78 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19 BOHINJSKA BELA V ČASU GRADNJE BOHINJSKE PROGE MARUŠA PLETERSKI Spremembe, ki jih je prinesla gradnja železniške proge v dotlej dokaj težko dostopni Bohinj in Blejski kot, so bile občutne. Posebno zgovorno nam o tem priča ohranjena kronika župnije Bohinjska Bela. Kronika, ki jo je v času svojega službovanja pisal župnik Matija Mrak, ni samo bogat vir podatkov o dogajanju v tistem času, pač pa prikaže tudi vzdušje in občutenje vaščanov do železne ceste in graditeljev proge. V kroniki so opisane spremembe, ki jih je povzročila gradnja, od podiranjain gradnje poslopij, do zemeljskih posegov. Predvsem pa so v veliki skrbi za farane zaupani kroniki vplivi in spremembe v mi- selnosti ljudi, ki jih je s seboj prinesel nenaden vdor zunanjega sveta v ta del Gorenjske. Kako so bili ti lepi predeli pred gradnjo železnice odmaknjeni, razberemo iz dnevnika Johna J. Tobi- na, ki je leta 1828 spremljal Sira Humphreya Davyja na potovanju skozi slovenske kraje. Pot ju je od Jese- nic do Bohinjskega jezera vodila skoraj po trasi tri- četrt stoletja kasneje zgrajene železnice. V svojem dnevniku Tobin pravi: »Ker želi Sir Humphrey videti Blejsko jezero. Bo- hinjsko jezero in izvir Save, ki vsi leže vstran od glav- ne ceste na Bohinjskem, se je odločil, da bomo odšli na eno- ali dvodneven izlet v to divjo in oddaljeno de- želo, kije del Avstrije, kamor le redko zaidejo tujci. ... Peljali smo se skozi vas (Bled — op. M.P.) in ob jezeru ter zapeljali v prekrasno dolino Save Bohinjke, majhnega, toda prelepo bistrega vodnega toka sma- ragdno zelene barve. Ustavili smo se, da je Sir Humphrey lahko nekaj časa ribaril, nato pa smo se zapeljali naprej do Bohinjske Bele, bedne vasice, kjer smo obedovali, kar je Sir Humphrey ulovil. V tem kraju nihče ne govori niti besede nemškega ali kakš- nega drugega jezika, razen njihove slovenščine, tako da sem bil celo prisiljen uporabiti našega jeseniškega kočijaža za prevajalca. Po obedu smo nadaljevali vožnjo skozi čudovito dolino, ob bregovih Save Bo- hinjke do Bohinjske Bistrice, velike vasi, ki povečini pripada baronu Z(oisu).«^ Karavanško-bohinjska železnica, ki so jo začeli graditi potem, ko so se v avstrijskem državnem zboru 6. junija 1901 naposled le zedinili in uzakonili njeno gradnjo, je — kot tudi povsod drugod — poleg kori- sti s seboj prinesla tudi slabosti. Zato je kronika, ki jo je pisal neposredno prizadeti sodobnik, tem bolj zani- miva. spomenica župnije bohinjska bela 1902 — porok 9, nezakonskih otrok O 1903 — porok 12, nezakonskih otrok O 1904 — porok 25, nezakonski otroci 4 (gradnja že- leznice, 2 tuja nezakonska poroda) 1905 — porok 23, nezakonskih otrok 10 (gradnja že- leznice, 7 tujih nezakonskih porodov) 1906 — porok 19, nezakonskih otrok O 1907 — porok 16, nezakonskih otrok O 1908 — porok 15, nezakonski otrok 1.^ 1902 — umrlih 7 1903 — umrlih 8 1904 — umrHh 19 (gradnja železnice, 13 tujih mrU- čev) 1905 — umrlih 35 (gradnja železnice, 31 tujih mrh- čev, 3 pravoslavni) 1906 — umrlih 9 1907 — umrhh 5 1908 — umrlih 8.^ Narodno gospodarstvo ... V gmotnih ozirih je fara v dokaj ugodnih razmerah. Posebnih bogatinov ni, a tudi pravih revežev, ki bi morali od hiše do hiše pros- jačiti, skoraj ni najti .. Glede gojzdov so Belani, kakor tudi njih sosedje v blejskem kotu, v sredi 19. stoletja prav veliko sami zakriviU, da jih od blejske graščine vsaj še enkrat toli- ko niso dobili v last, kot jih sedaj imajo. Menili so: »Po gorah je vse naše.