t snegom, je padel 70 letni posestnik in gostilničar Alojzij Grim iz Metlike. Dobil je zunanjo poškodbo, zlomil si je roko v ramenu — V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov so pripeljali 32 letnega posestnika Jožefa Žukovca iz Pluske v občini Trebnje. Mož se je z delavci vračal iz vinograda na Med-vedjeku. V hosti so našli nekaj razstreliva, s katerim so tako neprevidno ravnati, da je eksplodiralo. Eksplozija je najhuje poškodovala Žukovca, ki ima težje poškodbe na nogah, ostali pa so dobili lažje poškodbe. Okrog sosedov s Po nerodnosti je zavozil s kolesom v avto 52 letni mariborski delavec Karel Suler, Obležal je s hudimi ranami na glavi in z notranjimi poškodbami. — Čez stopnišče je padla in si polomila roki 67 letna Mariborčanka Jožefa Kokotova. - Te dni so izročili svojemu namenu strokovno šoto za mlade rudarje v Trbovljah. t Poglavnik je izdal naredbo, po kateri se nameščenci javnih in zasebnih gospodarskih podjetij brez ozira na njihov položaj lahko začasno dodele drugim javnim in zasebnim podjetjem. Odpovedi so nemogoče. s 80 letnico je praznoval v Trbovljah upokojeni rudniški upravitelj inž. Filip Krasnik. Po rodu je iz Pliberka. s Obvezno sajenje tobaka so uvedli v nekatere okraje v Srbiji. s Kruh so hoteli podražiti peki v Belgradu. Komisar za nadzorstvo nad cenami in mezdami je povišek odklonil. Pač pa bodo pocenili moko na 2.25 din za kilogram s Prodajo vseh zalog žita in moke je prepovedala hrvatska vlada. Zasebniki lahko obdrže proti izročitvi krušne karte po 34 , težki delavci pa po 76 kg moke. s V vojnem ujetništvu v Niirnbergu je te dni umrl inženirski general v pokoju Jovan Veselino-vič, star 60 let Udeležil se je vseh vojn od leta 1912 dalje. a Prostovoljci za oborožene planinske sku- 6ine SS se lahko javijo v maju pri orožništvu v ravogradu, v Kranju, v Radovljici, na Bledu in seveda tudi v Celovcu. s Cene dopisnicam so povišali a 1, aprilom v Srbiji od 1 na 1.50 dinarjev. s Ribarsko društvo v Oderbergn v Nemčiji je dovolilo vsem vojakom, ki prihajajo na dopust v domače kraje, brezplačno loviti ribe v vodah, ki jih ima društvo v zakupu. s Obvezno delovno službo bodo nastopili v bližajočih se počitnicah vsi dijaki in dijakinje zadnjih dveh letnikov berlinskih srednjih šol. Služba bo trajala tri tedne. Delali bodo v tovarnah, zavetiščih in drugod proti plačilu dveh mark na dan. Dijakinje bodo pritegnjene k delu samo v starosti nad 15 let. s 2500 dijakov se hrani v Belgradu v raznih kuhinjah, ki jih vodijo javne ustanove. » 260.600 dinarjev in 100 m drv je kruševska občina v Srbiji razdelila med nairevnejše sloje svojega področja. s 100 kopaliških sobic bo imelo novo veliko mestno kopališče v hrvatskem Osjeku, s Posebno gimnazijo bodo začeli v kratkem graditi za nemške dijake v Zagrebu. s 263 milijonov dinarjev izdatkov obsega proračunski osnutek belgrajske mestne občine. s Zdravstvena služba na Hrvatskem. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma je letos v Zagrebu tudi zdravstvena razstava. Iz podatkov, ki jih ob tej priliki objavlja vodstvo hrvatske zdravstvene službe, je razvidno, da znaša mestno prebivalstvo na Hrvatskem 11%, kmečko pa 89% vsega prebivalstva. Od tega števila odpade na mestno I naši veliki možje 9t ance (Malavašič Pomembni književnik, ocenjevalec, pesnik in prevajalec Franeè Malavašič je bil doma iz Ljubljane. Tukaj je tudi obiskoval skoraj vse svoje šole: višjo ljudsko šolo, ki se je takrat imenovala normalka, šest razredov gimnazije, dva razreda modroslovja (to je današnji sedini in osmi gimnazijski ruzredl) in na liceju, na šoli, ki je bila podobna današnjemu vseučilišču, ie hodil v različne tečaje, kakor: k znanemu Frančišku Metelku v slovenske tečaje, dalje je obiskoval naravoslovni, vzgojeslovni in pozneje, ko se je vrnil iz Gradca, kjer je študiral pravo-slovje, še medicinsko-kirurgični tečaj. Tako je študiral mnogo stvari, a nobene temeljito in nobenega stalnega poklica tudi v resnici ni opravljal v svojem življenju. Dasi je dobil diplomo za ranocelniško prakso, vendarle tudi tega poklica ni opravljal v Ljubljani, marveč je tu vse od leta 1843 dalje, ko se je v Ljubljani po študijah za stalno naselil, živel večinoma le kot prevajalec bodisi uradnih stvari ali pa leposlovnih in znanstvenih del. Vse to je opravljal v Ljubljani ravno dvajset let, ker je leta 1863 umrl, star pet in štirideset let. Malavašič je bil precej pomemben slovenski Pesnik svoje dobe, seveda nikakor ne pesnik rešernove vrste, ob stran staroslovenskega pesnika Koseskega bi ga pa prav lahko uvrstili. Pesnil je v slovenskem in nemškem jeziku. Nanj je v tem pogledu največ vplival Prešeren sam, pa tudi druženje s Kastelcem, Korytkom in Blasnikom ga ie k pesnjenju podžigalo. Deloma sta nanj vplivala tudi iiirca Stanko Vraz in Davorin Terstenjak. Mnogo svojih pesmic je izročil leta 1837 uredniku Kranjske Cbelice Ka-stelcu, da bi jih objavil v svojem almanahu, toda Kranjska Čbelica, žal, takrat ni več izšla. Zato je Malavašič svoje pesmi v naslednjih desetih letih objavljal v nemških listih, in sicer v Ilirskem listu in v Carnioliji. Pesnik je opeval posebno naše domače književne razmere, tu in tum pa je zapel tudi kako ljubezensko razmišljajočo pesem, zlasti pa je rad pesnil prigodnice, to so pesmi, ki nastajajo ob kakem pomembnem dogodku. Te prigodnice je posvečal članom vladarske hiše uli pa naročnikom Bleiweisovili Novic kajti v tem listu je