Posamezna itevil-ka I Din. mesečno, če se sprejema list v uuruvi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOJSE.-DE.CJSK.I ro VENEC Uredništvo: Kopi-larjevu ul. št. 6/lil Telefon št 2050 in >«Wb — Rokopisi se ne vručajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Vzgojna" načela marksistov Boga ni, vera pa je samo pravljica Na ta temelj so si boljševiki v Mehiki zgradili svojo socialistično šolo Pariz, 18. novembra, b. »La Croix« objavlja sklepe »10. proletarskega kongresa rdečih strokovnih združenj«, ki je pred izbruhom zadnjega preganjanja katoliške cerkve zboroval v Mehiki. Zborovanju je prisostvovalo 1200 marksističnih in komunističnih učiteljev. Kongres je sklenil resolucijo v 12 točkah in v njih obrazložil svoje vzgojne cilje, ki naj jih uveljavi mehkanska država po vseh osnovnih in srednjih šolah, kar se jc dejansko tudi zgodilo, ko je vlada sprejela tako imenovano »socialistično vzgojo« kot temelj vsega pouka v mehi-kanskih šolah. Točke sprejete na kongresu boljšc-viških učiteljev so v dobesednem prevodu sledeče: 1. Dozdaj je bil otrok žrtev stareprm, to je: duhovnikov, staršev in učiteljev. 2. Rdeča strokovna združenja vam z ognjeno črto kažejo pot v boljšo bodočnost, poslušajle jih in delajte. 3. Socializem ne vsiljuje ničesar, on brani svobodo in želi, da bi jo vsi ljubili. 4. Učitelji in profesorji so člani podjetja, ki mora iskati zaščite in zaslombe pri junakih na polju in v tovarni, če hoče, da sc popolnoma uničijo razredi parazitov, to so: duhovniki, meščanstvo in izobraženstvo. 5. Ker pa vse učiteljstvo še ni pravilno razsvetljeno in je nevarnost, da bi se nekateri hoteli hlinili, velika, bodo delavci nastevili svoje vohune, ki bodo skrbeli, da bo socialistični pouk na šolah zares izveden na celi črti. 6. Ker pa obstoja poleg uradnega učiteljstva Je tajno učiteljstvo: to so duhovniki in družine, je nevarnost, da se bodo ti trudili na vse načine, da zrušijo podvige novega socializma. Zato zahtevamo, da naj si država z zakonom osvoji otroka od 5. leta itarosti naprej. 7. Vsi šolski otroci morajo prebivati po en dan na teden v kakšni javni tovarni, en dan tedensko pa na kakšni kmetiji, da se tako navadiio na življenje. Blatenje staršev 8. Otroku jc treba odvzeti čuvslveno odvisnost od svoje družine. Zato jih bomo učili, nuj nikar nc spoštujejo ali ljubijo one, ki se jim vsiljujejo in trdijo, da so zanje kaj žrtvovali s tem, da so jim dali življenje. Saj s tem niso doprinesli nobene žrtve, marveč so le sami uživali. 9. Vse zlo, ki leži nad človeštvom, tznaja od duhovnikov, ki povsod pripravljajo delavca in 'dbeta na to, da ga potem drugi izkoriščajo, k;, jih navajajo k temu, da verujejo v neko večnost in v večno plrčilo, v katero nobeden več ne verjame. 10. V zgodovini Mehike je imelo duhovništvo tri velike zločinske pomočnike: Uturbina, ki se je boril proti Hidalgu, generala Diaza, ki je preganjal »rdečo reformo« in Viktorija Huerta, ki je bil nasprotnik Madere. Blatenje vere 11. Papež in škofje so neverni reptili. Zato je neobhodno potrebno, da izginejo. 12. Boga ni nikjer, vera je samo pravljica, iveto pismo pa knjiga laži. 13. Dol z on mi učitelji, ki niso z nami, dol z meščanstvom, dol s hinavskimi vseučilišči! 14. Odslej ne poznamo več mp.likov, odslej ne pripoznamo več staršev, odslej ne spoštujemo več nikogar, niti Boga, niti koga drugega. Zavodništvo otrok Ta načela so v Mehiki uzakonili in zakon tudi takoj začeli izvajati. Dogajale so se strahotne slvari. Kar prve dni po proglasitvi šol. pouka po zgoraj navedenih smernicah, so peljali cele razrede malih otrok v porodnišnice, kjer so jih prisilili, da so prisostvovali porodom, »da zgubijo spoštovanje do staršev«, in so počenjali še diuge ogabnosti. To je ljudstvo lako razburilo, da so celo svobodomiselni krogi potegnili s katoličani ter povzročili besne demonstracije po vsej c'ržavi proti vladi, ki počenja ned mladino ogabnosli, kot se niso dogajale niti v boljševiški Rusiji. Nemški fašizem pa odobrava zverinslvo mehiš. boljševikov »La Croix« objavlja v zvezi z gornjimi »vzgojnimi načeli« boljševikov blagohotno razlago, ki jo jc prineslo glasilo nemškega narodnega socializma »Viilkischer Beobachter«, ki piše o socialističnem šolskem zakonu v Mehiki sledeče: »Mchikans-Va vlada je šolsko vzgojo poenostavila. S tem je hotela mladino rešiti iz okovov praznoverja ter jo vzgajati na temelju znanstva. Ta reforma šolske vzgoje pa sc ne more imenovati bri.zbožna in nikakor re zasluži imena kuilurno-bojne, ker iz nje ne izhaja nobeno preganjanje verstev. Svoboda vrsti ostar.e v Mehiki neoskrunjena. Toda potrebno je bilo, potegniti dobclo črto med vero in med duhovniki. Tudi zapiranje cerkva šc ni nikiko preganjanje, ker je samo začasno in ker je na drugi strani bilo potrebno izmed neštetih cerkva, ki jih je postavil delavski znoj, nekatere ločiti in jih drugače koristno uporabiti. Socialna relorma v Mehiki je torej končnoveljavna, i je lažnjivo, če kdo trdi, da bo vodila v boljševizem. lako piše glasilo narodnega socializma v Nemčiji in je s tem zopet povedalo, da sla boljševizem in narodni socializem brata od ene in iste niatere. Reforme v Nemčiji in v Mehiki vodijo v isto smer in k istemu cilju: da iz kulturnega kristjana napravijo podivjanega pogana. Hitler o Posaarju: Blazna je misel na vsako nasilje Manj hvale a več Aromatina v klobase, pa bodo Vaši gostje bolj zadovoljni. Pariz, 18. novembra. AA. Havas poroča: Današnji »Matin« piše, da je državni kancelar in voditelj Nemčije Adolf Hitler sprejel francoskega poslanca in uglednega člana zveze bivših bojevnikov g. Goya in pariškega občinskega odbornika g. Mon-rierja. Gg. Goy in Monnier, pravi »Matin«, sta govorila s Hitlerjem cch dve. uri. V tem razgovoru jc državni kancelar dejal med drugim: Ne more biti nikakor stvarnih nesporazumov med Francijo in Nemčijo. Sedanje težkoče izvirajo iz Posaarskega vprašanja. Blazna je že sama misel, da bi moglo Nemčiji priti na um, da s kakšnim nasiljem onemogoči plebiscit. Kategorično izjavljam, da se bomo podredili izidu glasovanja. Dalje je g. Hitler dejal, da nima Nemčija ni-kekih osvajclnih zahtev proti zapadu v smeri krajev, kjer prebiva narod nemškega materinskega jezika, kjer je gostota naseljenosti 237 prebivalcev na kvadratni kilometer. (Ta gostota je v Alzaciji in I oreni.) Takšne zahteve bi le še poslabšale po'ožaj Nemčije. Mi, ki smo bili v vojni, je rekel Hitler, se zadosti zavedamo, kako se je treba varovati novih vojnih grozot. V svetovni vojni je propadla elita našega in vašega naroda, nc more se pa reči, da bi bile povojne krize prizansle tudi zmagovalcem. Delati morama za ustvaritev novega družab. reda. Če bi se Nemčija in Francija sporazumeli, bi izginila mora, ki danes pritiska svet, in nastali bi psiholoski pogoji za splošno zboljšanje gospodarstva