« Ker pred gorenjsko železnico les ni imel nobene cene, ponujala jim je graščina gojz- de za najmanjše cene. A trmoglavci se še toliko niso vdali, da bi vsaj zemljiški davek od gojzdov plačevali. — Sedaj se pač britko pritožujejo nad neumnostjo svojih prednikov .. Gostilničarji so v fari 4. Vsak, zlasti dušni pastir, bi rekel — preveč. A treba pa je resnici na čast povedati, da ste dve gostilni tako ob svetkih kakor ob petkih ve- činoma prazni, tretjo obiskujejo bohinjski vozniki, le v četrti se zbira belanska mladina, ki hlače nosi. Da bi kaka ženska, bodi omožena^ bodi dekle posedala po gostilnah, bilo bi nezaslišano. V čast sedanjih gostil- ničarjev bodi tudi povedano, da so plesi v fari, ako izvzamemo ženitnine, neznana reč. Ko bi gostilničarji le še med popoldansko službo božjo bolj zapirali, pa bi bili še večje hvale vredni. A bliža se železna cesta! Koliko veselih upov za gostilničarje, kohko skrbi in britkosti za dušnega pastirja? .. Verska in intelektualna stran v fari... Pred Bogom in svojo vestjo pa moram obstati, da je Belan veren in strogo konservativen tudi še ob koncu 19. stoletja, da je ljudstvo splošno boljše, kot bi marsikdo radi soseš- čine z Bledom pričakoval .. Žganjepitje še ni tako grozovito razvito, kakor po nekaterih sosednjih farah, kar pa je starih žganjarjev, so kakor povsod nepoboljšljivi ... Da bode glede na treznost silno slabo vpljivala bodoča železnica, da bo- de zlasti v letih, ko se bode gradila, veliko mladine iz- pridil špirit, kaže nam žalostna skušnja drugih krajev. Kjer je pijančevanje — tam je ponočevanje — tam kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 79 nečistost. Glede teh žalostnih točk versko nravnega življenja pa ne morem in ne smem, dasi bi rad, be- lanske mladine boljše imenovati, kot je drugod po okolici .. Grobokopi za sv. čistost so po naših kra- jih planine, še veliko bolj pa gorski senožeti — rov- ti (Ker je bila cerkev premajhna), Matija Mrak je te- daj koj po nastopu službe začel misliti na povečanje cerkve ... Drugi povod ... bila je nova železnica, za katero so se že od leta 1900 delale priprave. Napove- dovali so, da pride na tisoče delavcev, da boste v fari dve postaji in da se prebivalstvo trajno pomnoži.'^ Kako potrebno je bilo povečanje cerkve, pokazalo se je zlasti v letih 1904—1906, ko se je gradila želez- nica. Župnik je v tej dobi opravljal dvojno službo božjo. Dasi se veliko železničarjev ni udeleževalo sv. maše, bila je vendar vsako nedeljo ob 10. uri cerkev nabito polna po večini tujih delavcev ...^^ kronika 1903. Znamenita doba za Bohinjsko Belo! Bliža se želez- na cesta! Vse vprek so se pričele priprave za železnico. Poprej tako idiUčno mirna vas je postala kar naen- krat središče za veUkanska dela. — Vsak dan prihaja- jo in odhajajo inženirji in poduzetniki, ki merijo in ogledujejo teren, pregledujejo skalovje za bodoče ka- menolome in ugibljejo, kako in kje bi se dalo kaj več zaslužiti. Tudi domačinov se je polastila neka nervoz- nost. Vsak upa, da bo med gradnjo obogatel. Delajo se barake, prezidavajo hiše, da bo mogoče kolikor mogoče veliko železničarjev po njih potakniti. Vsak hoče imeti gostilno, tako da občinski odbor komaj sproti rešuje zadevne prošnje. Kjer pa je pohlep za posvetnim dobičkom, se malo brigajo za dušne potre- be. Za dušnega pastirja žalostna perspektiva v bodoč- nost. Pričele so se priprave za povečanje cerkve. Od Vintgarja do druzega mostu pri Štengah je že- leznično gradbo prevzela laška združena tvrdka Rella et Comp, faccanoni MarineUi s sedežem na Dunaji. Govorilo