pozneje največ sodeloval. Pel pa je tudi twučne in verske pesmice in pesmi, ki je v njih izražal sočutje in usmiljenje do trpečih in do živali, ter podobno. Reči pa je treba, da je skoraj polovica Malavašičevin pesmi prevodov ali pa posnetkov nemških sodobnih miselnih in čustvenih pesmi. Zelo važno je Malavašičevo ocenjevalno delo, saj je poleg Janeza Trdine prav Malavašič najpomembnejši kritik tiste. dobe. V svojih precej zrelih književnih ocenah je govoril o Prešernu, Kranjski čbelici, Smoletovem delu, o zbirateljih narodnih pesmi, Koseskem in na splošno o slovenskem pesništvu, o čemer ie najpomembnejši članek napisal v Novicah leta 1847. Svoje pesmi in ocene je največ objavljal pod skritim imenom Protoslav M i 1- k o. Malavašičeve ocene naših književnikov in književnih del so bile v splošnem zelo pravilne motil se je pa, ko je stavil pesmarja Koseskega nad Prešerna. Kot prevajalec in prireditelj raznih knjig za slovensko ljudstvo je Malavašič zelo pomemben med velikimi možmi »staroslo-venskega« rodu. Priredil ie namreč precejšnjo vrsto nabožnih knjig, kakor molitvenik Jezus moje želje. Iz čistega leposlovja pa je prevajal posebno iz nemščine razne potopise, povesli in ljudske igre. Tako je njegovo delo prevod znanega Pa v lihe, prevod Raupachove igre Mlinar in njegova hči, ki je posebno primerna ljudska igra za praznik vseh svetnikov in je prav do najnovejšega časa v resnici bila skoraj vsako leto irrana na naših slovenskih podeželskih odrih. Njegovi so tudi prevodi, kakor: Stric Tomova koča. Oče naš, Lažnivi kljukec ter vzgojni povestici Cie-novefa in Erazem. Leto 1848, leto »svobode in pomladi narodov«, je razgibalo tudi Franceta Malavašiča, ila se je odločil izdajati za Slovence prvi naš slovenski družinski in vzgojni list s podobami. Dal mu je ime Pravi Slovenec. List je izhajal I. 1849, urejeval in izdajal in tako rekoč skoraj sam pisal pa ga je Malavašič. Urednik je bil po svojem značaju mirne, tihe in spravljive narave, zato je tudi svoj list vodil spretno med spori »mladih in starih«, saj je zapisal, da hoče njegov list hoditi »pot miru, ljubezni in sprave«. Imel pa je njegov list malo sotrudnikov, pa tudi malo naročnikov, zato mu je bilo usojeno samo eno leto življenju. V listu je Malavašič objavil zmerni narodni program, pa tudi pesnil je v njem. V sporih med pristaši slovenstva in ilirstva se je Malavašič odločno postavil na stran slovenstva in pisal v svojem listu, v pesmih iu prevodih zelo lep slovenski knjižni jezik, tudi zinagi gajice nad bolioričico je mnogo pripomogel. Pomembno je sodeloval tudi ob stoletnici rojstva prvegu našega pesnika Valentina Vodnika z dvema člankoma pri Vodnikovem spomeniku leta 1858. V ustavni dobi-jio letu 1860 je postal Malavašič zopet delavnejši kot je bil v dobi Bachovega absolutizma, ter je mnogo pomagal ljubljanski čitalnici z raznimi prevodi in pesmimi. Doživel je celo čast, da so na neki »besedi«, kakor so se imenovale takratne čitul-niške prireditve, deklamirali njegovo pesem Rožico. Malavašič je napisal »Slovensko slovnico za perve slovenske šole v mestih in na deželi«, svoj čas pa je obenem 7. Luko Jeranotu pomagal (udi Bleiweisii pri urejevanju Kmetijskih in rokodelskih Novic. Tako je v sredini prejšnjega sioletju delo Francela Malavašiča zelo razgibano in pomembno. Če njegovo pesniško delo ni ostalo kdo ve kaj odlično zapisano med Vrstami slovenske književne zgodovine, je |ia ostala na slovenskem podeželskem odru marsikatera njegova iz.virna ali prevodna igra. pa tudi po Pavlihi ali Kljukcu zlasti naša mladež še zmerom rada sega. :1 Ko/ITV 0 10% zdTavnikov. na kmečko pa «amo 30/6. Za pobijanje nalezljivih bolezni služita higienska zavoda v Banji Luki in Sarajevu in 17 zdravstvenih domov na sedežih velikih županij. >1 i"J C no,ri žuPnii' y hrvatski prestolnici. Nadškof dr. Stepinac je ustanovil v Zagrebu dve novi župniji Prva bo v naselju Rudešu, kjer stoji cerkev blaženega Nikole Taveliča, druga pa za kraje okoli letališča v Borongaju. s Pouk za šoloobvezne otroke se je začel te dni v Poljanah. Solo so znotraj prenovili in na novo opremili. s Pridelovanje tobaka in riža, ki je bilo dosedaj v Macedoniji omejeno le na določena območja, je sedaj oproščeno vseh omejitev. Kmetje bodo mogli v bodoče svobodno po lastnem preudarku «aditi tobak in riž. s Za občinskega komisarja v Dovjem-Mojstra« ni je imenovan Rudoli Zupan. s Sporočilo Poglavnikovega stana, ki je bilo izdano v Zagrebu dne 22 aprila t. 1. pravi, da so «t pred časom spustili na Romaniji planini pri Sarajevu štirje padalci, od katerih sta bila dva Angleža, eden oficir, drugi pa podoficir ter dva pripadnika bivše jugoslovanske armade. Sporočilo zatrjuje, da so domobranci vse štiri padalce ujeli in zaplenili ves material, ki «o ga prinesli s seboj. Končno poudarja Poglavnikov glavni stan, da so bili po hudih bojih, v katere so posegali domobranski in ustaški oddelki ter skupine nemške vojske, očiščeni kraji okoli Han Pijeska, Sokolov-ca, Prače, kraji zahodno od Rogatice, sedlo Plofa ter vasi in naselja okoli Vlasenice, Miliča in Sre-brmce. (Dalje.) Po ozki ulici je odhitel in nič Ja ni vleklo v gostilno. Za vasjo ao ob usahlem potoku pod orehi balinali delavci iz iabrike Umaknil se je za mejo in sklonil za grmovje, da bi ga nihče ne srečal. Urno je stopal ob travnikih po uveli travi Sonce je peklo in kar nič moči ni izgubilo, dasi je ilo že pod večer Pred njegovimi koraki so