v Evropi. Od naših dveh narodov je odvisno, eli se bo ta sen uresničil. Mislim, da bivši bojevniki ne bodo odpovedali svoje pomoči, da vsemu svetu pribore mir. Ženeva, 18. novembra, b. Po zadnjih vesteh se potrjuje, da se je po posvetovanju predsenika Sveta Zveze narodov sklenilo, da se odobri zahteva predsednika saarskega odbora trojice Aloisija, da se izredno zasedanje Sveta Zveze narodov od god i za jiar dni. Za sedaj še ni točno določen dan, kdaj bo ta seja. Po nadaljnjih vesteh iz Kima so nastale gotove nepredvidene (ežkoče v posvetovanjih odbora trojice in finančnega odbora Zveze narodov in se zdi, da ne bodo končali svojega dela pred koncem prihodnjega tedna. V saarskih razgovorih v Rimu so v glavnem razpravljali o finančni strani saarskega vprašanja po plebiscitu. Saarebruck, 18. novembra, b. Češkoslova- Italijanski kralj v afriških kolonijah ška vlada je poslala 50 češkoslovaških policistov v saarsko področje kot rezervo za dosedanje odredbe za plebiscit. Vsi člani te policijske skupine imajo častniške čine in zelo dobro govorijo nemški jezik. Kozlovstii obišče Belgrad Varšava, IS. nor. b. V političnih krogih se trdi. da predsednik vlade Kozlovski namerava obiskali Belgrad. Kozlovski bo vrnil obisk, ki ga je svoječasno napravil tedanji predsednik jugoslovanske vlade Vojislav Marinkovič. Schuschnigg v Rimu Tajna vojaška pogodba med Anglijo in skandinav. državami' Berlin, 18. nov. TG. Berlinski listi vztrajajo pri mnenju, da je Anglija sklenila tajno vojuško-iibruiulino pogodilo r Nizozemsko, švedsko iu Nor-»eško in je hil to nuinen potovanja lordu Kdenii v skandinavske države. Namen pogodbe je, braniti severno in baltiško morje in dovoliti angleškemu hrodovju, da te vode nadzira. Sedaj govorijo. da bodo imenovane države, ki se jim bo ne mara pridrutilu se Dunsku, sporazum razširile s tem. du mu hodo dodale tudi pogodbo o sodelovanju letalstva vseh štirih držav pri obrambi proti sovražnemu napadalcu. Francosko poslaništvo v Belgradu povišano v veleposlaništvo? Berlin, 18. nov. iii. -Bcrliner Taghlatt« objavlja vr«i. ki jo je dobil oil svojega pariškega dopisniku, du se v francoskih političnih krogih govori o večjih spremembah >' francoski diplomaciji. Med temi krogi se vzdržujejo tudi vesti, da ho francoski! vlada povišala francosko poslaništvo v Belgradu v veleposlaništvo. Nadalje se vzdržujejo vesli, da bn sedanji francoski poslanik v Berlinu Francois Pnn-cel imenovan za generalnega tajniku v francoskem zunanjem ministrstvu. List pa ne piše. kdo ho i» sedel poslaniško mesto r Berlinu. Izsledovanje atentatorjev Praga, 18. nov. Kakor znano, je Češkoslovaška policija II. oktobra 1031 aretirala nad 100 sumljivih oseb. proti katerim se vodi najstrožja preiskava, da se ugotovi, če niso v kaki zvezi z mar-zejskim atentatom. f'e se bo ugotovilo, da imajo količkaj zvez z marzejskimi atentatorji, se bodo vsi krivci izročili francoskim oblastem. Veliko aretiranih oseb je imelo potvorjene potne liste. Radi tega češkoslovaške policijske oblasti vršijo stalno racije po vsej državi. V hotelih je poostrena kontrola nad vsemi tujci, politični emigranti pa so morajo odslej stalno javljati pri policijskih upravah. Po sklepu ministrskega sveta se bo v najkrajšem času predložil parlamentu ludi poseben zakonski načrt za poostritev kontrole nad tujci. Zakonski načrt bo določal tudi posebne ostre odredbe o izdajanju potnih listov. Dve zdravici *j* p"Xe»ts^0 Vabilo Srednji Evropi, da se pridruži italijanski trozvezi Rim, 18. nov. AA. Predsednik italijanske vlado Mussolini je snoči priredil svečano večerjo na čast avstrijskemu kanclerju dr. Schuschniggu in zunanjemu ministru Berger-VValdeneggu. Večerji so prisostvovali avstrijski poslanik pri Kvirinalu. člani spremstva avstrijskih državnikov in več italijanskih visokih uradnikov iz zunanjega ministrstva. Gg. Mussolini in dr. Schuschnigg sta na tej večerji izrekla dve topli zdravici. G. Mussolini je v svojem govoru med drugim dejal: Navzoč nost vaše ekscelcuce v Rimu jc nov dokaz prijuteljstva. ki združuje naši dve državi v tej dobi, ko so rešeni neknteri stoletni problemi. Ti odnošaji sc lahko tudi še dalje razvijajo, ker -o postavljeni na zanesljive temelje vzajemnih interesov in idealov, počenši z zemljepisno soseščino pu preko istovetne politike miru in pravice do tradicionalnih gospoilarsko-promctnih zvez in želje |mi vzajemnih kulturnih stikih. Nedavni dogodki, ki jih jc italijanski narod spremljal z glolioko presiiničnostjo. so še bolj okrepili odnošajc med občina ilr-žuvainu. Izkustvo zadnjih let je dokazalo, da prijateljstvo med obema državama popolnoma ustreza potrebam evropske solidarnosti. Očitno je, da to prijateljstvo nc stremi po tem, (la bi otcževalo ali oviralo ustvarjanje prijateljskih odnošajev z drugimi državami. Ob takšnem pojmovanju in ocenjevanju naših interesov so jo razvil ccl sistem gospodarskih in kulturnih sporazumov med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. ki so, če priznajo njihove določbe, odprti vsem državam, ki streme po istih idealih in istih ciljih. Zvezni kancler dr. Schuschnigg se je na Mussolinijevo zdravico predvsem zahvalil v imenu Avstrije in dejal: Občulili smo potrebo spričo težkih razmer, ki jih je Avstrija morala letos preživeti, in težke izgube letošnjega leta. da se šc enkrat zahvalim« vaši ckscelenci za polno razumevanje in podporo. ki jo je Avstriji izkazala Italija, ki jc z nami zvezana s pogodbo o prijateljstvu. Nc da bi niti enkrat poskušala vršiti kakršnikoli vpliv v notranjih razmerah v Avstriji, je Italija vsemu svetu na primeren način dokazala svojo voljo, da s svojim ugledom. s svojo jiolitiko velesile in neprecenljivo vred nosijo svojih klasičnih tradicij hoče služiti evrof skcniu miru. Avstrija imu eno edino željo, da ne služi samo svojim lastnim interesom, temveč tudi splošnim potrebam prosvetljcnosti in napredku. Tesni gospodarski odnošaji. ki nas vežejo s prijateljsko Mud-jursko in ki jih jc rimski protokol šc okrepil, so nastnli na daljnovidno p problematične madjarsko note tudi nekateri drugi jutranji pariški listi. Neki francoski politik, ki je bil že večkrat rlnn vlade, je izjavil, da je r.-e svetovno mnenje prepričano. tla je do gotove meje odgovorna za niarsej.ski zločin Mudjarska in da l>o zato vložila ne-kako priložim. Splošno se tudi misli, (la je sla Budimpešta v svoji predrznosti .predaleč, Pariz, 18. nov. c. Lavni odpotuje jutri zvečer i Ženevo. Laval se je za to potovanje odločil šelr v zadnjem trenutku, ker je mislil v Ženevo potovati šele koncem tedna. Na začetku dnevnega reda je namreč Posarje in hi pri tej debati zastopal Francijo njen delegat Mas-dgii. Vendar pn je Laval sklenil, da odpotuje zaradi leg.i. da se udeleži žalne seje za pokoju im kral jem Aleksandrom in Barthoiijrm. Ve ve se še. ča bo Lava! v sredo ic zopet v Parizu ali pa se h« vrnil šele konrem trgu trrtn.i Iz boja proli jetiki Zborovanje Osrednje protituberhulozne lige Ljubljana, 18. novembra. Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige za dovensko ozemlje, ki je bil danes ob 10 dopoldne, je zopet strnil vrste borcev proti najbolj nevarni bolezni naroda — jetiki. V dvorani OITZD sc je zbralo lepo število odbornikov te lige. delegatov iz najbolj oddaljenih slovenskih krajev, mnogo zdrav-likov in drugih pristašev protijetične borbe. tako. la je bila dvorana polna. Občnega zbora so se med lrugimi udeležili tudi razni predstavniki oblasti in tstanov, tako svetnik dr. Majer za bansko upravo, •nestni fizik dr. Ros zn mestno občino, dr. Fettirh n dr. Furlan za Rdeči križ. dr. Zaje. dr. Tičar in lr. Ploss za humanitarne in bolniške ustanove, številne zastopnice Rdečega križa, dr. Mersol za Slovensko zdravniško društvo, dr. Košir. dr. Prtrič m dr. Ahfin za Zdravniško zbornico, komtur p. TTčak in dr. A. Levičnik za krščanska dobrodelna društva, gg. Sede j in Tratnik za Delavsko zbornico. dvorni svetnik dr. Marn za Zvezo za tujski promet in drugi. PORtK fl/O PREDSEDNIKA O boni zbor je otvoril predsednik dr. Jote Bolii-ijee, ravnatelj OITZD, ki je pozdravil prisotne ter se zahvalil vsem sotrudnikom lige za dosedanjo pomoč. V lepih besedah se je spominjal osebnosti in zaslug pokojnega blagajnika društva, bivšega predsednika Pokojninskega zavoda g. Alojzija Vr-tovra. Predsednik jo dalje očrtal v splošnih obrisih delo v preteklem letu, katerega najbolj viden dokaz je protijetični kongres, ki je bil meseca maja v Ljubljani. Kongres je nadvse lepo uspel. Govornik je dalje očrtal vso številne intervencije. ki jih je liga v organizacijskem interesu in v interesu bolnikov napravila. Liga je izdala številne publikacije. Zaradi večjega stika s člani je liga oklenila izdajati kot svoje iastno glasilo posebno publikacijo, ki bi izhajala štirikrat na lelo. Liga je zdala tudi posehno ljudsko brošuro, na podlagi svojih razstav. BroSura ima namen, seznaniti široke množice z nevarnostmi jelikc. Največjo pažnjo posveča liga dispanzerjem. Dosedanji dispanzerji so sp izkazali za zelo uspešne in potrebne, zato «o bavi liga z načrtom, da osnuje še nndaljne dispanzerje. lako v Ptuju, Novem mestu. Slovenjgradcu, Brežicah. Gornji Radgoni. Murski Soboti in drugod. Predsednik je naglašal. da je jetika močno razširjena tudi med kmCtskim prebivalstvom in ne samo med industrijskim delavstvom. Zato je vloga podeželskih krajevnih lig zelo važna. Obžaloval je, da posamezne občine za protijetični boj nimajo pravega smisla. Posebno v ljubljanski okolici bo treba pritegniti okoliške občine k sodelovanju. Povsod je treba stopiti v čim tesnejši stik z okrajnimi zdravstvenimi referenti. V počastitev pokojnega kralja moramo postaviti primeren spomenik, ki bo viden spomin plemenitosti in človekoljubnosti velikega pokojnika. Pokojni kralj je vedno skrbel za zdravje in najlepši dokaz naše vdanosti pokojnemu bo spomenik, ki lm imel sociahio-zdravstvrno načelo. To pa bo bolnišnica »a jeticne ljudi. Z aklamacijo je zborovanje pozdravilo in obenem pooblastilo odbor, da uresniči to zamisel. Po predsednikovem govoru je nastala kralka debata, v katero je zlasti posegel ljubljanski okrajni zdravstveni referent dr. Lapajne, ki je sprožil več, misli za uspešno protijetično borbo. Dr. Neu-bauer, šef-zdravnik Golnika, je naglašal, da je pro-lituberkulozni zakon dovolj širok okvir za uspešno protijetično borbo. Predsednik društva Treznost pa je priporočal kot najbolj uspešno sredstv > nroti jetiki propagando za treznost. TAJNIŠKO POROČILO je [Kidal tajnik dr. Debevee, ki je poru.nl najprej o kongresu za jetiko. Liga je dala za počitniške kolonije otrok 10.000 Din ter je s tem vzdrževala na počitnicah 25 otrok. Liga tudi pripravlja ustanovitev dispanzerjev po rnznih krajih. Nanovo je bilo ustanovljenih 31 krajevnih protijeličnih lig. Doseženo je bilo, da morejo banske uprave prispevati za Protijetično ligo zneske do 500.000 Din. ministrstvo za socialno jnilitiko pa bo predlagalo v ta namen znesek en milijon dinarjev. Blagajnik g. Breiih je poročal, da znašajo aktiva In pasiva po -137.000 Din, dohodki 47.000 Din. poslovni prebitek 6000 Din; med izdatki je največja postavka za vzdrževanje otrok na počitnicah, ki zn»ša 17.500 Din. Sef-z.dravnik OUZD dr. Zaje je predlagal raz-reSnico vsemu odboru, posebno priznanje pa predsedniku, kar je bilo z. odobravanjem sprejelo. Obsežna obravnava se je razvila o spremembi pravil. Nekateri govorniki so se posebno pritoževali čez birokratizem, ki ovira ustanavljanje proti-Jetičnih lig. ki zanesljivo niso nobena rovaiska društva. 0 končni ureditvi pravil je bil pooblaščen odbor, da sklepa o tem ter pritegne tudi zastopnike posameznih krajevnih lig. Krajevne lige bodo v bodoče dobile kar največjo samostojnost. VOLITVE so bile izvršene z vzklikom in soglasno. Listo je predlagal g. Miro Jeršie. Za predsednika je bil izvoljen ponovno dr. Bohinjec, v odbor pa gospodje: Rado Oelešnik. dr. Frane Debevee. dr. Oton Fettieh. dr. Alfonz Levičnik. inž. Rado Lah, Evgrn l/ovsin. dr. Lavo Mastnak. dr. Robert Neuhauer. dr. Ivo Pless, Filip Uratnik in še en član, ki ga delegira najstarejša protijetična liga, lo je mariborska. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: šef-zdravnik dr. Zaje, dr. Tičnr in ravnatelj Skubec. Pri slučajnostih je predlagal dr. Neuhauer, da izbere liga za svojega častnega člana zaslužnega borca proti jetiki univ. doc. dr. Matka iz Maribora. kar je bilo soglasno sprejeto. Za socialen spomenik pokojnemu kralju K besedi se je oglasil ni bolj perečega socialnega problema, kakor izolacija in zdravljenje številnih nc-pre.možnih tuberkuloznih ter oskrba neozdravljivih jetičnikov. Že mnogo smo zamudili v tem oziru; premnogo jih leži v hladnem grobu, ki bi še živeli, da »o se mogli pravočasno zdraviti. Nadomestimo torej vsaj deloma zamujeno. V spomin na blagopokojnega viteškega kralja, ki je padel kot tragična žrtev bas na poti za utrditev miru kot osnovi ljudskega blagostanja, a hkrati v rešitev in zatočišče bednemu. po kužni bolezni ogroženemu človeštvu postavimo Dom (bolnišnico) za pljučno bolne v Ljubljani. To bo najlepši in najboljši spomenik blagopokojnemu kralju-vitezu.c Dr. Neuhauer je k govoru dr. Debevca, ki je bil sprejet z navdušenjem, predlagal, naj se izvoli poseben odbor, ki bi slopil v stik z odborom z.a postavitev spomenika, tako,- da bi se izvajala zamisel o ustanovitvi protijetične bolnišnice kot najbolj primernega spomenika pokojnemu kralju. — Predsednik Zdravniške zbornice dr. Alija Košir pa je naglašal kot član spomeniškega odbora, da namerava odbor postaviti v Ljubljani likovni spomenik pokojnemu kralju in dn bi bil zaradi tega potreben poseben