se je, da ima pri tvrdki svojo glavnico nalo- ženo rimska stolica. Ako je bilo to res, je bila velika nesreča za stolico, ker je tvrdka vsled slabega vod- stva pri gradnji imela velike izgube ter je morala blizu 1500000 K iz svojega doplačati. V novodozidani Batistovi hiši pod Klancem se je naselilo tvrdkinjo gradbeno vodstvo. Isto je kupilo staro šolo za 4400 K ter jo priredilo v bolnišnico, v kateri^' je bilo prostora za 30—40 bolnikov. — Pod Klancem okoH sedanjega kolodvora je nastala v krat- kem velika vas samih barak s trgovinami, raznimi obrtniki, z gostilnami in celo elegantnim hotelom. Za domače je bil to bogat vir dohodkov, ker so zemljišča dajah za visoke cene v najem. Tako so bih odškodo- vani, ker so morali zemljišče za progo po nizki ceni odstopiti. — Kolikor več ptuje sodrge, toliko manjša javna varnost. Dobili smo močno žandarmerijskopo- stajo na Belo. Nastanila se je pri Bovcu. Občina pa je morala preskrbeti ječo (prežon). Nikdar jej ni manj- kalo neprostovoljnih prebivalcev, katere so orožniki skorej vsaki dan odvajali v Radovljico. — Deželna cesta je bila po dnevi in ponoči prenapolnjena tovor- nih voz, ker se je zlasti za bohinjski predor potrebo- valo neverjetno veliko materijala. — Bela je bila po- dobna veUkanskemu mravljišču. Vse vprek se je drvi- lo in letalo in delalo in vpilo — Kaj bo? ... ... 12. avgusta so pričeli vrtati predor skozi Zako na belanski strani. Ta dan se je tedaj pričela železnica graditi 15. oktobra so začeli vrtati predor nad Belo. — Podrli so Andrejčkovo in Poštarjevo hišo ... 1904 I Od 10. — 17. januarja sv. misijon ... Železničarji, po večini Italijani, katerih je bilo med misijonom nad 200 v fari, se istega niso udeleževah. Samo 6 Italija- nov je prejelo sv. zakramente, med njimi 3 bolniki.'" Gradba železnice — Železnica je bila spočetkom ta- ko projektirana, da bi vodila od postaje preko veli- kanskega kamenitega mostu čez Savo pod Babji zob in pred Obrnami zopet preko mostu nazaj na levi breg. Spomladi so začeli priprave za most pri postaji. Kopali so silno globoko temelj, pa niso mogU priti do trdeža — povsod sama ilovica. Delo so morali opusti- ti. Načrt za železnično progo se je spremenil. Name- sto dveh mostov čez Savo, treba je bilo izvrtati predor do Obrnov. — Ker so bohinjski predor ravno dodela- li, prišlo je iz Bohinja nad 1000 izvežbanih delavcev na Obrne in Belo. Na Obrnah je nastala veUka kolo- nija barak. Da bi bil predor poprej izdelan, izkopali so od savske grape dva stranska rova, tako da so pre- dor vrtaU na 8 krajih. — Ker se je svet od postaje do Obrnov v pradavnih časih s hribov zdrčal do Save (Rutschterrain),^= bilo je delo v predoru silno težavno in nevarno. Neizmerno veliko hlodov so porabili za podpore. Ker jih ni bilo mogoče več dobiti v domačih .gojzdih, vozili so jih celo iz Štajerske. A kronist je vi- del na lastne oči, da je bil na nekaterih krajih tako si- len pritisk, da je lomil po meter debele hlode kot pali- ce ter jih stiskal kakor maslo. Ves predor je sedaj obokan zgoraj in spodaj (na jajce) s trojnim obokom. Inženirji so trdili, da je absolutno nemogoče, da se skupaj zruši, pač pa da je radi slabega temelja nevar- nost, da zdrči ob kaki katastrofi s terenom vred v savsko strugo. Versko — nravno življenje železničarjev. O veliki noči je naprosilo gradbeno vodstvo, da župnik naroči duhovnika, ki zna dobro lascino ter preskrbi Italija- nom priložnost, da opravijo veUkonočno dolžnost. Župnik je povabil dr. Jan. Kreka, bogosl. profesorja na Belo, ki bi imel par