skakale kobilice in plašno prhutali metulji. Krenil je v reber. Pod velikim hrastom se je ustavil, si obrisal potno čelo in se oddahnil v senci. Mušiie^to se vsipale iz grmovja in mu sedale na prepoteni obraz, te dolgo ni bil samemu tebi tako odveč, kakor to nedeljo. Kesal se je, da je sploh iel od doma. Vsa vas bo zvedela, da je v cerkvi spal. »Zato pa dežja ni, ker ga Gregor plaši s »mrčanjem, da se še gospodu Bogu zameril« tako ga bodo zbadali. In povrhu ga bo oštela ie žena: »V cerkev gremo molit, ne pa dremati« tako bo naštevala Obšlo ga je misel, da se je viem zameril: Bogu, zemlji, družini in ljudem. Zakaj Bog ne pošlje dežja? Prešerna misel jasnitev. A nobenega obvestila ni 1110-I ge| dobili: nobenega dečka niso pripeljali v bol-nišniro in prav tako ni policija našla ali pa sprejela v za Inf išče nobenega izgubljenca. Pa vendarle izginotje ni bilo naravno! Kaj ko bi Ini Plezaček odšel k tisti grofici, ki se je izkazala tako dobro in plemenito njemu in Kalinu? Mojster Petron 6e je še spominjal imena, katero mu jo [Kivedal mali dimnikar, a ni se več epomin in I naslova. Kako naj ga dotii? Obrnil se je do nekega stražnika, in ta, ganjen spričo bolesti vrlega gorjanca, mu je brez odlašanja priskrbel zaželeni naslov. Dasi je bil čas kaj malo primeren za obisk v palači, se je mojster Petron lire/, nadaljnega odprav ;1 n.i Corso Ulica di Genova, kjer je stanovala grof ■ ;! Ada di Villabruna. V vratarjevi sobi je še gorela plinska svetilka in za niizo je vratar igral karte s svojo ženo, z Jak, '.imi, grofičinim zaupnim služabnikom in s sobarici. .Mojster Petron je potrkal na kristalna vrata, ker ni videl zvončka. Vratar je vstal čemernega obraza in godrnjal: ' Kdo lo more priti ob tej uri?« Drugi M) se ozrli proti vratom. Vratar je odprl. 'Oprostite, gospoda, če vas motim.< je spregovoril moj-tor Petron in si s|ioštljivo snel klobuk z glave. Vsi so o-upli gledali dimnikarja, medtem ko jo vratar robato vprašal: iK;ii pa hočete ob tej uri?« >Ne, gospa grofica.« »Skoda!« jo prijMjmnila Marija. »Tako je bil ljubek I Najbrž so ga ugrabili cigani, kakor tistega dečka, ki si mi pripovedovala o njem.« »Upajmo, da ne,« je dodala grofica. »Sicer pa bodo na policiji videli, če so cigani v Turinu ali v okolici.« Grofica se je strinjala z drugimi, naj bi poizvedbe usmerili na razne strani. Toda bilo je že poldne, a nihče še ni našel najmanjšega sledu za malim dimnikarjem. Tudi na polic i ji niso vedeli, kaj naj bi o tem mislili. Medlem je grofica prejela vest, da je bil Balin izpuščen v svobodo. Fant se je tako izognil, da bi ga bili sodili. Ganjen in hvaležen je poljubil roke dobri gospe. A ko je zvedel, da je Plezaček izginil, so ga polile solze. »Kje neki je? Kje neki je?« je ponavljal. »In jaz sem obetal njegovi materi in Grilki, da ga bom čilega in zdravega privedel nazaj v naše gore!« Fant je obupaval. Trgal si je lase. Mučno je bilo, gledati ga. »Našli ga bomo.« je rekla grofica, ganjena od tolikšne bolečine. »Ničesar ne bom opustila, da se mi posreči. Oglaševala bom v časopisih in obljubila veliko nagrado.« »Moja dolžnost je, da ga poiščem,« je dodal Balin. »Če ga ne najdem, se ne bom več vrnil domov.« Popoldne sla bili grolica in njena hči iznova namenjeni iz hiše, kar jima je bil javljen prihod policijskega komisarja. Žlahtna gospa ga je takoj sprejela, in kakon hitro ga je zagledala, je vprašala zaskrbljeno: »Mi prinašate novice o malem dimnikarju?« »Da, grofica. Nikar 6e ne prestrašite: fant še živi.« »Kje pa je? Kaj se mu je zgodilo?« Tedaj je komisar pripovedoval, kako so telefonirali na kvesturo iz neke vile pri Šent Vidu, ki se imenuje ,rdeča vila' in v kateri stanuje neka ßtara gospa s sobarico. Sporočili so, da se je do-j>oldne pojavil pri vrtni ograji neki šepec v družbi dekletca, o kateri je dejal, da je nema in ki je bila videti bolehna. Kako je stara gosP3, ganjena od usmiljenja, pustila moža na cesti ter dala de* kletee privesti v hišo, da bi ji dala malo juhe. Kako je deklica, ko je bila sama pri njej in služkinji, pripovedovala, da ni nema, da ni deklica, marveč ubog dimnikarček, ki so ga bili ugrabili neki zlikovci, da bi se ga poslužili in se tisto noč vtihotapili v vilo, kjer bi kradli in ubili obe ženski ... i »Moj Bog!« mu je prekinila besedo grofica, medtem ko je Marija široko odpirala oči, zmedene od strahu. Komisar je nadaljeval: »Dečko, ki je neglede na svojo mladoletnost videti zelo pogumen in odločen, je gospe odkril namen zlikovcev, in to, kar bi moral izvršiti^ in kako se je Marija poslužila njega, da bi preprečila zločin.« »Imenitno, Plezaček I« je vzkliknila Marija S naglasom pravega občudovanja. »In potem?« je še vprašala grofica, zaskrblj»" na glede dečkove usode. (Nadaljevanie prihodnjič) d> Tonka, mala Robinzonka r (Dalje.) Veliki pti«. Bilo je 22. julija. Tonka je Sla na sprehod k svoji peči. Prejšnji dan je ubila lonec tu zdaj je hotela napraviti novega. V peči je gorelo in temen pramen dima se je dvigal proti nebu. V peči je prasketalo. Sum je postajal čedalje močnejši. Zdelo se je, da prihaja nekje od zgoraj in ne iz peči. Tonka je nehote dvignila glavo in pogledala proti nebu ... Joj, kaj čudnega je videla! Na nebu je plaval velik, neizmerno velik ptič. Letalo! Toliko časa Tonka že ni videla no-1 benega, da sprva niti ni verjela, da prav vidi. Toda bila je resnica. Ptič je krožil nad otokom in se spustil prav nizko nad zemljo. Tonka je hotela dati letalu znamenje, hotela je, da jo z letala opazijo. Kričala je in mahala z velikimi listi, ki jih je držala v rokah mesto žepnih robcev. Prav dobro ve. da je dim najboljši dokaz, da na otoku prebivajo ljudje. Letalo, plava čedalje niže, kakor bi se hotelo spustiti na zemljo. Najbrže ne more dobiti primernega protsora. Zopet se dviga in se nameri naravnost nad morje. Zbogom! »Živijo!