oillmr v okrilju protijetične lige za postavitev bolnišnice. Z osnovanjem tega odbora je hil nato pooblaščen upravni odbor. Obsežno in lepo poročilo o uspehih protiietič-nih dispanzerjev je podal ravnatelj Migi jonskega zavoda dr. Petrie, zelo prepričevalno predavanje o tuberkulozi na kmetih pa je podal šef-zdravnik Golnika dr. Nenhauer. S (em je hil dnevni red zaključen iu občni zbor Ii- nadvse važne organ izučilo ie hil ob 13 zaključen. Kamnik, 18. novembra. Ponesrečena planinca Jožeta Jezerska in Emo Černičevo so v soboto prenesli izpod Brane v Solčavo v Logarjevi dolini in ju oh pol 19 položili k večnemu iničitku na tamkajšnjem pokopališču. Osemčlanska ekspe-dicija, ki jo je delegiralo SPD za prenos obeh ponesrečencev v dolino, je odšla zjutraj iz. Kamniške Bistrice na Sedlo. Zaradi težavne poti ni vzela s seboj nosil, ampak se je odločila, da ho kar pred Okrešljem napravila zasilne nosilke. Na Sedlu so ekspedicijo pričakovali Kamničani Karel Miško. Pavle Kemperle. in člana prve ekspedicije Sipo Kolnian in 1-rane Ul-eur, ki sia sc zvečer vrnila preko Planjave s Korošice. Ta (' op,M*|o Konju sta v knjigi našla podpisa .Jezerska in Cerničeve. Sledovi so ju vodili do Korošice in še naprej nn Ojstrico, ker pa je v noči od četrtka nu petek zapadlo do 25 em snega, nista mogla več najti nobene zanesljive opore, du bi z gotovostjo trdila, kje sta šla mlada planinca. Pregledala pa xta vsa pota in zvečer prišla do Sedla, kjer sta jima Hiško in Kemperle povedala, dn so ju že našli. Kamničani. ki so un Sedlu čakali ekspedicijo, so bili že v strahu zaradi naslednjega dne. ker je po jasnem dnevu pričela zvečer divjati nevihta, med katero .ie hil dež, da je kar bobnelo po skalnih glohelih. Zjutraj jia se je zopet razpenjalo nad planinami jasno nebo, sneg je v dežju izginil in ekspedicija je kmalu prišla do Sedla. »Vseh 12 mož se jc nato skupno podalo po okrešeljski poli. Pot po tej strani pn je bila nevarna, ker je nastala i»o dežju poledica, preko katere so mogli le previdno in (sičasi napredovati. Ko so prišli do trupel obeh ponesrečenih planincev, so ju dvignili iz. snega in zavita v rjuhi položili na nosila, da ju prenesejo v dolino. V snegu so našli še Jezersko v nahrbtnik, iz katerega se je raztreslo pri pndeu nekaj malenkosti. Našli so še planinsko legitimacijo, klobuk in kapo ter nahrbtnik, ki je bil last Eme Oerničeve. Nosači so okrog 13 krenili od kraja nesreče proti Okrešlju. Hoditi so morali po str- Delitev Abesiniie Razburjenje med vsemi plemeni Asmara, 18. novembra, c. Glasovi glede morebitne delitve abesinskega cesarstva so v vsej vzhodni Airiki izzvali silno razburjenje. Med etiopskimi plemeni so se začela premikanja, ki zmeraj napovedujejo velike dogodke. Tako je danes skupina Etiopcev v Asmari napadla poslopje italijanskega konzulata in porulila vse poslopje. Italijanska vlada je naročila svojemu poslaniku, da vloži pri vladi v Adis Abebi protestno noto in da obišče tudi cesarja Hej Alascja in osebno izrazi nerazpoloženje italijanske vlade. Finska—Rusija Moskva, 18. novembra, b. Poroča se, da jo posebna finska delegacija obvestila sovjetsko vlado, da je finski parlament sprejel protokol in istočasno podaljšal pogodbo o nenapndanju med Finsko in Rusijo, ki jc bil podpisan 7. aprila 1934 v Moskvi. Osnovni šolar razstavlja Belgrad, 18. nov. m. Kulturni Belgrad je imel danes svojo posebno senzacijo. V prostorih tukajšnjega Francoskega kluba se je namreč otvorila razstava Ivice Filakoviča, učenca I. razreda ljudske šole. Mladi slikar je razstavil svoja dela, ki jih je naslikal od 3 do 7. leta. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom pesnik Tartaglia. mih plazovitih drčah in ledenih snežiščih, da so prišli v poševni smeri na okrešeljsko pot, s katere sta padla oba turista, lloja navzdol je bila precej naporna tudi za izkušene gorske vodnike, kakor sta brata Peter in Lojze Erjavšek, oskrbnik bistriškega doma Peter Uršič in drugi. Po petili urah so prinesli trupli v Logarsko dolino do Plosni-ka, kjer je že čakal kamniški avtobus, s katerim so se pripeljali oče pokojnega Jezerska in Eniina brata Slavko in Jože, dalje prof. Rudolf Kropivnik, Zane Puh in tujnik kamniške podružnice SPD g. Maks Koželj, ki je zastopal tudi Osrednji odbor in pomagal svojcem pri ureditvi potrebnih formalnosti zastran prenosa in pogreba. Iz Gornjega grada sta prispela okrajni načelnik g. Matko Kandžič in sodnik g. dr. Viktor Prohinar, ki stn nudila svojo pomoč. Med potjo so že uredili vse potrebno zaradi izkopa jam in pogreba, pri Jezerškovem prijatelju in znancu iz mornarice g. Klemen-škti pa so naročili krste. Pri Plesniku je sprejel trupli nesrečnih mladih žrtev planin avtobus in ju pre|ieljal do Solčave, kjer sc Jezerškn in Černičevo položili v krst i. ki sc ju domačini okrasili z, zelenjem in križan temami. Ker se je po vsej okolici kmalu izvedelo, da bo pogreb se isti dan zvečer, je prišlo mnogo ljudi iz Solčave in okolice. Preden so krsti dvignili, so pevci zapeli »Vigred«, nato pa je krenil proti pokopališču tužni mrtvaški sprevod. Zvon jc žalostno odmeval v noč, po iwti pa so pogrebei v temi spremljali obe krsti v prezgodnji grob. Vsi so korakali s prižganimi svečkami v rokah. Pogrebne obrede je opravil g. župiik Leo [Kil d Arko iz. Solčave, pevci pa so ob odprtem grobu zapeli še zadnjo žnlostinko. Ko so ob pol 19 polagali krsti v grob, so bile v globoki žalosti in ginjenosti solzne vse oči. Tako gin-Ijivega pogreba še niso imeli v Solčavi. Tragični jžrtvi planin. Jožeta Jezerska in Emo Černičevo so položili v skupen grob. Po po-grebu se je nato še g. Koželj v imenu Osrednjega odbora SPD zahvalil prebivalcem v Solčavi, g. okrajnemu načelniku, g. župniku in vsem za dragoceno pomoč, nakar so se sorodniki i>okojnih planincev in vsi reševale' General Weygand gre? Pariz, 18. nov. c. Današnji »Matin« piše, da ho vrhovni nadzornik francoske vojske in podpredsednik francoskega obrambnega sveta general Wey gand odstopil. List meni, da se je general Weygand solidarizirai z maršalom Petainom in se hkrati z njim umika iz prvih vrst. Iz vladnih vrst se sicer čuje, da se Weygand poslavlja zato, ker je že 63 let star, vendar je to pri znani delavnosti generale Weyganda malo verjetno. Na njegovo mesto pride baje general Gamelin, dasi je tudi ta pri zadnji vladni krizi odklonil vojno ministrstvo, če pa ne bi prevzel Gamelin, potem prevzame baje to mesto general Georges, ki je bil ranjen v mar sejskem atentatu. Belgrad, 18. nov. m. Z jutranjim ekspresnim vlakom se je vrnil po daljši odsotnosti v Belgrad tukajšnj, francoski poelauik Naggiar. Poslanik Nag-giar je takoj po pogrebu kralja Aleksandra odpotoval v Pariz, kjer je bi) v posebni misiji sprcjW večkrat pri zunanjem ministru Lavalu. f Kaplan Anion Oberstar V nedeljo, dne 18. t. m. je po skoro triletni