laških nagovorov in spovedo- val. VeUko število pismenih povabil se je razdehlo med Lahe. — In uspeh? — Ob napovedani uri za la- 80 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 ški govor — veliko sredo zvečer — je bila popolnoma prazna cerkev — niti jeden se ni odzval povabilu. Ža- losten misijon! Drugo jutro prišlo je vendar 10 Itali- janov k spovedi. Dr. Krek pa jo je popihal z Bele. — Na velikonočno nedeljo je imel laški govor Dr. Evgen Lampe. Ta dan sta pa bila cerkev in pokopališče na- polnjena z Italijani. Enako so dohajali železničarji ob velikih praznikih v precejšnjem številu v cerkev — si- cer jih razun nekaj Slovencev in Poljakov ni bilo. Največji praznik so imeli pa na dan sv. Barbare — 4. decembra. Res usmiljenja vredno to železničarsko ljudstvo!" Ako si vprašal koga, katere narodnosti da je, dobil si navadno odgovor: »Jaz sem ajzenponar.« Res veli- ka večina jih ni več Kristijanov, ne Nemcev, Sloven- cev ali Italijanov, samo to vedo, da so železničarji. Stalnega domovja nimajo. Otroci, rojeni iz divjih za- konov, se s starisi potikajo po svetu brez vzgoje, brez verskega pouka in šole. Da se je pri nas vendarle ne- kaj konkubinarjev poročilo, zahvaHti se je domači- nom, kateri divjih zakonov niso hoteli pod streho imeti, in gradbenemu vodstvu, ki je kolikor toliko pa- zilo, da konkubinarjem ni dalo zaslužka. ... 18. aprila so pri Mikeljnu zaklale barabe želez- ničarskega delavca Janez-a Kavčič s Kolka fare Štu- rija na Vipavskem. 27. aprila se je pod Bovčevo hišo ponesrečil prvi železničar Notaio Girardo. Razstrelje- val je korenine dreves. ... 23. avgusta je umrl v ljubljanski bolnišnici do- mačin Leonard Beguš vulgo Vozvu. Zaklali so ga že- lezničarji. Zapustil je 7 sirot v največji bedi, ker jim je mati 31. oktobra 1903 umrla. 1905 j Železničarjev je bilo začetkom spomladi 2500 v fa- ri. Med istimi so se pojavile koze. 2 bolnika so pripe- ljali v bolnišnico za nalezljive bolezni. Župnika orož- niki niso pustili k bolnikoma, katera sta pa ozdra- vela Sv. zakramenta za velikonoč je prejelo komaj 20 železničarjev. ... Istega dne (13. julija) se je ponesrečil v predoru na Obrnah Mihael Lubše, dostojen v Tinsko okraj Celje. Povozil ga je železnični stroj ... 19. avgusta je pod belanskim viaduktom počila di- namitna bomba. Govorilo se je, da jo je položil laški iridentovec . . . Železnica se je dodelala začetkom novembra. — V par dneh so izginiU delavci iz fare. Ostali smo sami. Hvala Bogu! Veliko barak so takoj podrli in odpeljali na Koroško v Malnitz, kjer se je pričel vrtati predor skozi Ture. Kar je pa barak ostalo, so jih začeH zaži- gati, da bi dobili zavarovalnino. Skoraj vsaki teden se je posvetilo na Obrnah ali pod Klancem pri kolodvo- ru. — S ptujimi delavci je odšlo tudi veliko domači- nov k železnični gradbi pod Ture na Koroško in Sol- nograško ... Kaj nam je pustila gradba železnice? Pričakova- nega^" bogastva malo. Denarja se je veliko dobilo, a ni imel »pravega teka« — kmalu je izginil iz fare. V domači »Čebelici« je ostalo naloženih 20000 K. Lah- ko se reče, da se je blagostanje fare vsaj za toliko po- večalo. Veliko Belanov si je popravilo hiše in gospo- darska poslopja. — Z občinskimi dokladami na di- rektne davke in z naklado na špirit, pivo, vino in me- so se je poplačal ves dolg, katerega je najela občina za belansko novo šolo. Domače občane je šola prav ma- lo stala, postavili so jo ptujci, ker so vehko — pili. Morda je malo občin v dežeH, katere bi bile tako lah- ko s ptujim denarjem pozidale šolo za blizo 