« kriči Kokica, ki se vsa v strahu stiska pred velikim ptičem. Namenoma ali po pomoti je letalo nekaj spustilo v morje. Tonka vidi natančno, kako je nekaj pljusknilo v vodo. Hitro si sleče krilce in se vrže v morje. Tonka dobro plava, kakor riba. »Žalostno je, da me niso opazili,« govori sama pri sebi. »Toda, kdo ve, morda se pa le še vrne nekega dne.« Čas mineva. Zdaj smo 15. avgusta. Lep dan je, nebo je brez oblačka. Robinzonka je zjutraj zmolila rožni venec v svoji kapelici, ker je ta dan nedelja. Zdaj pa se sprehaja v svoji štirivprežni kočiji. Na rami ji čepi Kokica. Pred vozom teče Kožica, na njej pa jaha Buča in se spakuje. Mala družbica sledi obrežju brez pravega namena. Morda je okoli enajstih dopoldne. Mahoma zapazi v pesku čudne sledove. »Kaj neki je ta žival?« se sprašuje nemirna. »Morda kaka velika opica ali pa morda celo medved. Vti-ski so široki.« fj, . Sledovi se izgubijo v gozd. Ker pa voz hitro dirja, Tonka ne more dognati, kaj naj pomenijo. He spominja se, da bi bila že kdaj videla enake, 8' • „Jknr je na otoku. Tako so podobni človeškim Vožnja se nadaljuje. Štirje konjički postanejo upehani in zmanjšajo hitrost. Vroče je. Kokica je odletela s Tonkine rame, da se sama razgleda v temnem gozdu. Sledimo ji. Kar v mislih poletimo za njo. Pod drevesi se nekaj premika ... nekaj kar je podobno Tonki. Kokica se boji. Ta stvar se bliža ... dve sla, ena velika, druga manjša. Tudi govorila med seboj kakor Tonka. »Ne bodi žalosten, očka! Morda se pa »velika sestra« skriva na drugem koncu otoka ... Letalo se ni moglo zmotiti, če so pa videli dim. Torej morajo biti ljudje na njem. In preje jih ni bilo, pravijo, da je bilo otok zapuščen... Mornarji so takrat vse storili, da bi našli Tonko...« »Oj, Lojzek, da bi imel prav! Toda vidiš, po velikem upanju, ki nas je navdalo, ko smo dobili steklenico, se zdaj bojim razočaranja. In pa pomisli, steklenica je bila odposlana, ko si se ti komaj rodil. Tonka je od tistega časa lahko že stokrat umrla...« Ravno pod drevesom so, na katerem prebiva Kokica. Ta se zelo boji in kriči: »Dober dan, Rrro-binzonka, živijo, živijo!« Nato pa odleti, da si poišče varstva pri svoji gospodarici. »Ali slišiš, očka,« pravi Lojzek, »papagaj, ki govori... Morda je Tonkin, pojdiva za njim.« Še stojita pod drevesi, ko zapazita kraljico tega kraja, ki se na svoji kočiji, pred katero so vpreženi štirje rdečkasti konjički, vrača na svoj dom. Oče je ves pobledel in se naslonil na deblo visoke palme. Toda Lojzek je že daleč, beži, kar ga noge nesejo in vpije... Robinzonka ga je slišala, se obrnila in ustavila voz. »Glej no, majhen mož, oblečen kakor so oblečeni v Evropi. Ni divjak!.. Ubog ponesrečenec bo kakor jaz... Toda kako bel in lej>o rdeč je... in lako majhen!... Bog ve, ali zna slovensko?...« »Od kje pa prihajaš?« ga nagovori. »Kako ti je ime?« Otrok je ves zasopel in sopihajoč odgovori: »Lojzek Pavlič sem, pet let sem star... in tvoj brat sem, Tonka ... moja velika Tonka, ali ne veš, da sem tvoj brat?« iNadalievanie orlhodnjič.) Pri botri na zapečku Predraga botra z Griča! Tudi midva sva brala, da bi ti rada nas otroke poznala, zato sva se ojunačila in te prosiva, da naju sprejmeš v svojo družbo. Opisala ti bova našo vas Mirno. Leži v dolini pod hribom Trbincem. Sedaj spomladi jo krasi raznovrstno cvetje, poleti se po polju ziblje zlato žito, najlepša je pa jeseni, ko se drevesa zibljejo pod težo sadja. Pridi pogledat našo vas in naše pomladansko cvetje. Midva sva ti dala ime Melka, ker si še tako krepka. Lepo te pozdravljava Kosem Ferdinand in Vrščaj Alojzij, VII. r. lj. Sole. Ljuba Ferdinand in Alojziji Za vaju dva me je pa kar sram* Taka fanta sta, že v VII. razred hodita, pa pravita, da sta se morala ojunačiti, ko sta mi pisala. Ne, draga moja, za to pa res ni treba poguma in junaštva, da mi kdo piše. Nikogar še nisem pojedla, še za ušesa nisem nikogar, ce tudi še tako slabo piše. Meni je ljub vsak otrok, ki se zglasl na Griču in tudi vaju dva sem prav z veseljem sprejela v našo pisano družbo. Le to vama zapišem za ušesa: Pogumna bodita in še večkrat se oglasita, da bom prihodnjič lahko zapisala: »Glej, glej, to sta pa naša dva fanla od fare!« Vašo Mirno poznam in sem bila že tam spomladi, poleti in tudi jeseni. Tudi meni je jeseni najbolj všeč in se vama že zdaj'priporočam, da mi takrat pošljeta z vrh» t M vašesa dobrega sadja. Jabolka iz vaše doline sem že jedla in se mi še sedaj cede sline po njih. P-av lepo vaju pozdravlja — botra Metka. Isc narave Mast in olje Najtežje vprašanje, ki dandanes muči ljudi, je vprašanje masti iu olja. Človek si skuša j>o-magati na razne načine in je tudi tehniko poklic eal ua pomoč, da bi rešil to važno vprašanje. 