hudi bolezni Bogu vdano umrl na svojem rojstnem domu v Zapužali pri Ribnici g. Anton Oberstar, kaplan v Dragi pri Loškem potoku. Pogreb blagega pokojnika ho v torek, dne 20. t. m. oh .10 dopoldne v Ribnici. Sošolci in prijatelji pokojnika se iskreno vabijo, da sc udeleže jHigreba. Priporočamo ga v molitev in v blag spomin. Mariborski in ljubljanski drobiž Maribor, 18. novembra. RAZSTAVA LJUBLJANSKIH UMETNIKOV Pomemben kulturni dogodek je otvoritev razstave ljubljanskih likovnih umetnikov, ki jo prireja A. Kos v Kazinski dvorani. Otvoritev je bila danes ob 11. G. Kos je priredil prvo razstavo ljubljanskih slikarjev lani ter vzbudil z njo znatno pozornost. Dela, ki jih razstavlja letos, so v mnogo-čem močnejša in razstava je v vsakem pogledu zanimivejša od lanske. Primerno je. da se razstava ljubljanskih umetnikov v Mariboru vrši sočasno z razstavo mariborskih slikarjev v Ljubljani; vsekakor bo to vplivalo na poglobitev kulturnih vezi med Mariborom in Ljubljano. Ker namerava s Brazda po povratku iz Ljubljane razstaviti v Mariboru, bo ludi med obema razstavama zanimiva povezanost, ki bo ugodno uplivala na vzbujanje zanimanja za slikarsko umetnost v našem mestu. — V Mariboru razstavljajo slikarji: M. Gaspari, R. Jakopič. M. Jama, Fr. Klemenčič, D. Inchiostri. A. Sirk, H. Smrekar, A. Sodnik-Zupanec, M. Sternen, F. Zupan ter kiparji: Fr. Gorše, T. Kos, P. Loboda, N. Pirnat in I. Zaje. Dominira na razstavi Matija Jama po številu in kvaliteti svojih del. Jama razstavlja sedaj sploh prvič v Mariboru. Zanimiv ■ in močan je Sternen, posebno pozornost pa vzbujajo plastiko, ki jih ludi v takem številu še na nobeni mariborski razstavi nismo videli. Razstava bo odprta do 3. decembra io njen obisk toplo priporočamo. Bara k r v plamenih. V Frankopanovi ulici 4 se je na dvorišču vnela lesena baraka, last kleparja Josipa Furmana. Ogenj je opazil slražnik, ki je naglo preskočil ograjo ter se mu je še pravočasno posrečilo, da je ogenj pogasil in tako preprečil večji požar. Ogenj jc nastal, ker se jc vnel zaboj, napolnjen z vročim pepelom. Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v starosti 55 let vdova viničarja Kristina Petek. -- Na Koroški 52 je umrla 61 let stara zasebnica Helena Jen-čič. — V Pekrah je umrl ugledni posestnik Štefan Brezovnik. — Naj počivajo v miru! Lep poklirni jubilej je proslavil znani mariborski zdravnik dr. Herman Kraus, namreč 40 letnico udejstvovanja v svojem poklicu. Dr. Kraus je zlasti znan v ribiških krotiih kot vePk strokovnjak. Pridobil si jo zn razvoj ribištvu v mariborskem območju znatne zasluge. Ljubljana, 18. novembra. Poroka, rouies dopoldne je gospod knezoškof dr. Rozman poročil v škofijski kapelici svojega rojaka prof. Franca Gralenauerja, predsednika Profesorskega združenja v dravski banovini, z gdč. Lidijo Kačič iz odlične Kačičeve rodbine v Ljubljani. Priči na bila dr. Šporn, zdravnik v Ljubljani in dr. Fellacher Julij, državni pravdnih v Ljubljani. Novoporočencema prav iskreno čestitamo! Društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane, dn se dane« zanesljivo udeleže pogreba blagopokojne gospe Marije Kopač, soproge društvenega predsednika. Pogret bo danes, 10. novembra oh -t popoldne s Celovške ceste 14 k sv. Križu. t Obisk na razstavi Brazde. S priznanjem, ki iim ga dsje ijjoljansko občinstvo, morejo biti člani mariborskega umetniškega kluba »Brazde« ko-likor toliko zadovoljni. Obisk občinstva je bil v prvem tednu razstave prav zadovoljiv. Danes, v nedeijo, ie bii v Jakopičevem paviljonu, kjer ti umetnini razstavljajo, obisk za današnje razmere še kar dober. Današnje občinstvo sicer ne ceni tako zelo tihih umetniških prireditev, temveč bolj hrupne zabave, zlasti športne, vendar pa jc v Ljubljani ic dosti takih ljudi, ki spoštujejo slikarsko umetnost. Ponovitev Snegulčice. Vodstvo Narodnega gle-daPšča je imelo prav srečno misel, ko je prejšnjo r.cdeljo pričelo uprizarjati mladinske igre dopoldne. Kakor prejšnjo nedeljo pri premieri, je bilo tudi danes kle^Hiče nabito polno in je tudi danes skoraj na vsakem sedežu sedelo po dvoje oseb, to se pr.ivi mamica z otrokom ali dva otroka skupaj-Soiz in smeha je bilo obilno. Otroci so ponovno poknzaii, da so najbolj hvaležno gledališko oh-činstv i. Nesreča kolesarja začetnika. Včeraj popoldne se jc ponesrečil 53 letni pekovski pomočnik Alojzij Kotnik, stanujoč na Rimski cesti 12. Kotnik se je vadil na kolesu, pri tem pa jc padci in si zlomil desno nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Megla in slana. Meglenih dni je v Ljubljani mnogo in tudi današnje jutro je kazalo, da bo dan ves čas meglen. Skoraj nenavaden vremenski pojav pa e bil, da jc v jutranji megli zapadla po travnikih okrog Ljubljane tudi debela slana Škode slana .sedaj v novembru seveda ni mogla napraviti, Mi gle. se ic čez dan tudi že zgubila, tako da so imeli I.T.iV-ančmii popoldne krasno solnee. Krati, Ki ne smemo pozabili, olnišnico, kjr se mu jo rana prisadila. Nato so ga peljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu odrezali Trst živi te še od spominov Trst, 15. nov. Trst ni več tisto, kar je nekoč bil. Ne more biti, ker je umetno in nenaravno odsekan od slovanskega zaledja, kalero ga jo gospodarsko in življenjsko plodilo ter mu dajalo rast. To je žc kaj stara resnica. Zato se Tržačanom žo nad vso smešno zdi, če fašistično glasilo 11 Popolo di Triesle ali drugi tržaški listi pišejo o italijanstvu Trsta, ne vedo pa nič o njegovi tnizeriji. Te dni pa so je tem gospodom vendar Ic primerilo, da so prinesli nekaj, kar so Tržačani z naslado brali. Nekdo je bil namreč tako predrzen in hudoben, da je v »Popoloo napisal dolg zgodovinski članek, kako so tržaške ladje že pred 100 leti plulo celo po Tihent oceanu, in sicer — kakor pisec ponosno poudarja — ne pod špansko ali portugalsko zastavo. Da la zastava takrat tudi ni bila italijanska, to pisec previdno zamolči, kakor zamolči, da so bili mornarji ki so vodili ladjo »Fernandoc, dalmatinski mornarji, torej Jugoslovani. L. 1834 so tržaške ladje plule po Tihem oceanu, I. 1934 pa se tujih ladij ni v lihi tržaški pristan. To je bilanca fašistične politike za Trst in Tržačane. Zgolj fašistična izkaznica ue bo nikomur pomagala. Konfiniran jo župni upravitelj v Brgudu v Istri, T. Barbiša. Nagle smrti je umrl v Gorici župnik na Pla-cuti gosp. Anton Carrara. Ko se je vračal domov nn Placuto, ga jo zadela srčna kap. Prepeljali so ga v občinsko bolnišnico,a je že med potjo izdihnil. Pokopali so ga 13. t. m. iz mrtvašnice. R. i. p.! V Costaboni pri Kopru je umrl Anton Cero-vac, katerega laški listi slave, češ da se je junaško upiral slovanskemu prodiranju v Istro ter je Italijanom ohranil njihove postojanke okrog Kopra. Rajnemu daj Gospod večni mir! Ne moremo pa si kaj, da no bi omenili, kako ime rajnega — Cero-vač — malo govori za italijanstvo Istre. Rimsko izjemno sodišče za zaščito države je 13. t. m. sodilo zopet 14 obtožencev, ki so bili obloženi, da so organizirali proti-nacionahio stranko, da so pristopili k tej stranki in za njo delali propagando. Med temi 14 obtoženci je 6 takih, ki so se zaradi tega zločina proti italijanski državi že zagovarjali prod izjemnim sodiščem in so bili tudi že obsojeni. Ko so bili izpuščeni iz zapora, so svojo protifašistično delo nadaljevali. Vsi obtoženci, ki so delali propagando proti fašizmu, so pristni Italijani iz Firence. Tam so doma, tam so organizirali in tam so jih prijeli. Dobili so do 10 let joče, le eden je bil oproščen. Fašistične izkaznice so jim odvzeli. II 1'opoli di Trieste« v svoji običajni rubriki Disciplinarni — Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu. kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josel« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, dn raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. nogo. Tako je Rener sedaj ob nogo, čeprav ni nič hudega storil. Ko bi ga bili v goriški bolnišnici zdravili kakor gre, hi bil zdrav. Sploh pa je listo streljanje bilo nepotrebno. Saj Rener ni bil tihotapec. Zaradi lepšega so izvedli preiskavo, da je pri zasledovanju eden izmed finančnih organov padel, pri leni sc mu je sprožila puška m zadela Renerja. Naj lo verjame, kdor hoče, da se je puška kar štirikrat sprožila! Tako so godi slovenskim ljudmi Take metode dokazujejo stopnjo o . llvala, prav dobro! Sedaj je šel k gledališču. :>Je-li mogoče? Kakšne vloge pa igra?,- -■Se še ne more prav odločili — zaenkrat nosi gledališkemu strojniku cigarelo in kavo.c * »Če ne boste prenehali s svojimi neslanostmi, si boni morala zatisniti ušesa.« »Gospodična, za to so pa vaše lepe roke mnogo premajhne.« * Žo zopet dopust? Res sem radoveden, kakšen vzrok imate to pot, ko sle se štirikrat v enem letu peljali na pogrob vašega starega očeta.«-. »Slara mati se zopet poroči.« * Janezek je prišel v šolo. Učiteljica ga vpraša, če že zna štet: do deset. »O, še veliko več k' »No, povej, kaj znaš,- »Ena, dve, tri, štiri, pet, sedem, osem. devet, deset, fant, baba, kralj, as.c * Davčni uradnik je godrnjal: Vaša davčna napoved ni v nobenem razmerju z vašimi izdatki. Mi natančno vemo, da sle si preteklo leto kupili nov avtomobil. Vemo dalje, da sle sklenili zidati vilo in sle s tem poverili na'slavnejšega arhitekta. Mi vemo, da sle naročili Khh) najfinejših cigar in 3000 steklenic šampanjca iz inozemstva. Mi vemo... Davkoplačevalec se j»> smejal; Al' p« ludi osle. če som nlačal?« NIVEA Vlažno • hladno, sedaj Po burji, de'ju ali snegu — io zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo pred vetiom m slabim vremenom, lo pa storit- najboljše tako: vsak večer, predno gresto spat. si nodrunite kožo zelo na aliko z Nivea Creme. Koža bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega tako odporna, da ji niti slabo vreme nc more škodovati. Vsled eucerita, ki se nahaja v Nivea Creme, prodre globoko v kožo. ne da bi pustila sija., m je istočasno krema za noč. In dan Kulturni komisar za koroške Slovence ? ff Slovenščinakot jo uči Avstrija Celovška tvrdka Stossier razpošilja po slovenskih krajih reklamni letak, čigar vsebino priob-čtijeino ooslovno: Izdelek za topiče Stossierja. Cclovcc-Bcl-eenek. Zidanje kuietoviilskih strojev in pridelovanje naprav za hidravlične stiskalveza sadjo. \ zgleno orodje za znamensko streljenje poslane zavarovan — namenjen za vse praznike, potom društva požarne hrambe (i. t. d.) Toda sigurna naprava /a streljanje; stori kaikor ko-ronski strel žo pri malih tipih — postrežba na priprosti način, izuršrno od vsake osebe — nenevaren — lahko prenosen —, prihrani precejšnih stroškov za streljenje; tlrzer nei/.mer-jcn. Topiči so — kor sc more strolili ter so doseže — veliko detonacijo — izvrstno pripravljeni — oddajati hrupno streljenje. I isoči so bili porabili od letov. Oni so nc raztrgani. Zgornja stiska (— slika: na lepaku jo namreč natisnjena slika to-piča.) kaže novi varstveno toplo — |>ostavo>n zavarovan i/ strojnega jekla, ki izključi popolno, du se morejo zgoditi nesreče — kakor dosedaj, če so bilo porabljene poprejšnje priprave. Varstveni topič obstoja iz jeklena telesa, ki sc moro kreniti. Telo stoji pokončno na ono železni plošči in je njegovi nabijanski prustor tako sestavljen, da se more usuti rahlo smodnik — zatorej ni potrebno to zukliuiti. V/.rak največjo nevarnih slučajev jo s tem odstranjen. Tudi je zažgenjc škatlicev — ki jc prodvidjeno — jako ugodno in priprostno nabijanje jo izv ršiti taka lahko in hitro da se more -troliti z jednim varstvenim topičem brez ovinkov trikrat v minuti. Nevarno razgreljeno jc /ključno čo je tudi streljeno večkrat. Varstveni topič jo napravljen v 5 velikostnih tipih. Vsak košček je proskmšjen pred poslanjein natanko ali stori najvišje. Deželno vlado na štajerskem, Koroškem. Njižji Austriji, Solnogradškem (i. t. d.) so priporočili — v potu načelskih srezkov vsem občinam, du one napravijo varstveni topič. Tozadevnim ukazom prilaga ono ugodno oblastna spričevalo o skušan ju — dalje ono itinonjo trgovinske zbornico in vojsko uprave v Celovcu. Ta spričevala potrjujejo, da je izključno vsaiko ni varno ter sc more topiči postroii nn praktičnem in pri prostnem načinu. Tudi tiskalni glasovi spričujejo, du je novi topič popolno pri-ipravcn. da se more zares streliti brez nevarnosti. Glavni pridje so: da je nemogoče, da se more topič črezmočno nabijati, zatorej jo izključno, da on raztrga; Tudi jc izključno smodnik izpuliti ali zakliniti, zatorej so ne morejo zgoditi kakih poškodovunjev; Topič ne potre- buje nobenega ogonjskegn mesta, da so more pogret zužignlniee: /utorej ni obstoj ono pogo-riško novarno: Topiči ne odpoveduje — poznejši strelji so izključni: Sc no potrebuje nobenih prostori) za .streljenje, topič povsod po-rubon, tudi pri sluhom vremenu. Vsako posla tlje sc prilaga mitačui prepis o Oibdclcvanju. ★ 1'nko-lo, soduj pa si oglejte slovenski u niv tvor, l,i jc plod manjšinsko zaščite«, ki jo v ži vajo Slovenci na Koroškem. Mesto du bi bila država poskrbela, kot so je medna rodno pravno obvezala, da se slovenski Korošci nuučc pravilno pisati svojo materinščino, so jo vsa ta letu mnogo bolj zanimali vsonemški podvigi slovenskih valptov, ki so 25. julija pokazali, kako oni svojo domovino ljubijo in kaj znajo. Iz zgoraj objavljenega /mesa. /u katerega jamčimo, du ga živ krst, no Slovcncc in nc Nemočno razume, ni mogoče razbrati, kdo gu j,- sosta-vil in dal na razpolago loj tvrdki /. možnnrji. Ce jc to bil človek slovenskega rodu, ki so jc tako dohro naučil svojega materinskega jezika v i/bornih ^manjšinskih šolali« na Koroškem, potem prosimo koroško deželno vlado, naj (< šole zapre, da no bodo sramotilo našega