Umor predscdniha romunsn € fladc Zavraten umor Roraunski ministrski predsednik Armand Calinescu se je peljal v svojem avtomobilu v spremstvu polidjskega agenta 21. septembra okrog dveh popoldne iz urada proti svojemu domu v Bukarešti. Pri rnostu Dembrovica, ne daleč od stanovanja, sc umetno obkolili predsednikov avto trije drugi. Prvi je zavozil pred Calinesoov voz tako, da se je moral ustaviti. V trenutku zaustavitve predsednikovega avtomobila sta se približala še druga dva avtomobila od obeh strani in so padli usodepolni streli, kateri so končali predsedniku življenje. Prvi je bil smrtno zadet predsednikov spremljevalec, šofer je bil hudo ranjen, Calinesca pa je pogodilo 11 strelov in od teh trije v obraz. Po krvavem dejanju Kakor hitro so se prepričali morilci o predsednikovi smrti, so oddrveli v avtomobilih na radio postajo. Odstranili so tamkajšnjega napovedovalca in so sami razglasili svetu, kaj se je zgodilo s predpednikom vlade. Za morilci so prihiteli vojaki in so jih po kratki borbi prijeli. Eno uro po zločinu so se zbrali vsi člani vlade in se je vršil pod predsedstvom kralja Karela kronski svet. Za novega predsednika je bil imenovan general Argesamz. Notranji minister je postal general Marinescu. Ministrski svet je odredil vse potrebno za vzdrževanje reda in miru v državi in je obenem znova zatrdil strogo nevtralnost Romuniip i- sedanji vo.ini. Krivci in namen zarote Policija je hitro aretirala napadalce, kateri so člani razpuščene fašistične »Železne garde«. Romunska varnostna oblast je 20. septembra odkrila zaroto železnih gardistov ob romunsko-poljski meji, v katero je bilo zapletenih večje število pripadnikov nemške narodne manjšine. Cilj zarote je bil: priključitev romunske obmejne pokrajine Nemčiji, kakor hitro bi se pojavile nemške čete pri prodiranju skozi Galicijo ob romunski meji. Do tega ni prišlo, ker so na Poljsko prodirajoči Rusi zasedli vse kraje ob poljsko-romunski meji. Hitra izvršitev smrtne kazni nad napadalci Morilci so bili hitro v rokah pravice in obsojeni na smrt. Obsojene so odpeljali na mesto, kjer je bil izvršen atentat. Kakih 50 vojakov je potegnilo krog, v katerem so bili napadalci ustreljeni. Ob deseti uri v no& 22. septembra so bili prepeljani morilci na vozu, obdanem od orožnikov, na ta kraj. Neki polkovnik je prebral obsodbo. Sedem morilcev je ustrelil neki orožniški častnik iz samokresa. Nato so prinesli še trupli dveh drugih udeležencev na kraj atentata; ta dva sta se sama sodila v trenutku, ko ju je hotela zagrabiti policija. Bukareščani, katere je prestrašil atentat, so odobravali naglo zadostitev pravici. — Eden od atentatorjev je bil odvetnik, ostali so bili večinoma uradniki in dijaki. Romunska vlada pa ni ostala samo prl ustrelitvi pri atentatu prizadetih, ampak je šla še dalje. Hotela je v kali zadušiti vse morebitne nove poskuse, zato so na uk«.z po raznih krajih države postrelili do 400 članov fašistične organizacije »Železne garde«. Vsa trupla ustreljenih so pustili 24 ur ležati na mestu smrti, zraven pa so jim postavili v svarilo drugim napis, da bo enaka usodo doletela vse izdajalce domovine. Sedaj vlada v Romuniji popoln mir. * Rajni Calinescu je bil zaupnik kralja Karela, ki ga je imenoval za ministrskega predsednika lanskega marca, po smrti predsednika-patriarha. Predsednik je bil najhujši nasprotnik narodno-socialističnega gibanja železnih gardistov. Lansko poletje je fašistično »Železno gardo« razpu' stil, zaprl glavne voditelje, pristaše organizacije pa je brezobzirno preganjal. Ko je bil v začetku decembra 1938 zaprti vodja »Železne garde« Codreanu na begu iz jeČe ustreljen, so raztrosili železni gardisti po Bukarešti letake z besedanri: »Trepetaj pred nami, Calinescu!« Calinescu je padel kot žrtev »Železne garde« v sedanjih težkih časih, ker je odločno zagovarjal neodvisncst romunske zunanje politike. Pokojni je zapustil kratko oporoko, v kateri prosi svojega sina, naj očuva čast svoje rodbine, se posveti vojaškemu stanu in naj hodi po stopinjah očeta, kar se tiče veraosti in ljubezni do domovine. Po lastni želji je bil priljubljeni Calinescu pokopan ob ogromni udeležbi v Turcea de Arges, kjer počivajo njegovi starši. Ki*sto s preostanki velikega sina Romunije so peljali k zadnjemu počitku na kmečkem plugu, v katerega je bilo vpreženih šest parov volov.