1'rav zato bo bralce »Domoljuba« zanimalo, odkod mast, kako mast preskrbuje narava. Vir masti odnosno lja jo v rastlinskem kraljestvu. Odlod črpajo mast živali in ljudje. Prvi in najmanjši vir, ali če hočete najmanjše skladi« šče, ki ga more videti le kdor ima drobnogled, ja v drobnih rastlinicah, ki jih je v naših vodah vs» polno. Take rastlinice so kremenaste alge ali dia-toineje (glej sliko!), ki imajo drobne kapljice olja. Te rastlinice pridelujejo olje iz kisika, vodika in ogljika. Podobno ravnajo višje rastline, ki imajo sposobnost iz navedenih snovi same delali olja, odnosno masti. Mast ali olje je za rastlino in žival vedno rezervna hrana, nekaj, kar bitje spravlja za težka čase. In ker je snov tekoča, zato sprejema obliko, ki je bitju najbolj prikladna ter ji dela najmnnj napotja, ker se prilagodi prostoru, ki ga ima na razpolago. In ker je lažja ko voda, ne dela rastlini preglavic s svojo težo. V višjih rastlinah, na primer v smreki, lanu, hrastu itd., je olje sicer nekoliko drugačno, vendar je sestavljeno iz istih sestavnih delov in ima podobne lastnosti, to je rastlina ga more kadar koli razstaviti v sestavne dele, nakar potuje na druge kraje in se tam spet sestavi v mast ali olje. Enako je pri živali, ki hrani mast v posebnem staničju ter jo uporablja v težkih časih, ko ji primanjkuje drugih, snovi za hrano. Vsa dolga pot olja in masti, začenši pri drobnih rastlinicah .pa do človeka, je podvržena trajnemu in neprestanemu izpreminjevanju, razpadanju in novemu sestavljanju. Pa ne le, da se neprestano spreminja, marveč dobiva tudi drugačno zgradbo, tako da si žival iz masti po potrebi zgradi beljakovine in ogljikove hidrate, iz teh pa spet masti; vse to kaže, da so masti človeku in živalim resnično potrebne. To potrebo podčrtava tudi dejstvo, ki ga moremo opazovati vsak dan, to namreč, da žival z veliko poželjivostjo išče rastlin in drugih živali, ki imajo mast. Tako n. pr. gredo velikanski kiti z veliko požrešnostjo na lov za algami, drobnimi račifi, ki jih použivajo v velikih množinah. Kako rade jedo živali olje vsebujoče rastline ali niihova' semena, pa tudi mast vsebujoče žuželke. In ko so te živali nabrale velike zaloge masti, gredo v klavnice, odtod na Irge naših mest, kjer dobiva človek tako potrebno mast. Podobno je z oljem, ki ga dovažajo od daleč z evropska pristanišča. V našem telesu se dogajajo po zanžitju masti isti dogodki, ki so se dogaiali. ko se je mast aH olje sestavljalo v rastlinici. Razkroii se v sestavne dele, pri tem razvija tonloto in daje človeku za delo potrebno silo. Kolikor pa človek masti ne potrebuje, jo telo predela v človeško mast. ki se zbira na posebnih mestih, kar rfanravi telo lepo okroglo in zalito v veliko nevoljo tistih, ki jim ie ljuba »vitka linlla«. Tedaj nastane vprašanje kako odstraniti nadležno mast iz telesa. — Če človek rrmogo dela in se na prostem giblje, mu ostane malo masti za zalogo v okroglem trebuščku. Tak človek je potem tudi mnogo bolj zdrav. ' ' Ila Ul ■ ™J™SJ li_____ 3. »ČRNI MOZ« Pripovedovali srno si Nundetovo zgodbo, kakor sino jo slišali od njega samega. Tam nam je naš »gospode še posebej naročal, naj takihle strahov brez potrebe ne razširjamo, takih stvari naj ne oznanujemo za sveto resnico. Cemu bi ljudi plašili, če jih treba ni! »Bila je lepa, jasna noč,« je začel praviti gospod Janez, »ko sem se vračal v pozni noči od obhajila. Sam sem bil, cerkovnik Luka je skočil v hišo, kjer .Bog roko ven moli', na požirek kratkega. Tega je potreboval, da je malo noplaknil duhove, ki se jih je nalezel v bolniški sobi. šel sem med njivami in travniki, listi travniki so bili pa. ne vem zakaj in tudi ne vem, od kdaj, na slabem glasu, češ da tam ponoči rado straši. Svetle luči begajo seintertja, fa nihče ne more vedeti, odkod prihajajo in am odhajajo. Hodim in stopam zamišljen tam po tistih sumljivih krajih, kar zaslišim klicanje: »Tamle hodi pa črn možf« Ilodil Jaz ga nisem videl. In še enkrnt: »Tamle hodi pa črn možl« Sam ljubi Bog ve, kje je Ji od il. Še vedno ga nisem videl. Pn spet: »In proti meni grel Jaz se ga pa bojim.« Zdaj pogledam okrog sebe. Povedati moram še to, da je bila tistega dne ravno nedelja. Katera, ne vem več. Nisem pa videl nikogar, razen sebe in še enega moža, tistega, ki je kričal, da vidi črnega moža. Torej naj bom jaz tisti črni mož!< »Črni mož! Kdo pa si? Jaz se te bojim!« Mirno korakam svojo pot in čakam in gledam kaj bo. Ali bo mož res pokazal, da se boji?« »Črni možl Oglasi se noi Jaz se te bojiml« Res se je mož začel pomikati nazaj v vas, odkoder je prišel. Zdaj se bo pa le treba oglasiti. če ne, bodo naslednjega dne spet nove zgodbe nastale. In kdo ve, kaj bodo vse videli in vedeli. Kmalu bodo napravili črnega moža, ki je segal od neba do zemlje in ki je grozil in hotel pojesti najmanj polovico vasi. Domišljija človekova vidi in slisi in ustvarja čudeže. Zato se je »črni mož«, ki ni bil nihče drugi kakor jaz sam, oglasil in klical pomirjevalno: »Oče, počakajte, počakajte!« Se je mož dvomil, še je obotavljaje se vpraševal, pa kako zaskrbljeno vpraševal: »Črni mož, če mi ne boš nič storil?« »Nič, če boste takoj na mestu počakali.« Mož, pijanček, ki se je malo zakasnil v gostilni, je res počakal. Na mestu, kakor ukopan. Razdalja med nama se je vedno bolj krajšala. Mož je čakal. Zanesel se je na besedo .črnega moža*. Morebiti si je že v duhu predstavljal posledice, ki bi nasftile, če bi ne bil počakal. ,črni mož' bi mu bil najbrž trebuh razparal. Pa glavo bi mu bil odtrgal in jo na tesče v solati pojedel. Kar kosmato, neostriženo. »No, oče I Kdo sem?« Kar v eni sapi se je oddahnil: »Ooool Kaplan! Gospod kaplan!« »No vidite! Ali me niste.-na večer videli, ko sem šel na previdevanje? Ali niste slišali zvonjenja?« »Pa res!