lepega jezika in no kvarile tistega naravni gu znanja, ki ga ima Slovenec od svoje rodne hiše. Ce i' |*i to napisal kakšen nemški d/.vedcnec zu ^lo venščinoe, ki jili jc na koroškem huje pooco.j in ki si včasih drznejo celo poučevali slovenščino po raznih /.uvodih in ustanovah, potom naj si ta gospod ogledu v tej čorbi svojo /nanje in naj hitro pozabi šc na tisto troho slovenščine, ki jo mlati samo v zasramovanjc govorice, ki jo s postu jc ena tretjina koroško. Letak je natisnila »Carinthia«, ki jo siccr vzorno |xmI-jetje, ki ji moramo čestitati, du jo s svojim podpisom pustila v javnost takšno brozgo, ki naj bo v posmeh slovenskemu delu koroškogn prebivalstvu, katero žc desetletja n<»i svoj denar v »Carinthio«, no da hi bilo moglo določi, da sc tum nastavi izobražen Slovenec, ki bo utnel slovenske tiskovino popravljati tako. ila bodo čitljivo in slovenske, ludi podjetju, ki želi, da hi z njegovimi možnnrji streljali |m> slovenskih farali, grntuliramo, da v svojem v-«• nemškem rodoljubju ni zmoglo toliko, da bi bilo predložilo svoj spis kakšnemu Slovencu, predno gu razpošilja v neumljivoni kuvdrr veisu« med slovensko ljudstvo. Gornji letak je kričeč doka/, v kakšno smer gjc ^manjšinska« politika na Koroškem tn kakšno ulobro voljo« imajo oblastniki iih Koroške sni, trcbe svo jih slovenskih zvestih sodržavljanov. Ženske pod giljotino Pred kratkim sc je zaključil v Parizu senzacionalni proces prot i t8-let n i Violetti No/.ičrc, ki jc zastrti|»iIu svojega očeta in poskusila zastrupiti tudi mater. Francoski zakon je zelo strog proti očetomorilcem in tako se je zgodilo kljub temu, da tega skoraj nihče ni pričakoval, du je bila morilka obsojena na smrt. Odvetnik je bil povsem uverjen, da bodo sodniki napram I8-Ictni Violetti usmiljeni. Ko jedržavni pravdnih za njo zahteval smrtno kazen, je nastala v porotni dvorani grobna tišinn. Nato je sledilo porotnikom devet vprašanj, na katera so vsa odgovorili z -»dat. Sodni senat sc je umaknil na posvetovanje in kmalu se jc v dvorani zaslišala obsodba, katere zadnje besed so se glasile: obtožcivka na j se bosa in s črno kopreno okrog glave odvode na javni trg, kjer ji ho odsekana glava ...« Tn strašni pravdorek, zavit v starinsko obliko, jo bil pretežak, da bi ga vzdržali živci navzočega občinstva. Ženske so strahotno zavris-uilc in mnogo od n jih so se onesvestile ali pa so valjalo po tleli v histeričnih krčih. Od vseli na-vzočnih je ostala šc najbolj zbrana obsojenka sama. Zdelo so jo, kakor da jc povsem otopela za svojo lastno usodo. Ko so izzvenele težke besedo obsodbe, so jo obrnila k svojemu zdravniku in mu rekla: -.Malo preje sem izgubila svoj talisman, zlatega prešičkn ...« Spočetka niti ni hotelu podpisati prošnje za pomilostitev, šele po dolgotrajnem prigovarjanju odvetnika je podpisala z besedami: ^Vrag naj vzame še te tri mesece, kolikor bom še ostala deij pri življenju!« Pariško javnost zelo zanima, ali se bo obsodim tudi izv ršila. Morilko moro rešiti le šc po- miloščenje predsednika francoske republike. ★ V Franciji po zakonu kazen za ženske šo. ni ukinjena, vendar se že 50 let ni izvršila. Prva ženska, ki je bila obsojena na snvrt pod giljotino, je bila neka begunka, ki je bila usmrčena leta 1795 na Plače du Caroitscl. štiri leta kesneje so obglavili tri ženske, članice neke razbojniške tolpo. Leta IS05 jo bila obglavljena mati, njena 25-letna hči in sin. Lota ISI7 jc umrla pod giljotino neka ženska, ki je svojo otroke razreznin na drobne koščke, jih posušila v peči in nato jedla. V naslednjih letih so sc ponovili podobni dogodki. Od leta 1856 pu.postajajo justifi-kucije žensk v Franciji vedno redkejše. Predzadnjo usmrčenje jc bilo lotu 1876. Tedaj sta bila giljotinirnnu v Atniensu dva zakonca, ki sta zastrupila sedem svojih otrok. Zadnja justifikucija ženske v Franci i j na je hila leta If^ST. toda grozni prizori, ki so so takrat godili, sn povzročili, da od tedaj naprej niso giljotiiiirali nobene ženske več. 'Zakonca riiomns sta bila obsojena na smrt radi zustrup-Ijevanja. Slučaj jc tedaj /.budil po vsem svetu veliko senzacijo. Na trgu. kjer so jo izvršila justifikaoija, sla bila postavljena dva bataljona vojaštva zaradi velikanskega navala ljudstva. Ob 5 zjutraj so prebudili obsojenko in ii sporočili, skih. Največja je bila: prvo državno olimpijsko prvenstvo na progi Maribor—Dravograd—Maribor na 100 km ter prvenstvo mariborske in ljubljanske podzveze za Dravsko banovino na progi Maribor—Celje—Ljubljana. Vsi klubi imajo 41 verificiranih dirkačev. Pri dirkah je zasedel največ mest Maraton z 21, Železničar s 17, Fdclvvels s 4, Poštela in Drava pa po 2 mesti. V lanski sezoni je dobila podzveza tudi prve izprašane sodnike, in sicer je Zveza imenovala za sodnika Markoviča, izpite sta pa napravila Kebrič i:n Ružič. — Po poročilih se je razvnela živahna debata, ki se je sukala zlasti okoli povišanja klubskih prispevkov za podzvezo. Predlog je bil, naj bi se povijali prispevki klubov poleg dosedanjih še za vsakega člana po 10 Din, in sicer tako, da bi moral vsak klub plačati prispevke najmanj za 10 članov, četudi jih ima manj. Debata je bila zelo burna, predlog pa je bil z večino glasov sprejet. Na dnevnem redu so bili še razni predlogi; najvažnejši — naj bi dobla zveza primerno podporo od države, ki bi morala z večjo skrbnostjo pospeševati kolesarski šport. S tem bi se razbremenilo članstvo klubov, ki ne zmore velikih izdatkov za kolo in članskih prispevkov. Odbor je dobil absolutor j in sleJil so volitve: Prdse^nik Slavko Markovič (Poštela), podpredsednik Andrej Ružič (Poštela), tajnik Jcsip Fischer (Železničar), blagajnik Lešnik (Fdelvveis). tehnični referent Franc Kebrič (Maraton). Nadzorni odbor: ravnatelj T ekan IMaraton), Princi (Ede!wei,s), Mautner (Poštela). — Sprrjet je bil skleo, naj bi se prihodnje, leto izvedlo dirkališčno drž. prvenstvo v Mariboru. V 5 MINUTAH ZA S LET MLAJŠA Velikanska izprememba z uporabo pravega pudra POIZKUSITE TO Vi se dane* lahko pomladite za najmanj pet let in dobite svežo, baržunasto polt, zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle. Poizkusite to sami na sebi na tale enostavni način: Naprašite polovico lica z znamenitim pudrom Tokalonom (s smetanovo peno) ter motrite v zrcalu razliko obeh polovic Vašega lica. Videli boste isto presenetljivo razliko kakor na zgornji sliki. Puder Tokalon je edini puder, ki vsebuje smetanovo peno (pripravljeno po patentirani metodi). To je sestavina, ki omogoča, da daje puder Tokalon licu prekrasno sve?o dekliško lepoto. Smetanova pena povzroči, da ostane puder na licu petkrat dalje kakor sicer. Če ga samo enkrat dnevno uporabi'e, se Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo. Ce se poslužujete pudra Tokalon, ste lahko brez skrbi r.a vetru in dežju, plešete pa lahko tudi ure in ure v vroči dvorani Vaša polt bo vendarle ostala sveža in lepa. Puder Tokalon omogoči vsaki ženi, da ie videti takoj za mnogo let mlajša. Pri redni uporabi smetanova pena osvežuje in olepšuje kožo. Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v /.atiHvn onruvku v vluž nem terenu ali v -tneiru naj uporabljajo mazilo HEVEAX, /.r katero jamčmo, dn napravi vsako obutev nepremagljivo — Pobiti Jo je v vseh npectjnlnih trffovitinh nli pri glavnem založniku: Lekarna \tr i/ Leustek, Ljubljana, Helijeva cesta i. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14 Izposojamo Plošče . . a2 Din GramnfoneilODin .Elehlroam* Ljubljana Tflvfa jevn ullva 3 Trgovci, obrtnSki, gospodinje! Radi izpraznitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih cenah razno kuhinjsko posodo, orodje itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice ter Ljudske posojilnice za polno vrednost. Ne zamudite ugodne prilike. Stanko Florjančič, železnina, Reslieva cesta 3. (Vhod skozi dvorišče.) (1) Tako naokrog Učenjaki dele ljudi po barvi njihove kože rta belce, ki so raztreseni jio vsem svetu, ker so največji roparji in samogoltneži, potem na pohlevne črncc, ki so doma tam daleč v Afriki, na ponosne rdečkarje in na premetene rjavce; ti sicer niso rjavi, ampak so bolj rumeni, to-la če bi jih človek imenoval rumenjake, bi utegnila nastati kakšna zmešnjava, pa naj bodo zato rjavei. Drugi pa dele ljudi zopet po njihovih niii-nirah na obzirneže in na surovine, po njihovi morali na jiošteiiiake in nu lunipe, po njihovi pameti pa na brilitneže in tepce. Tepcev je na svetu največ; tako stoji že v svetem pismu zapisano: numerus stultorum ost infinitus — število bedakov je neizmerno. Pri nas, v naši deželi, prebivajo belci. Ti so dele na dve skupini: otroke in, recimo, na umazance. Otroci silno ljubijo kaj pisanega ali pa kaj nenavadnega. Ni večjega veselja za otroke kakor so pisani pajaci ali pa čudovito oblečeni cirkuški šaljivci. Svojo ljubezen do barv, do pnjacov in {lo vsega, kar je nenavadnega, kažejo otroci tudi sami nn sobi. Čc le morejo, oblečejo očetovo suknjo ali pa se pokrivajo / očetovim širok okrajnim klobukom. Čudne figure, ki nastanejo iz teli zmesi, so otrokom v največje vesol je. Če pridejo do sa j nli do kro'e. ce takoj namažejo: čc ne sebe, pa druge. Otrok nič nc čuti, da jc to surovo ali grdo; otrok pozna samo veselje. Kaj jc lepo ali grdo, to mu vtepejo v glavo šele pozneje. Sola in očetova palica pa ne dosegata vedno svojega namenu. Pri nas je namreč tako, da tudi že odrastli ljudje silno radi mažejo svoje tovariše s sajami; |K> obrazu, po hrbtu iti sploh povsod, kainor dosežejo. Tudi z gnojnico jih polivajo uli |»a jih obmetavajo z iiajgršim blatom, pu se jim to nič no studi! ('■■ lii to bili oiroci, ki tako delajo, bi človek nič ne rekel; otroci imajo pač radi pujacade. Če pa delajo tako odrasdi ljudje, ki se navsezadnje še hvalijo mod seboj, čci*, kako sem, ali kako smo toga ali tega, iiotein pa to že ni več niro ka pajacada. ampak prav velika umazanija. Mi pa hunparija — kakor hočete, l akih ljuli, ki se sami hvalijo s tem, kako s-.i komu drugemu zagodli, jaz ne moreni; drugi pa naj. kakor hočejo. Pa pustimo otroke in bedake iu umazance ob struni, naj živo kakor hočejo in morejo', in se ozrimo nekoliko drugam. Življenje je namreč povsod zanimivo, pravi nom."ki pesnik Goethe, kjer ga zagrabiš, in prav zanimivo jc tudi |K>-ghivje o naši toliko hvaljeni civilizaciji. Kaj je civilizacija? Kdo je civiliziran? — Silno vprašanje je to in jaz som o tem dolgo premišljeval te dež: vne dni. L ju Ije pravijo, da zamorci niso civilizirani, k r sc no nosijo po evropsko, t. j. oni ne zakrivajo svojih telesnih napak prod drugimi ljudmi, kakor to delamo mi, ampak hodijo taki okrog, kakršni so. Tudi Japonci iu Kitajci dcilgo niso veljali za civili-ziranče, ker niso poznali modernih pušk in topov; odkar pn nc znajo moriti na debelo kakor mi, so pa civilizirani... Kdor svoje grbe noče preveč očitno kazati, ampak si jo da znkriti od spretnega krojača, nli pa kdor noče kazati svoje pleše, ampak si jo zakriva z lasuljo ali vsaj s klobukom, ta ni civiliziran; kdor pa zna svojo napake prikrivati, ta ie »civilizirane... Tudi daru govora nima človek, da ž njim svo;o misli razo leva, jc rekel francoski diplomat Talley-rand, ampak da jili zakriva — tak človek, ki to znn. ni samo civiliziran, ampak jc celo — diplomat! Temelj »civilizacije« je torej po mojem laž in zato nc vem, če je za nas posebna čast. če se preveč hvalimo s svojo visoko »civilizacijo«. Čc hi se hvalili s kulturo, bi bilo boljše! Ali je to res »civilizacija«, čc se človeku, ki gn živega ne inorčin videti, globoko odkrijetn z besedami: »Pruv srčno me veseli, da vas smem pozdraviti«? Čc to ni laž in hinavščina? Vidite, na take sitno in pusto misli pride človek v Ljubljani, če dan na dan dežuje. Kakor pa za vsakim dežjem iiosije salace (ali pa pade sneg — kakor je), tako sc je tudi v meni nekaj zjasnilo, ko sem vzel v roke najnovejši žiirnaU uli šornnl« in tam bral. kako sodijo učeni sodniki v Budimpešti nekega reveža, o katerem nihče ne ve, ali pn noče vedeti, uli je blazen ali ne. Večina ljudi misli, da je listi človek navaden lažnivec, torej visoka civilizacija. Čc se mož res laže, ni to še nič hudega: obtoženci imajo pravico, čusn karji in advokati pa celo dolžnost, dn Se lažejo, ker prvič od laži žive in drugič vtogne to tudi biti »v interesu narodnega gospodarstva«, ali |>a je celo dobro za pospeševanje kmetijstva, kar je dandanes tudi moderno. Prav srčno jia me je razveselilo poročilo, ki pravi, da je nekdo predlagal, naj dajo obtožencu nekaj tistega strupa, ki človeka tako omami, da sploh lagati ne more več, potem bo |>n mož že povedal, kako in kaj je biio. Tistemu strupu pravijo menda »meskalin« ali tako podobno, rastejo pa tiste rože v Mehiki — ali tam nekje blizu — kakor pri nas kamilice ali |xi trpotec. Sodniki so ta predlog odklonili in — prav so imeli I Pomislite vendar, kakšne posledice bi nastale za vso »civilizacijo«, če bi se bil ta poskus obne-scl! Kaj bi biio potom n. pr. z advokati, če bi obtoženci dobivali meskalin namesto ričeta ali rva če bi ga dajali tik prod vsako razpravo advokatom? Tudi v Ljubljani nekaj prav izdatnih zabo- jev tega čudežnega meskalina ne bi škodovalo. Sicer jc res, e ceste, da se bodo lažje va navaden osel!« Ali sedaj razumete, zakaj so se sodniki v Budimpešti ustrašili meskalina? Ker je v njem resnica, ta pa po vsein svetu ljudem oči kolje! — V Privilegiranem izvoznem društvu v Belgradu so vsa mesta zasedena. Privilegirano izvozno društvo nas naproša, da objavimo, da ni v društvu nobenega j>roolega uradniškega ali služilelj-skega mesta. Radi tega se reflektante opozarja na to, da se ne obračajo na društvo s sličnimi proš njami, ker se ne bo oziralo nanje. /