30000 K — kot Belani. Nova šola je tedaj najlepši spomenik na gradbo železnice. Ista je pa tudi dokaz previdnih in pametnih občinskih odbornikov, kateri so vkljub strastnemu nasprotovanju nekaterih kratkovidnežev vendarle za par let glasovali za velike doklade, katere so po večini zadele le ptujce. Ptujci so prinesli veliko ptujig šeg v faro. Fantje in dekleta so se začeli bolj gosposko — recimo »ofrtno« nositi. — Nekaj deklet se je pomožilo z železničarji in šlo z njimi v daljni svet. Ali so srečne, ker jih je že- leznica vpregla v zakonski jarem — kronist ne ve? — Nezakonskih otrok niso pustili železničarji v fari, kar je hvalevredno za belanska dekleta. — Postna zapo- ved se med gradbo po nekaterih hišah ni več strogo držala. Upajmo, da se v tem oziru zopet na boljše obrne. — Popoldanska nedeljska služba božja se od strani možakov slabeje obiskuje. Kaj nam prinese železnica, ko bode otvorjena — kdo ve?^^ 19061 19. julija slovesna otvoritev železnice po nadvojvo- du Franc — Ferdinandu. — Ker so se bali laških iri- dentovcev, so vso progo strogo zastražili. Na vsakih 100 korakov je stal orožnik, pri predorih in večjih viaduktih celo po dva. Vas in kolodvor sta bila boga- to okrašena z zastavami in zelenjem. Na belanski po- staji ni bilo sprejema. Otvoritveni vlak je skozi posta- jo počasi vozil. Tu so bili zbrani občinski odbor, šol- ska mladina in obilo občinstva, ki so nadvojvodo, ka- teri je iz vlaka gledal, pozdravljali z narodnimi zasta- vicani in živio — klici. Na blejskem kolodvoru, kjer je bil oficijelni sprejem nadvojvode za ves blejski kot, sta se slavnosti udeležila župnik in župan Janez Bur- ja, kateri je bil tam povodom odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Nadvojvoda je z njima govoril o razmerah v župniji. 23. julija se je začel na železnici osebni in tovorni promet. Nekaj dni so bili vlaki kar prenapolnjeni z radovedneži, kateri so v celih trumah ogledovali blejski kot in Bohinj. — Poprej tako živahen promet na deželni cesti^^ je kar čez noč popolnona prenehal. Noben Bohinjec ne »fura« več skozi Stenge. Za be- lanske gostilničarje se pričenjajo »pasji dnevi«, zato žalostno prepevajo: »Včasih je fletno blo, sedaj pa ni več tako.« kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 81 Prvi postajni načelnik je bil Fran Hočevar. Mož je bil silno strog nasproti svojim podložnikom. Včasih je upil nad njimi, da se je njegov glas razlegal na cel kilometer v okohci. — Čudno vero je imel. Doma ga nisi videl v cerkvi, pač pa je kmalo z blejskimi liberal- ci začel romati v Ricmanje. Tudi na Bledu je skHceval shode, na katerih je proslavljal ricmanjske odpadni- ke, zato je dobil priimek — »ricmanjski kapelan« .. .^^ 7. oktobra na Rožnivensko nedeljo se je odpeljal romarski vlak na Sv. Goro pri Gorici. Vseh romarjev iz blejskega kota je bilo nad 400, med njimi 68 Bela- nov .. OPOMBE 1. J. Šumrada: Angleška popotnika v slovenskem alpskem svetu leta 1828, I. del, Planinski vestnik, št. 7., 1984, str. 294—295. — 2. Kroniko župnije Bohinjska Bela hrani tam- kajšnji župnijski urad. Župnik Matija Mrak je služboval na Bohinjski Beli od 18. 9. 1897 do 22. 11. 1911. Kronika zače- ta 12. 7. 1899; str. 25. — 3. str. 34. — 4. str. 47. — 5. str. 52. — 6. str. 54. — 7. str. 55. — 8. str. 57. — 9. str. 58. — 10. str. 59. — 11. str. 83. — 12. str. 84. — 13. str. 111. — 14. str. 112. — 15. str. 113. — 16. str. 114. — 17. str. 115. — 18. str. 116. — 19. str. 117. — 20. str. 118. — 21. str. 119. — 22. str. 120. — 23. str. 121. — 24. str. 122. !