« Suino to je mož pozabil vprašati, kam sem šel. Pač pa ie pomislil, ali celo malo podvomil, če bi morebiti ne bii pravi: »Kje imate pa Jožeta?« Mislil je na cerko-vnika. »Bo kmalu za nieuoj; nič ne skrbite. Ali boste sedaj lahko šli naprej?« »Lahko! Samo eno besedo še!« >No, kaj pa?« »Da bi ona tegale ne zvedela!« Sevedal Onal Mati, žena, hišna gospodinja in hišui policaj. Če bi pa onu za tole zadev-ščino zvedela, potem bi pa revež nikdar ne imel mira v hiši. Na tešče zjutraj in zvečer še po večerji bi mu vso zgodbo prežvečila in podro-bila. Zlasti pa, če bi se bil mož spet kakšno nedeljo malo zakasnil. Takoj bi bilo na vrsti zlobno vprašanje: »Ali si jo spet ubiral pred gospodom Janezom?« Zaradi ljubega miru v hiši sem moral dati možu pošteuo besedo, da nihče ne bo zvedel, kako jo je drobil pred .črnim možem'. Tudi danes sem vam njegovo irne zamolčal in bom molčal, dokler ne Ih» šla njegova sramota z menoj vred v grob.« da je povedal čisto in golo Tako je pravil gospod Janez in nam je dal častno besedo, di resnico. Pa mu še mi verjemimo, da si človek strah le sam naredi. Domišljija, zlasti če si malo v rožicah, vidi grozote in strahove, ki jih ni nikjer. (Nadaljevante prihodnjič:! ZGODOVINA BOŽJEGA GROBA V STEPANJI VASI Če čitamo Valvuzorjevo zgodovino, bomo našli na strani 616, XI. knjiga, 8. vrsta, drugi predal od zgoraj, sledeče vrstice: »G. Janez Andrej pl. Stemberg, prošt ljubljanski, je dal postuviti solle (Sriulen) s prečudnimi podobami, predstavljajočiini trpljenje našega gospoda Jezusu Kristusa in dal v letu lbiT sezidati pri pol ure od mesta oddaljeni cerkvi sv. Štefana Ložii iirob. h kateremu pnebno vsak petek v glasju s prevzv. škofom ljubljanskim prevzeli redno službo božjo ne samo ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih. Tako so se torej oo. kupucini za časa škofa dr. Rozmana po dolgem, dolgem času ponovno naselili. Nekdaj so oo. kapucini v Ljubljani namreč že bili, in sicer tam, kjer je danes ljubljanska »Zvezda«, oziroma Kongresni trg, pa so morali pod težo časa, ki nam o n jem govori zgodovina leta 18It), samostan v Ljubljani opustiti, todu danes so zopet v Ljubljani. V Štepanji vasi pri Božjem grobu sta dnevno vsaj dve sv. maši. ob nedeljah in praznikih celo tri z dvema pridigama in večernicami v popoldanskih lirah. Postne pobožnosti s« s cerkvene strani zopet popolnoma obnovljene. Tudi vsak petek je ponovno sv. maša v Božjem grobu in Ljubljančani so spet začeli prihajati molit k Božjemu grobu. Posebno ob nedeljah in praznikih popoldne jih ie kar lepo števil« teh, ki obisku jejo to majhno božje svetišče, kamor so naši očetje in matere tako radi romali. — Samo kakšnih velikih lesenih križev ne nosijo iz Ljubljane na svojih ramenih. ker — pravijo, da imajo svoje križe,-ki iilt «irer nihče ne vidi. katerih te/o na vsak postu mnogo vernikov pobožno roma in nekateri nosijo velike križe na svojih ramah iz mesta in nazaj.« Tuk približno je bil začetek romanja k Božjemu grobu. Te navade so se od leta I65'5 naprej dolgo vzdržale, pa tudi menjale često do danes. V vsej zgodovini štepanjskega Božjega groba so se večkrat v presledkih opravljale postne pridige, h katerim so prihajali verniki iz Ljubljane in okolice, bližnje in daljne. Tudi sv. maše so se darovale v oni majhni Uapelici med cerkvijo in bodočim kapucinskim samostanom — v mnogih presledkih skozi zgodovino' majhnega svetišča vsak dan, drugič zopet samo ob petkih in nedeljah. Naši stari dobri štepanj-ci se še dobro spominjajo, »kulk eneh Idi« je bilo včasih tukaj. Ves prostor pred cerkvijo so-zavzeli; vse gor do Gruberjevega prekopa so stali! — Polagoma je pa vse to ponehavalo. Pred 40. leti je bilo še vse to v običaju — ne sicer v tolikem obsegu kot nekdaj, pa bilo je. Potem je stvar skoraj popolnoma ponehala, dokler ni prišel za cerkvenega ključarja štepanj-ske cerkve g. mestni svetnik Baš. Ta je na pobudo ostalih štepanjcev pomagal do tega, da se je uvedla služba božja ob nedeljah in praznikih redno. . , V zadnjem času se je pa začelo v zgodovini Božjega groba v štepanjski cerkvi novo razdobje. Pri Bož jem grobu so se naselili oo. kapucini, ki so po dogovoru s šemnetrskim župnikom — pod čigar župnijo spada Božji grob — in v so- sam čuti. le križe polo/.e v duhu pred lioga v Božjem grobu in prosijo, da bi jim Bog dal pomoč nositi jih močno in vztrajno in vOano v božjo voljo, prosijo, da bi jim dal toliko moči, da bi nikdar ne omahnili pod križem... Še to bi skoraj pozabili povedati. Na zg«rnji sliki vidimo cerkvico sv. Stefana, majhno kapelico božjega groba in novi kapucinski samostan, ki bo stal pri Božjem grobu. Žival» čutijo čas Naravoslovcem je že dolgo znano, da skoraj vse večje živali čas nekako čutijo. Človek je ta svoj čnt močno zanemaril, ker ob vsaki priliki ali nepriliki gleda na svojo uro, pa še ne v«, koliko je prav za prav. Le glejte krave na pašil Kadar prihaja tisti čas, ko je treba domov gnati, se živina začne zbirati in gledati, kje je pastir. Kdor je kdaj krave pasel, se mu je morebiti že zgodilo, da se je potepal po gozdu in oprezoval med grmovjem za ptičjimi gnezdi, medtem pa je živina kar sama šla domov in pustila zanikrnega pastirja. — Kdaj petelin poje? Nekateri pravijo, da ob sončnem vzhodu, kar pa ni rea. retelin ima svojo uro, pozimi in poleti isto, ter poje takrat. kadar njegova ura kliče. Kako ima ta čut razvit na primer papiga, nam kaže tale zgodbica: Gledališki ravnatelj Pol« Nadalievanfe na 12 strani zgoraj. lini v hamburškem mestnem gledališču j* imel v službi gledališkega nadzornika. Ta nadzornik je imel papigo, katero mu je bil njegov sin nekoč prinesel iz Indije, ko je bila še čisto mlada. Mlada papigica ie začela počasi vse mogoče klepetati, kar je slišala, je ponavljala. Nadzornik je vsak dan prihajal k obedu domov ob pol dveh. Ob pol šestih pa je spet odhajal v službo. Na steni njegove sobe je visela velika stenska ura, ki je bila vsako uro in vsake pol ure. Če je gospod kdaj kaj zamudil, ga je njegova ženica malce pokarala: •Danes si pa pozen!« Papiga si je te besedice kmalu zapomnila. Kakor hitro je ura odbila pol dveh in njega takrat še ni bilo doma, ga je potem pozdravila z besedami: »Danes si pa pozen!« Po obedu je nadzornik navadno legel ter zadremal. Kakor hitro po je ura odbila pet, je moral biti 6pet pokoncu, da je potem hitel v službo. Ves čas pa je papiga spečemu sedela ob rami ter se ni ganila, Da bi kdaj ob petih ne zaspal, je vsak don ob petih stopila v sobo njegova žena ter ga poklicala: »Stari, čas bo vstati!« Nekega dne pa je nadzornikova žena bila nekam povabljena ter je morala poprej od doma, preden je ura bila pet. Preden je odšla, je možu zabičala, naj nikar ne zaspi. Ura je medtem bila vsake pol ure in papiga je mirno sedela ob gospodarju. Ko pa je ura udarila pet in gospe oi bilo v sobo, je papiga sama za&ela klicati: »Stari, čas bo vstati!« Nadzornika je to močno zabavalo, saj je bil buden, pa se je delal zaspanega in je mrmral: »Naj no še malo poleiim1« Kakor žena, je tudi papiga zdaj čakala kake tri minute, nakar je svojega gospoda nežno' s kljunom prijela za uhlje ter ga pocukala: »Stari, čas bo vstati!« Kaj je hotel drugega, kakor ubogati. Poslej nadzomikovi ženi ni bilo več treba paziti, da bi njen mož pravočasno vstal. Da je pasji čut za službo človeku zelo razvit, je znano. Zlasti bernardinski psi se v tem odlikujejo. Da pa ima pasja pamet tudi čut za čas, dokazuje tale zgodbica, ki se je zgodila v manjšem zahodnem evropskem mestu. Neka družina je imela 7 letno hčerkico, ki je pravkar začela hoditi v šolo. Prvih 14 dni njene hoje v šolo, jo je spremljala kuharica ter ji nosila tudi šolsko torbico Natančno ob devetih sta morali biti v šoli in natančno ob dvanajstih je mala Elzica šla iz šole domov. Vsakokrat pa ju je kajpa spremljal bernardinski pes. Čez 14 dni pa je oče dejal: »Zdaj je dosti spremljave, zdaj naj dekliček sam hodi v šolo in iz šole, da postane bolj samostojna.« Drugi dan jo je kuharica smela sicer še spremljati v šolo, domov naj bi pa Elzica kar sama prišla. Ko je poldne odzvonilo in sta oče in mati pričakovala, kako bo zdaj Elza sama prišla iz šole, sta se na vso moč začudila, ko so se vrata odprla, prišla je Elza, za njo pa pes, ki je nosil tudi njeno torbo. Natančno opoldne je zvesti pes čakal pred šolo, nakar sta začela skupaj korakati domov. Med potjo pa je s svojim gobcem toliko časa dregel v njeno torbo, da mu jo je dala, nakar jo je nesel. Tako je pes poslej delal dan za dnem. Če so proti poldnevu kdaj vrata bila morebiti zaprta, je začel pes na vso moč zaganjati se vanje, da so mu nazadnje odprli, nakar je takoj planil ven pred šolo čakat svojo varovanko, da jo je spremil in ji nosil torbo. Brzoparllnlke. gnojnične Črpalke, Gama, z 10 letno garancijo nudi Podržaj Ciril, Is 147 pri Ljubljani PretiknSen redllnl prašek ..REDIN" za praiiie Pri malih prašičkih pospešuje Rodin praSek hitro rast, krepi kosti in Jih varuje raznih bo-ležal. Večji prall« pa se čudo- - z gornjo sliko Prodala drogerija Kane, Ljubljana. Židovska ul.1 dr™fžv" p? za,btevajte Iiedin pri Vai™ treovc" alt ' « ineste in Gorlzie morajo poslati denar vnaprej. PRAVNI NASVETI Zidarska obrt. Š. L. Č. Radi bi se izučili zidarske ali kakšne druge obrti in vprašate, koliko časa bi se bilo treba učiti z ozirom na vašo šolsko izobrazbo. — Da boste mogli opravljati izpit za zidarskega mojstra, se bo treba učiti najmanj tri leta in nato še delati v gradbeni stroki šest let. lzpjt za zidarskega mojstra smejo opravljati tudi oni, ki so uspešno dovršili srednjo tehnično ali njej enako čiru "o šolo in dokažejo, da so po dovršeni šoli delali praktično v zidarski obrti najmanj štiri leta, dalje oni, ki opravijo z uspehom predpisani zaključni izpit iz tiste stroke na šoli za gradbene poslovodje in so potem najmanj pet let praktično delali v zidarski stroki. Na nadaljnje vprašanje bi vam mogli odgovoriti, če bi nam bili povedali, katera obrt vas poleg zidarske še zanima. Morda bi vas zanimala trgovina, za katero je potrebno dveletno učenje in dveletna zaposlitev kot pomočnik. Kdor je pa dovršil štiri razrede meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole, potrebuje le še eno leto zaposlitve v trgovini, da pridobi predpisano izobrazbo. Družinske doklade. T. L. Izplačevanje družinskih doklad in pobiranje prispevkov se je pričelo s I. decembrom 1940. Zato vam doklade za november 1941 še ne pripadajo. Prodano vino. U. J. P. Pred nekaj meseci ste prodali nekaj vina, ki ga je kupec zaaral, ni ga pa prevzel, čeprav je bilo dogovorjeno, da pride ponj takoj, ko se bo lahko vozilo z avtomobilom. Pisali ste mu, naj pride po vino, pa ni odgovora. Vprašate, ali bi smeli vino drugam prodati. — Ker kupec ni o pravem času prišel po vino, bi bili najbolje storili, da bi mu določili primeren rok in ga pozvali, da v tem roku prevzame vino, ker da boste drugače odstopili od kupčije. Če bi se kupec nato od vas določenega primernega roka ne držal, bi vi smeli odstopiti od kupčije in vino drugemu prodati. Če tega niste do sedaj storili, še vedno lahko določite kupcu primeren rok za prevzem pod navedeno pretnjo. Svetujemo vam, da kupcu pišete priporočeno pismo in kopijo pisma pridržite za primer, če bi kupec pozneje trdil, da niste pravilno postopali. Ako bo na ta način' Erišlo po krivdi kupca do razdora kupčije, si oste smeli aro pridržati. — Niste povedali, kaj hočete zvedeti, ko pišete, da vaša žena pri kupčiji ni sodelovala, čeprav sta oba posestnika. Povejte točno, kaj želite vedeti, pa vam bomo odgovorili. — Tudi niste povedali, komu ste dali marke v zamenjavo za lire, zato vam tudi na to vprašanje ne moremo odgovoriti, kam se obrnite. Koliko žita sme obdržati pridelovalec. J. L. Količina pšenice, ki jo smejo pridelovalci obdržati za prehranjevalne potrebe zase in za svoje uslužbence, se z novo letino znižuje od dveh stotov na 1.85 stota za osebo za pridelovalce, ki so neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence, ki živijo z njimi v skupnosti; od dveh stotov na 1.75 stota pa za pridelovalce, ki niso neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence. Prekomerno delo obrtnega učenca. H. T. Učenca, ki se uči rokodelske obrti, njegov mojster na vso moč izrablja. Delati mora od ranega jutra do poznega večera. Nalaga mu vsa domača dela, ki niso v nobeni zvezi z njegovo obrtjo. Kam bi se obrnili za odpomoč? — Slorda bo zadostovalo, če mojstra najprej sami lepo opomnite na njegovo dolžnost, če pa to ne bi pomagalo, se pritožite pri načelstvu tiste zadruge ali pa pri okrajnem glavarstvu, ki bo mojstra že poučilo o njegovih dolžnostih. Mladostni delavci pod 16. leti starosti po postavnih predpisih ne smejo biti nikoli zaposleni dalje, nego 8 ur na dan. Mojster je dolžan skrbeti za to, da se učenec v svoji stroki izuči in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Vrnitev iz Nemčije. J. R. M. Ze v prejšnji številki našega lista smo napisali, da je za nakazilo denarja iz Nemčije k nam potrebno dovoljenje »Devisenstelle« na Dunaju, če je bil denar po predpisih nakazan, naj ga naslovlje-nec pač počaka in ni treba rcklamacij. Zakaj so vašemu sinu zaračunali marke po nižjem kurzu, kakor je uradni, vprašajte tam, kjer mu marke zamenjali. Morda so zaračunali kakš" ns stroške ali takse. — Glede odškodnine 7 zaplenjeno motorno kolo naj se lastnik obrn na ono mesto, kjer so mu obljubili, da bo dobil plačanega. Odškodnina za razlaščeno zemljišče. L P Pred nekaj leti so vam zaradi gradnje železni" ške proge razlastili nekaj zemljišča. Z določeno odškodnino niste bili zadovoljni in ste se pri. toževali do zadnje sodne stopnje. Stvar se j» vlekla do letos. Ker je sedaj kupna moč denarja mnogo manjša, kakor je bila ob času razi lastitve, vprašate, ali bi lahko zahtevali, da se vam v dinarjih določena odškodnina poviša tako, da se vam izplača toliko lir, kolikor je bilo določenih dinarjev. — Ne bo mogoče. Taka ia. hteva ne bi bila utemeljena v veljavnih po. stavnih predpisih. Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče sluibo L.0.20 ià besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. I-— ; v vseh drugih oglasih slane beseda L. 0*80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek L. 7'—, za ženitvene oglase L 20'-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih eospodarskesa značata. Priitojbina za male oglate te platoje naprej. Smrekovo čresio lepo, zdravo suho in Ježlce kupi vsako količino usnjarna LavrIČ J,. St. Vid pri Stični, Ljubljana. Trgovci, obrtniki! Tvrdka Teršan, LJubljana, Kongresni trg fit. 14( nudi : morsko travo, motvoz za vezanje, sedlarje in trte, ovljalno platno za nahrbtnike, Strange, al-ftre, cungelne, povodce, zidarske, tesarske za žage In perline vrvice, vrvi za seno, slikarske čopiče, rlba-rlce iz korenine, ma-zalke, zobne fičetke, mizarski stekleni papir, toaletno ln brivsko milo, zobno kremo, vaselin, brllantln, razne glavnike, sponke za lase, brivske čopiče, listnice za legitimacije, orgljlce, žepne ln kuhinjske nože, fikarje, ključavnice, predpražnike iz tr8tike in lesene, klu-klce za perilo, gumbe za hlače ln perilo, povoje patent zadrge, obešalnike ln drugo drobno blago. Ce samo enkrat kupiS GAGEL-ova semena, ne bofi pozabil vet njegovega imena I Služkinjo vajeno vsakega kmečkega dela, ISČem. Sta rost 20—30 let. Alojzij Gregore, Vn. Gorice St. 25, p. Brezovica. Drva trda, sečnje 1941 ln zimske 1941/42 kupimo. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Trda drva« St. 24S6. Dekle za kmečka dela takoj sprejmem. Blaž Jožef, Tomačevo St. 26, pri Ljubljani. Hlapca za poljska dela, sprejmem v službo. Bokav-Sek, Stepanjska c. 14, Ljubljana. KUPIH starinsko tabernakel-omaro, Ponudbe pod »Starinski« 2737. Nemalokrat se sliši trditev, da se s povečanim obrokom hrane poveča tudi zmožnost dela posarne«-nih ljudi. To mnenje je zmotno. Res je nasprotno. Delazmožnost se zmanjšuje, če človek prekorači mejo vsakdanjih obrokov hrane. Ta meja je pri posameznih ljudeh odvisna od različnih činiiteljev, predvsem od načina življenja in od poklica, ki g» izvršujejo. reklamacije P^n^^J^^Domol/uba«?-"ffirL^arlč^na1?«0^6 n^.T'86 8preje,!n" ° " d " ' š t v o .Domoljuba«, naročnino, Inserate in lf izdajatelj: d, Gregorij P e č?š ? ÄtfO Za ' IJndTko ülkärnof jožV V r a^ìn l ?i t " " Št ^